V e s t n i k. UČiteljski dobrotnlki. ,,Društvo za zgradbo učiteljakega konvikta v Ljubljani" so darovali: Ljubljanaki učiteljski abiturijenti 4*03 K s pripomnjo: BP r v o darilce, zložili izprašani učiteljski kandidatje na svojem koraerzu s prošnjo, da jih starejši njih kolegi sprejmo v svojo sredo." (Prav veseli smo Vas, mladi naši prijatelji in tovariši. Z odprtimi rokami in odkritim srcem Vas dragevolje sprejmemo v svojo napredno učiteljsko zvezo ter Vam kličemo: Dobrodošli! Le radi in pogosto zahajajte v našo družbo. Pri nas je doma odkritosrčno veselje, a v dneh žalosti in trpljenja boste pa dobili edino v družbi svojih naprednib kolegov podporo, tolažbo in uteho. Pristopite vsi k dotičnemu okrajnemu učiteljskemu društvu, kjer boste službovali in se udeležujte učiteljskih zborovanj. Letos Vas vabimo k skupščini naše nZaTeze*1, ki bo dne 17. in 18. avgusta v Eadovljici. Podpirajte pridno našo organizacijo, ki v njej reprezentujemo veliko moč. Podpirajte tudi duševno in kolikor mogoče tudi gmotno naše štiri liste, posebno ,,Učiteljskega Tovariša", ki raora biti vaakomur izmed nas ,,vademecum". Živili!) — G. Valentin Jerše, kaplan v Škocjanu pri Mokronogu, 10 K; č. ga. Lina Pin, nadučiteljeva vdova v Dol. Logatcu, namesto venca umrlemu bratrancu, g. Franu "VVerliju v Cerknici 5 K; tov. Ed. B o h i n e c , nadučitelj, nabral vveseli družbi v Gerkljah na Dolenjskem 6 K; Učiteljsko društvo za aežanski okraj tretji rok na račun pokroviteljine 50 K; vesela družbav Marstovcu 1K; vesela družba v Velesovem l'2O K; g. Alojzij K r a j c iz Grahovega pri Oerknici 10 K namesto venca na grob rajnemu prijatelju Franu Werliju iz Gerknice. Živili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! UditeljstTO in parlanient. ,,Narodna Prosvjeta", ki izhaja v Pulju pod spretnim urejevanjem g. Ernesta Jelušica, objavlja v zadnji svoji številki naš uvodnik iz 24. štev. nUčiteljstvo in parlament". OdlikoTanje. Za 401etno zvesto službovanje so dobili častne svetinje: šolski nadzornik Franc Uršič, učitelj Frane "VVaišl, oba v Istri in nadučitelj Franc Stern a d v Crničah pri Gorici. Narodne pesmi, ki jih je zbral in uredil znani pevski mojster Janko Žirovnik za šolsko mladino, so bile vsprejete od slovenske javuosti z veliko pohvalo, zakaj vsi listi so polni hvale o tej krasni zbirki, ki bo res kar najbolje služila naši mladini. Zato pa v bodočene sme biti na Slovenskem nobenega učenca in učenke, ki bi ne imel, oziroma ne imela tekrasne z b i r k e. Cena zvezku je samo 20 h brez poštniue, poštDina pa znaša zalizvod3h; za 2izroda5b: za 3do 9izvodvl0h: za 9 do 13izvodov 20 h; zal3 do 30 izvodov 30; za 30 do 100 izvodv pa 50 h. Na slovenskem učiteljstvu je zdaj, da se zbirka čim preje razpeča ua korist učiteljskemu konviktu. Natisnilo se je teb pesmic 20.000 izvodov in se dobivajo v »Učiteljski tiskarni". ŽirOTulkoTe ,,Narodne pesnii" za šolsko mladino uaj s»i naročajo v ,,Učiteljski tiskarni". Pri vsakem naročilu naj se ozira tudi na poštnino. Okrajna učiteljska skupščinn za kočevski okraj se vrši dne 15. julija t. 1. v Sodražici. Pričetek ob 9. dopoldne. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu poročilo: a) o biološki metodi pri prirodopisnem pouku, predava g. prof. I v. M a c b e r; b) podrobni učni načrt za višjo skupino enorazrednic, oziroma 3. in 4. razred štirirazrednic, glavni poročevalec Št. P r i m o ž i č ; c) kako si ustvari in ohrani učitelj potrebno avtoriteto pri šolski mladini in občinstvu z ozirom na današnje socialne razmere? (Glavni poročevalec se doloci pri skupščini.) Umrla je dne 17. junija v Celju gospa Ana Supan e k , soproga upokojenega nadučitelja ter mati c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Jos. Supaneka, v 75. letu svoje dobe. Rajnka je bila vzorna mati in gospodinja. Blag ji spomin! -Osredujl odbor za S. GrregorfiiČer spomenik v Gorici je sklenil v svoji zadnji seji dne 10. junija 1907, da postavi na grob pokojnega pesnika preprost, a uraetniški kamen. Glede na znane pesnikove intencije in na nabrano vsoto se je doloČilo, da se izda v to svrho največ 3000 krou (s prevozom in postavljanjem vred. — Odbor vabi slovenske umetnike, da mu pošljejo do konec septembra tekočega leta primerne načrte (skice) nagrobnika s preudarkom. Osnutki se na željo vrnejo, a ne honorirajo. Češki pesnik Svatoplnk Čech je bil tudi določen za novega člana gosposke zbornice, a je to čast odločno odklonil. Higijensko razstavo so otvorili v Levovu. Obeuem bo tam kongres naravoslovcev in zdravnikov. Za javno čitalnico t Berollna je daroval ameriški milijonar Oarnegie en milijon dolarjev. ,,Domače ognjišče" se je zaradi nujnejšega posla v tiskarni za nekaj dni zakasnilo, kar uaj nam p. n. naročniki blagovolijo oprostiti. Iz sežanskega okraja nam poročajo: V našem okraju se je povsod dne 28. junija zaključilo šolsko leto 1906/7. Solska mladina je dobila šolska izvestja, odhodnice in odpustnice. Tiskanih šolskih poročil ni bilo. čudno je, da naš okrajni solski svet še dve leti ne izdaja več tiskanega šolskega poročila, kakor je bil vedno običaj. Naj bi se taka poročila zopet uvedla! Okrajni šolski svet za goriško okolico izdaja vsako leto lepo tiskano šolsko poročilo, kar nam kaže lep napredek tamošnjega šolstva, — V 4. ia 6. štev. letošnjega rPopotnika" je tovariš Leban, naducitelj v Komnu, primerno ocenil šolsko poročilo goriškega okraja. Vivat sequens! Šolske počitnice trajajo dva meseca. Novo šolsko ieto se prične 2. septembra 1907. Uradna učiteljsha sknpščina za sežanski okraj se je vršila dne 26. junija t. 1. v Sežani. Udeležil se je je tudi gospod predsednik- c. kr. okrajnega šolskega sveta gosp. c. kr. okrajni glavar Anton Rebek. Predsednik, c. kr. okr. šol. nadzornik g. M. Kante, otvori skupščino ob 9%. uri, pozdravljajoc navzoče in učiteljstvu vdanega g. glavarja. — Zapisnikarjema sta bila izvoljena tov. Kenda (Tomaj) in Modic (Gabrovica). Gospod predsednik imeuujo svojim namestnikom tov. Lebana (Komen) ter konstatira navzočnost vsega učiteljstva, izvzemši euega. Nato poda svoje opazke, nabrane pri nadzorovanju šol, ter z zadovoljstvom omenja, da je večina učiteljstva dosegla prav dobre uspehe. Omenja potem svoje opazke glede posameznih učnih predmetov, glede šolskega obiska, glede vzgoje itd. Sledil je potem referat g. A. Macarola (Gorenjsko): „0 koristi in pomenu roditeljskih večerov". Po kratki debati se je sprejel predlog, naj bi se tudi pri nas uvedli takoimenovaui roditeljski večeri. Glede roditeljskih večerov je že mnogo pisal g. nad2ornik Pfibil v ,,1'opotniku" 1. 1906., in 1. 1904. je izdal g. I. Dreseher knjigo: BElternabende".*) — Drescher je Ijudskošolski ravnatelj v Gradcu in znamenit šolnik. Glavne točke, na katere se gosp. Pfibil opira, priporočajoč roditeljske večere, so znane. G. Drescher pravi, da naj se učiteljstvo pri uvedbi roditeljskih večerov ozira na sledeče točke: 1. Držimo se mere (nMan halte Mafi"). Enkrat v letu zadostuje imeti roditeijski večer. 2. Snov naj bo duhu časa primerna. 3. Učiteljstvo naj taktno postopa, da ne žali pri predavanju roditeljev. 4. Predsednik roditeljskega večera naj bo na večrazrednici šolski voditelj 5. Naj se pri roditeljskem večeru govori le o tem, kar je vez med domom in šolo. 6. Roditeljski večeri iiaj se goje le tam, kjer živi učiteljstvo v slogi z narodom. — 7. Otroci ne smejo biti navzoči. 8. Podavatelj naj govori primerno ia preprosto. — Ako se bodo te točke uvaževale, bodo roditeljski večeri rodili raaogo dobrega sadu. — Gospod predsedaik se je g. refereatu zahvalil za lep referat in dobro bi bilo, da ga priobči v nPopotnikuu. Tov. Bono (Divača) je na to čital svoj referat: BPopravljauje pismenib. nalog." — Debata, ki se je pri tej točki uvela, je bila živahna. Šlo je za to: ali naj se nalagajo pismene domače naloge — ali ne. Debata se je vrtela pro in contra. Obveljalo je, da, ako se mladini nalagajo d o ra a č e pismene naloge, naj se tudi od učiteljstva popravljajo. Glede poprave nalog bi jaz priporočal učiteljstvu Haus Trunkovo knjigo : nZur Hebung des deutschen Sprachunterrichtes." Beohachtungen uad Anregungeu.**) Kar velja za ,,deutschen", velja tudi za nslovenischen Sprachunterricht". — Hans Trunk je zna- menit podagoški pisatelj in okr. šolski nadzornik štajerski  Poročal je potera tov. Ravbar (Zgonik) o Bvzornem pravilniku za osnovo šolskih hranilnic". — Sprejel se je predlog, da se naprosi c. kr. deželni šolski svet, da se smejo v naših šolah osnovati šolske hranilnice. Tofcka: BObči vzorni notrauji šolski red za Ijudske šole v zmislu § 86. šol. in uč. reda" je izostal in naložilo se je stalnemu odboru, da predlaga to točko za bodočo okrajno učiteljsko konfereuco. Glede tega sem jaz tega nazora, naj bi to točko obravnavale vse okrajne učiteljske konferencije ua Goriškem in na podlagi teh naj bi deželni šolski svet — raorda po zaslišanju deželne učiteljske skupščine  izdal enak tiskan šolski red za vse ljudske šole na Goriškem. — Ta učui red naj bi se šolski mladini v začetku vsakega šolskega leta prečital in pribil poleg urnika na šolsko steno, kakor to tudi šolski zakon zahteva. Prečitala je potem gdč. Oazafura (Sežana) Bpodrobni učni načrt za ženska ročna dela" za petrazreduice in štirirazrednice in gdg, Katnik (Nabrežina) za -druge manjrazrednice. — Predlogi so se sprejeli. Omeniti moram, da i.najo naše šole že več let tudi podroben učni načrt za ženska ročna dela. Praksa je pa dokazala, da so potrebue nakatere izpremembe, katerim se je ugodilo. — G. predseduik se je nato vsem refereutom zahvalil za referate in za njih trud pri sestavljenju referatov. — Sledili so nato »poroeilo knjižničnega odbora", nvolitev staluega in knjižničnega odbora". — Prvo se je vzelo na ziianje. (Poročala tov. Berginec in gdč. Cazafura — ISežana), a drugo — stalni in knjižnični odbor — ostaneta stara. — Končna točka duevnega reda je bila: »Nasveti", katerih pa ni bilo. — G. predsednik se za- hvali potem vsem za trud in vztrajnost pri konferenci. Po- dali smo sb v Mahorčičevo gostibico, kjer srao iraeli skupni obed. — Oraeniti moram, da se je pri skupščiui prav živahno debatiralo. Debate so se udeležili poleg g. predsednika tovariš *) Knjiga stane vezana 3 K in se dobi pri ,,Pichlers Witwe" na Dunaju, V, Margaretenplatz 2. **) Dobi se pri ,,Piehlers Witwe" na Dunaju in stane 2 K 40 v. Mervič, Hreščak, Kosovel, Leban, Tomšič Fr., Alb. Štrekelj, Berginee, Gruntar, Ant. Macarol in gdč. Oazafura. Starosta. Še se gode čudeži! V 25. štev. ,,Domoljuba-* čitamo zopet več nesramnih napadov na učiteljstvo (tako n. pr. na tovariša črnagoja in Petriča z Eudnika). BDorao]jub" je zvest svojemu načelu! Toda koliko je bilo naše začudenje, ko smo čitali v isti številki te-le prijazne besede iz litijskega okraja: »Učitelji, pozor! Pri okrajni sodniji v Litiji je bil pred kratkim obsojen neki ucitelj vsled izpovedbe nekega šolskega deeka, češ, da ga je učitelj obdolžil tatvine, ga pretepaval in rekel, da so v hiši njegove matere sami tatje in ravbarji. Kot priča zaslišaDa je bila poleg dečka tudi neka žolska dekliea, ki je pri sodniji isto trdila. Vkljub temu, da je učitelj odločno trdil, da je izpoved dečka in deklice neresničua, bil je učitelj obsojen. Pa kaj se zgodi? Dečka in deklico je začela peči vest, šla sta oba k učitelju, izpovedala, da sta oba lagala pri sodniji ia jokaje prosila odpuščenja. Kaj ne, čudna taka sodba, da se vse verjame lažnjivim šolskira otrokom, učitelju pa prav nič! Na ta način se lahko spravijo vsi učitelji pod ključ. Zadosti je, da otroka, ako ga pri tatvini ali kaki drugi pregrehi zasačiš, raalo posvariš, se komaj njegovih lic dotakneš, kakor škof pri birmi, stariši te gredo tožit, otrok se pri sodniji nalaže in ti si obsojen. Ako se bode tako postopalo proti vzgojiteljem mladine, potem naj se pa šole kar zapro. Sliši se, da je pritožba zoper isto obsodbo že vložena. Pričakuje se, da višje oblasti vendar ne bodo pustile, da bi se tako postopalo proti učiteljem, saj vendar nismo v nekdanjih Benetkah." — BAli se gode čudeži?" smo vzkliknili. BDomoljub" zagovarja — učiteljstvo! Pa kdo je tisti nesrečni učitelj, ki toči nad njegovo bridko usodo nDomoljub'* krvave solze? Ta preganjani naš »kolega" je fajraošter Dobnikar iz Janč, ki je obenem zasilni učitelj ia ki je bil zaradi strupenega jezika obsojen na 200 K globe. Da bi ne spoznali ,,Domoljubove" binavščine, je ta pošteni list zamolčal fajraoštra in napravil iz DJega — učitelja. Imenitno! s _r. Jankoviču v Kozjem še enkrat t album! Oas kislih kumar nastopa, to dokazujejo tudi Jankovičevi. popravki. Doktor, ne trudi se vendar oprati zamorca, ker opravljaš Sisifusovo delo m se predobro poznamo; solnce in tema se ne združita nikdar! — Pa k popravkom! Jankovičev n i r e s zamenjam z res je, dajev Imenem tako strupeno in nesramno napadal učiteljstvo, da je čutil za potrebno, braniti učiteljsko čast celo tamošnji domači župnik z raedklicem: BVsi učitelji vendar niso taki!" Učitelj pa, ki je bil, žal, navzoč in na katerega se Jankovič izgovarja, ni imel poguma, braniti svoj stan. Sicer pa je učiteljstvo z njim že zdavno obračunilo, ker ga predobro pozna. kak vetrnjak je in kako žalostno ulogo dotičnik igra. Res je nadalje, da je doktor v Podsredi toliko in tako zoprno kvasil o učiteljstvu, da je nekdo navzočih izpovedal besede: BKo bi bil jaz učitelj, bil bi Jaukoviču zalučal pest blata v njegova umazana usta!" V Sedlarjevem pa je med drugimi izbruhi proti učiteljstvu tudi izustil, da on zato dela za Žurmana, ker je Žurman učiteljčkom obljubil, da jim bo povišal plače itd. Tudi v Kozjem in povsod, koder je lazil ta naš ndostojni prijatelj in zagovornik", je grdil in smešil učiteljski stan toliko, da bi bil zdavnaj že zaslužil za svoj pojm Bdostojnosti'1 priraeren odgovor. — Tudi ti svečano zaprisezamo, da nam ti, doktore, ne boš podeljeval fevdov. S to vado je lovil posamezne učitelje v svoj brlog ter jim govoril; nAlo> boste učitelji v tej volilni borbi z nami, dobite tudi vi kak deželnozborski mandaf. Kako velikodušno! Prijatelj Jankovič, kadar napoči naš čas, tedaj ne bomo iskali oiti tvoje niti tvojega bojevitega generala milosti; tedaj si bo učiteljstvo iz lastne raoči postavilo svojega kandidata — in do takrat veruj nam, doktor boš že davno med staro šaro! Kakor si ti »deloval" v pravkar končanem boju za nas — hočemo tudi mi »delovati^ za tebe, iii sicer v kratkem pri dtjželnozborski volitvi. — Torej, doktore, do svidenja pri Filipih! Okrajna nčlteljska sknpščina t Cforici se je vršila dae 26. junija pod predsedništvom okr. šol. nadzornika F r. F i n š g e r j a v navzočnosti polnoštevilno zbranega učiteljstva. Konfer nco so počastili z Davzočnostjo H. grof Attems, c. kr. dvorni svetnik, kot predsednik c. kr. okr. šol. sveta, B. G r č a, deželni poslanec, Š t. K r i ž n i č, c. kr. ravnatelj žen. učiteljišča, prof. dr. Ozwald in poročevalec o risanju prof. A. Gvaiz. H. grof Attems je presrčno pozdravil konferenco ter je pazljivo sledil dolgim, zanimivim razpravam ter s tera vnovič pokazal, kako pri srcu mu je ljudsko šolstvo. — Opazke c. kr. okr. šol. nadzornika so bile iskrene ter izrazi splošnega zadovoljstva s šolskim napredkom in vrlim učiteljstvom. Praktične učne slike iz risanja po prostejših metodah prof. A. G v a i z a so bile res praktične in zanimive ter so izzvale dolgotrajen plosk v zahvalo. Izrazila se je prošnja, da bi se uvedli risarski tečaji. — Načrt enotnega šolskega reda je sestavil nadučitelj Iv. Z o r n. Dopošlje se vsem šolam, da se bodo ravnale po njem ter si narede za vsako šolo priraeren izvleček. — Nadučitelj J o s. U r b a n č i č je dokazal, da' nerazdeljeni dopoldanski pouk ne odgovarja našim razmeram, ker iraamo skoro povsod poldnevni pouk. — 0 šol. izletih je poročal učitelj A n t. M u s i č. — Poročilo komisije za okr. učit. knjižnico — po predsedniku naduč. Fr. Bajtu — je poudarjalo, da se poslužuje učiteljstvo premalo knjižnic ter priporoča večjo vnerao. — Izmed predlogov naj omenimo posebej le ona naduč Al. Urbančiča, ki priporoča pristop k Šolski in nSlov. Matici" ter da bi se za vse šole naročil tudi časopis »Domače ognjišče". — Redki so okraji, kjer vlada med učiteljstvora in okr. šo^,Dadzornikom in šol. oblastvom taka hannonija kakor v našem jako obširnem okraju Zaraditega pa ni bila le navadua fraza, ampak izraz zaupanja in spoštovanja vsega ueiteljstva zahvala staroste naduč. T o m. J u g a predseduiku kouference, c. kr. okr. šol. nadzorniku Fr. Finšgerju. Le zaupanje ia naklonjenost rodi zaupanje in spoštovanje. —e— Okrajno učiteljsko zbororanje za brožlški, kozjanski in serniški okraj se je vršilo v Vidmu dne 22. junija. Predsedoval je okr. šol. nadzornik gospod Gustav Vodušek. V svojetn poročilu je govoril najprej o zdravstvenih razmerah v šoli in o uradnih spisih. Z novim šolskim letom se uvedejo nove tiskoviae, ki jih ima v zalogi kojigotržec Antoa Umek v Brežicah. Na to je podajal nasvete za posamezne učne predraete. Njegovo poročilo, ki priča o s^ežosti vestnega ia vedno napredujočega pedagoga, ne pa o zaduhlosti birokrata, sp je sprejelo z navdušenim odobravanjein. — Izmed šolskih ukazov je znabiti zanimiv oni, ki pravi, da učitelji na večrazrednicah ne morejo zahtevati, d^ bi se razdrflil med nje ostanek voznine, izplačane povodom okrajnih konferenc šolskemu voditelju, oziroma službeno najstarejšemu učitelju. — Obravnavale so se pa sledeče teme: a) BKako naj goji učitelj za vzgojnp uspehe prepotrebni stik šole z domačo hišo s posebnim ozirom na tozadevne določbe dokončnega šol^koga in učnega reda ?B Poročevalec Ivan Knapičje sestavil svoje na mnogih raestih prav žgoče in osoljeno poročilo tako dobro, da bi bilo pač škoda, ako ga ne bi obelodanil. b) nMetodiki novodobnega spisnega pouka, njih nauk in praktična poraba istega." Poročevalec V. Pulko je omenjal v svojem referatu najprej dosedanji način spisnega pouka, potem pa je n vedel ideje reformatorjev. Iz poročila je razvidDe, da se spisni pouk ne goji prav, ker se vaje preveč mozgajo in pripravljajo tako, da ne pridejo učenci nikoli do samodelavnosti in samostalnosti. Zato bo treba, tudi v tem oziru precejšnje izpremembe, kakor se izvršuje tudi v risarskem pouku. c) nNaj se razdeljen pouk v naših šolah uvede ali ne?" Poročevalfc Ant. Eržen je navajal hibe in vrline takega pouka iu ga priporočal. Tovariš V r. Jamšek pa je govoril s tako živahnosljo in prcpričevalnostjo proti takemu pouku, da je pridobil naposled vse na svojo stran in se je z vsemi proti enemu glasu odklonila uvedba nerazdeljenega pouka. Sicer pa učiteljstvo itak nima mnogo zaupanja v to kukavičje jajce. Privzel pa se je dostavek, naj bi se tudi po deželi uvedle obligatne vročinske počitnice, kakor velja to za mesto. — Volitve v stalne konferenčne odbore so bile v toliko zanimive, ker je učiteljstvo kozjanskega okraja dalo nekemu dosedanjemu odborniku nezaupnico s tem, da ga ni več volilo, ker je pri državnozborskih volitvah stal očitno na strani nasprotnikov šole ia učiteljstva.