Predsednik bo vpras'al kongres za višje minimalne mezde Višje mezde je že lani pripo roeil delavski tajnik, pa ga je Bela hiša zavrnila. WASHINGTON. — Predsed mik Eisenhower bo v svoji Poslanici uniji apeliral na novi kongres, naj okrepi tako imenovani Fair Labor Standard Act (zakon o mezdah in plačah). — Opazovalci položaja v Wash-ingtonu pričakujejo, da ne bo zahteval samo zvišanja minimalne mezde, ki znaša sedaj 75 centov na uro, temveč tudi širše kritje večjega števila ljudi pod tem zakonom. Ta zakon krije sedaj okoli 24 milijonov delavcev, kar je manj kot dve petini s pridobitvenim delom zaposlenih ljudi. Kako visoko zvišanje minimalne mezde bo predsednik priporočil, še ni znano:, vendar sodijo, da bo priporočil 15 centov, da bo znašala minimalna mezda 90 centov na uro. To je seveda še daleč pod minimalno mezdo, ki jo zahtevata delavski organizaciji AFL in CIO, namreč $1.25 na uro. Toda naj je to zvišanje kakršno koli, bo pomenilo zmago za delavskega tajnika Jamesa Mitchella, ki je že lani priporočal zvišanje, kar pa je Bela hiša odklonila. ZIMA SE JE PRAV ZARES OGLASILA Italijanski katoličani apelirajo na svoje francoske tovariše Italijanski krščanski demokrati prosijo svoje francoske tovariše, naj podpro premierja. PARIZ. — Italijanska stranka krščanskih demokratov je apelirala včeraj na katoliške člane francoskega parlamenta, naj podlagajo premierju Mendes -Prance-u izvojevati v parlamentu njegovo zgodovinsko bitko za oborožitev Nemčije. (Ta debata in glasovanje se je vršilo včeraj). Mendes - France je zastavil svojo politično bodočnost za usodo Zapadne zveze in na izid glasovanja v francoskem parlamentu. Splošno upanje vlada, da bo prodrl, toda komaj z neznatno večino. Poučeni viri pravijo, da je i-talijanska stranka krščanskih demokratov, ki je dominantno katoliška, neposredno intervenirala pri svoji francoski sestrski stranki Ljudskih republikancev, katere 85 glasov utegne odločiti, če bo na novo oborožena Nemčija sprejeta v zapadno obrambno z vezo ali ne. Obsodba vojaka FUKUOKA, Japonska. — M. C. Harwey,ameriški letalec iz Floride, je bil obsojen na osem let ječe za umor svoje japonske ljubice. Vremensk prerok pravu Danes in ponoči naletavanje BItega in ibolj mrzlo. Od Skalnega gorovja do srednjega zapada se o-glaša zima z vihro, snegom in poledico. CHICAGO. — Dne 28. dec. je zima z mrzlimi vetrovi, ki so pričeli pihati od Rocky Mountains, pritisnila s strupenim mrazom po državah srednjega in južnega zapada. Preko Kalifornije so tudi potegnili mrzli vetrovi, ki so povzročili, da je prišel izven kontrole gozdni požar v San Bernardino pogorju, v bližini mesta Los Angeles. Strupena zima, ki je pritisni la od Skalnega pogorja na ju-gozapad, je obiskala s hudim mrazom tudi državo New Mexico. V Frazer ju, Colo., kamor zahaja predsednik Eisenhower poleti ribe lovit, je padlo živo srebro 36 stopinj pod ničlo. Prav tako hud mraz je v West Yellowstone, Mont. V Alamosa, Colo., je 24 stopinj mraza pod ničlo; v Pocatello, Idaho, 15, v Grant, N. M., pa 1 stopinjo pod ničlo. Tekom noči je tuleči snežni vihar ustavil nad 1,000 avtomobilov na cestah v Vaughnu, N. M. Ljudje so se zatekli iz svojih avtomobilov v privatna stanovanja, cerkve, restavracije in šole za zavetišče pred neznosnim mrazom. Poročila naznanjajo tudi o več smrtnih slučajih. V bližini kraja Gallup, N. M. je neka o-seba zmrznila poleg svojega za-metenega avtomobila. Mesto Denver je zasneženo1 pod devet palci snega, v kolo-radkih gorah pa ga je 16 palcev. Po vseh srednjezapdnih državah pada sproti zmrzuoč dež in sneg, ki ustvarja poledico, tako da je vožnja skrajno nevarna. Reforma sovjetske notranje trgovine MOSKVA. Objavili so uradno poročilo o reformi strukture notranje trgovine v Sovjetski zvezi. Poročilo pravi, da mo-ra trgovinski aparat postati prožnejši, ukiniti je treba odvečno centralizacijo pri upravljanju trga prodaje na drobno in dati večjo avtonomijo regionalnim in lokalnim organom, obenem pa povečati odgovonost trgovinskih organov federalnih republik pri organizaciji preskrbe prebivalstva. Dozdaj so bila številna trgovinska podjetja in podjetja na drobno za preskrbo pod direktno pristojnostjo o-srednjega ministrstva v Moskvi. Zdaj bodo ukinili 13 oddelkov ministrstvu za trgovino in združili devet drugih oddelkov in tri razširjene direkcije. Komunisti bodo baje oprostili tri ameriške vojake-ujetnike Trije ameriški vojaki so se daj v sovj. taborišču, od* koder pošiljajo ujetnike nazaj v domovino. DUNAJ. — Iz Sovjetske zveze vrnivši se nemški vojni ujetniki so povedali, da bodo trije Amerikanci, o katerih je bilo poročano, da jih drže Sovjeti v ujetništvu, zdaj v takem taborišču, odkoder navadno pošiljajo ujetnike domov. Iz tega sklepajo, da bodo tisti trije ameriški vojaki, ki so v sovjetskem ujeništvu, vsak čas izpuščeni. Vrnivši se nemški vojni ujetniki so bili v skupini 55 oseb, ki so jih osvobodili Sovjeti na božični dan. Ti ujetniki, ki so prispeli na Dunaj 28. decembra, so povedali, da so vsi trije Amerikanci pri dobrem zdravju ter da so zdaj v taborišču Potmi, 280 milj južno od Moskve. -------------o------ Vatikanski radio je sporočil, da kardinal Mindszenty ni prost Vesti, da je madžarski katoliški primat oproščen, ne odgovarjajo resnici. VATIKAN. — Vatikanski ra-, dio je dne 28. decembra zanikal zadnja poročiila, da bi bil madžarski kardinal Josef Mindszenty izpuščen iz komunistične ječe. Vatikanski radio je izjavil: *— “Danes pričenja kardinal Josef Mindszenty sedmo leto svojega krivičnega zapora.” Poleg tega je radio navedel še celo vrsto imen visokih cerkvenih dostojanstvenikov, ki so še vedno po komunističnih ječah, med njimi poljskega kardinala Štefana Wyszentyja. Pravici še vedno ni bilo zadoščeno v slučaju kardinala J. Mindszentyja”, je izjavil radio ter dodal, da bi moral biti kardinal popolnoma in brezpogojne, ne pogojno izpuščen. ------o------ Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se ni-*te držali prometnih predpisov. Novi grobovi Mary Perko Po enotedenski bolezni je u-mrla v Marymount bolnišnici Miss Mary Perko v starosti 51 let, stanujoča na 8614 Capito Ave. Pokojna je spadala k dru štvu Slava št. 173 SNPJ ter k Oltarnemu društvu pri Holy Trinity cerkvi. Rojena je bila v Clevelandu, kjer zapušča brate Ignatius, Antona in William ter sestro' Louise Mismas, teto Antonijo Vidic v Colorado, nečakinje in več drugih sorodnikov. Njeno truplo bo položeno na mrtvaški oder danes zvečer. Pogreb bo iz Ferfolijevega pogrebnega zavoda v ponedeljek ob 8:30 v cerkev Holy Trinity na E. 71 St. in Woodland Ave ob 9. uri in potem na Kalvarijo. Angela Steblaj Ponoči je umrla v St. Alexis bolnišnici Angela Steblaj, stanujoča na 1157 Norwood Rd. Stara je bila 68 let. Pogreb bo ponedeljek iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Višjo podporo ostarelim! COLUMBUS. — Pred zakonodajo bo prišel prihodnji teden zakonski predlog, da se zviša starostna podpora, ki znaša sedaj $65 na mesec. “V mnogih slučajih je treba starostni podpori dodajati še denar iz relifnega sklada, da se omogoči prejemnikom vsaj borni obstanek življenja,” je rekel Henry J. Robison, ravnatelj za javno blagostanje. Dr. Sheppard ne bo vršil v jetnišnici zdravniškega poklica Največ, kar lahko postane, je prvi bolničar, pa še tisto je dvomljivo. COLUMBUS, O. — Dr. Sam Sheppard ne bo mogel v državni jetnišnici opravljati svojega zdravniškega poklica. Noben jetnik gr> ne more in ne sme. Jetnišnica ima svoje lastne zdravnike. Najvišja pozicija, o kateri more upati, da jo kdaj dobi na tem polju, bi bila pozicija prvega aoničarja v jetniški bonišnici. Pa še za ta položaj je malo iz-gledov, ker je zdaj na tem položaju kaznjenec, ki je obsojen v dosmrtni zapor. In sploh je dvomljivo, da bi mogel postati bolničar. To je namreč favoriziran položaj, ki go dobe samo kaznjenci z najboljšim obnašanjem in voljo do vsakega dela. “Pred Samom pa je dolga vrsta čakajočih in zaslužnih jetnikov, ki čakajo na boljše položaje v jetnišnici,” so rekli u-radniki jetnišnice. Najprej bo Sheppard po vsej priliki delal nekaj mesecev v izdelovalnici oblek. Pozneje u-tegne postati učitelj v jetnišnici kakor je večina jetnikov, ki imajo univerzitetno izobrazbo. BOLNIČARKA V DŽUNGLI — Brhka zaščitna sestra Britanskega Rdečega križa Margaret Morfyd Young iz Pertha v Avstraliji, je bila dva meseca med domačini v malajski džungli. Živela je z domačini, jim pomagala z zdravstvenimi nasveti in uživala njihovo domačo hrano. Dekletu so se domačini tako prikupili, da pojde prihodnje leto zopet med nje. Bivši kralj Peter se ne bo zakonsko ločil PARIZ. — Peter Karagjorgje-vič, bivši kralj Jugoslavije, In njegova žena Aleksandra, sta se pobotala ter se sporazumela za nadalnje skupno zakonsko življenje. Pred 14 meseci je namreč Peter vložil pri sodišču prošnjo za ločitev zakona, katero je ’ hotel doseči zaradi denarnih zadreg. Zdaj pa sta se sestala v Švici, se pobotala, poljubila in spet je vse rožnato in dobro. -------------o---- Poljska snubi Japonsko TOKIO. — Komunistična Poljska je neformalno izrazila željo po obnovi diplomatskih odnošajev z Japonsko. 25 žrtev plazov QUIDBO, Kolumbija. — Zem-ski pazovi so podsuli in ubili najmanj 25 oseb v kraju Cantu-gado. Plazove so povzročili hudi nalivi. TAJNIK ZDR. NARODOV ODLETI DANES V PEIPING Na svojem poletu v Peiping se bo tajnik Združenih narodov ustavil v Londonu in New Delhiju v Indiji. - Na Kitajsko ga bo spremila skupina šestih ljudi. ZDR. NARODI, N. Y. — Dag Hammarskjold, gl. tajnik Zdr. narodov, bo odletel danes v Peiping, kjer si bo prizadeval izposlovati svobodo enajstim a-meriškim letalcem. Hammarskjolda bo spremljalo šest ljudi, med njimi en Ame-rikanec, ki bo njegov šofer in osebni pomočnik. Iz New Yorka bo odletel v vojaškem transportnem letalu v London, kjer bo ostal do 1. januarja, nakar bo odletel z angleškim letalom v New Delhi, Indija, od tam pa z letalom, ki ga bo preskrbela Indija, naprej na Kitajsko. Posvet z Edenom V New Delhiju bo Hammarskjold razpravljal z indijskim premierjem Nehrujem. Iz glavnega mesta Indije bo odpotoval 3. ali 4. januarja v Kanton na Kitajsko. Iz Kantona bo odletel v Peiping in sicer verjetno s kitajskim letalom. Tekom svojega bivanja v Londonu, kjer bo ostal en dan, bo tajnik Zdr. narodov razpravljal z britanskim zun. ministrom A. Edenom. Tajnikovo spremstvo Tajnika Združenih narodov bodo spremljali: profesor Ahmed Bokhari iz Pakistana, ki bo z novim letom postal podtajnik Zdr. narodov; Per Lind, član eksekutivnega urada gl. tajnika, ki je Šved; William Ranallo, Amerikanec, tajnikov osebni strežaj in šofer; Miss Aase Aim, njegova tajnica; — Humphrey Waldock, profesor mednarodnega prava na univerzi v Oxfcr-du, in Gustav Nystrom iz Stockholma, ki bo tolmač. Tajnikove naloge Hammarskjoldu je zbornica Zdr. narodov naročila, naj poizkusi izposlovati osvoboditev 11 ameriških letalcev ter vsega o-stalega osebja Združenih narodov, ki so še zmerom ujetniki Rdeče Kitajske, kar je v nasprotju z določili korejskega premirja. Hammarskjold pričakuje, da bo ostal kak teden dni v Pei-pingu, kjer se bo sestal s kitajskim premierjem čou En-laiem. CELEBREZZE S SEKIRO NADMESTNIPRORAČUN Župan je okrnil proračun mesta Clevelanda za 2 in pol milijona dolarjev ter naznanil, da ga bo okrnil še za nadaljna dva in pol milijona. — Vse kaže, da bo odslovljenih nekaj mestnih uslužbencev in delavcev. CLEVELAND. — župan Ce-ebrezze je v torek okrnil za — $2,000,000 vsoto proračuna za 1. 1955, katero so hoteli mestni oddelki ter dejal, da bo okrnil še nadaljnih $2,500,00 v drastičnem prizadevanju, da ne bo šlo mesto prihodnje leto “v luknjo.” Župan je dal razumeti, da u-tegnejo biti nekateri mestni u-službenci odslovljeni, da se mestne stroške kolikor mogoče izravna z mestnimi dohodki. Kje bo najbolj bolelo Največje okrnitve je pričakovati v sledečih departmentih: PUBLIC PROPERTIES — ki operira parke in prostore za rekreacijo. SERVICE — ki ima v svoji o-skrbi pobiranje odpadkov in navlake. SAFETY — ki vključuje oddelke za policijo, gasilstvo in za inšpekcijo poslopij. Prvikrat v mnogih letih mora mesto zdaj okrniti svoje običajne izdatke za približno tri milijone dolarjev letno. To zato, ker so dohodki za leto 1955 preračunani na $42,800,000, proračun pa na $45,900,000. župan je povedal, da gre — $38,000,000 od proračuna za mezde in plače mestnih delavcev in uslužbencev. Okrnitev osebja Posledica tega je, da bo treba okrniti število mestnih uslužbencev in delavcev. “Samo dva način sta za uravnovešanje proračuna: znižanje stroškov ali zvišanje davkov”, je rekel župan. Župan Celebrezze se je prav- kar vrnil iz Columbusa, kamor je šel poizvedovat, če bi mogel dobiti kaj denarja za vedno naraščajoče potrebe, ki jih zahteva mestni “relif” ali pomoč za one, ki so brez dela ter so tudi drugače pomoči potrebni. NAJNOVEJŠEVESTI CHICAGO. — Žrtev zimskih viharjev, ki so ustavili na cestah po jugozapadu tisoče avtomobilistov, je dozdaj že najmanj 28 oseb, ki so v viharjih izgubite življenje. PARIZ. — Francoski parlament je potrdil svoj prejšnji odlok, da bo odobril vstop Nemčije v Severnoatlantsko o-brambno zvezo (NATO), toda je s parlamentarnim manevrom odložil do petih popoldne glasovanje o nujntem in perečem vprašanju, če bo dovolil oborožitev Zapadne Nemčije. NEW HOPE, Alabama. — Včeraj je v zimskem viharju treščilo tukaj na zemljo veliko transportno letalo, znano pod vzttevkom “leteči tovorni vagon.” Ubitih je bilo devet o-seb. WASHINGTON. — The International Air Transport Association je izjavila, da je leta 1954 potovalo — in to prvikrat v zgodovini — več oseb z letali kakor pa s parniki preko svetovnih octeanov. ----o----- Bodi previden in pazljiv, pa •e boi izzognil marsikateri nesreči! Razne drobne novice k Clevelanda in te okolice Urad zaprt— Urad Ameriške Domovine bo zaprt od jutri, v petek, opoldne pa do ponedeljka zjutraj. V Florido— John Unetič z E. 76 St odide za nedoločen čas v Florido, kjer se bo nastanil na Collier Manor, 1465 N. E. 28 St., — Pompano Beach, Fla. Prva obletnica— V soboto, 1. januarja ob desetih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Krajc v spomin prve obletnice njene smrti. Težka izguba— Anton Vidrich Sr., iz Homer City, Pa., je umrl v bolnišnici v Indiana, Pa., včeraj zgodaj zjutraj.. V Clevelandu je zapustil sina Antona Vidricha Jr. E. 61 St. in hčeri Mrs. Jean Smoody ter Mrs. Antonia Prosek. Naj v miru počiva! Skupno sv. obhajilo— V nedeljo imajo članice Društva sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu med mašo ob 7:15 skupno sv. obhajilo, popoldne ob dveh pa uro molitve. Druga obletnica— V ponedeljek ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vne bo vzete sv. maša za pok. Antona Lavriha v spomin druge obletnice njegove smrti. Sedma obtetnica— V soboto ob 10:30 bo v cerkvi Marije Vnegbovzete sv. maša za pok. Štefana Malavašiča v spomin sedme obletnice njegove smrti. Nov odbor— Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ ima za leto 1955 sledeči odbor: predsednica Frances Brancel, podpredsed. Mary Mahne, tajnica in blagajničarka Dorothy Strniša, 6526 Bonna Ave., EN 1-6254, zapisnikarica Frances Oblak. Nadzornice: — Rose Levstek, Pauline Durjava in Mary Bradač, zastopnica za Klub društev in delniško sejo SND na St. Clair Ave. Mary Bradač, za Ohio Federation —. Frances Brancel in Dorothy Strniša. Društvo sprejema člane od rojstva do 55. leta. Seje so vsak tretji četrtek v mesecu ob osmih zvečer v SND na St. Clair Ave., staro poslopje. Žalostna vest— Tony Sedmak, E. 225 St., je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je 13. decembra 1954 v Šmihelu pri št. Petru na Krasu umrl oče Anton Sedmak. Pokojni je dosegel častitljivo starost 84 let. V starem kraju zapušča dve hčerki, Fanny, por. Tominc in Milko, poročeno Del Tin ter več sorodnikov, v Clevelandu pa sina Tonyja, Naj v miru počiva! Dvanajsta obletnica— V soboto ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojna Louis in Helen Bavec v spomin 12. obletnice njune smrti, ko jima je strahovita eksplozija plina v naselbini pretrgala nit njunega mladega življenja. ------o------ Priznal je umor NORTH PROVIDENCE, R. I. Robert Stevens, 21 letni oženjen mož in oče dveh otrok, je priznal, da je zadavil neko 17-let-no dijakinjo high šole, s katero je imel “date” ali ljubavni sestanek. Zadavil jo je, ker se je upirala njegovi sli. — Po umoru se je z mrtvo deklico vred odpeljal k svoji svakinji, kateri je naročil, naj pokliče policijo, kateri se je mirno predal. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 30, 1954 Ameriška Domovina v vi * ■*!<:-/% %.— »*«» >•«» •117- St Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland >, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week In July General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for S month«. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 251 Thurs., Dec. 30, 1954 Resnica prihaja na dan Od začetka lanskega leta je bilo o Djilasu in sporu med jugoslovanskimi komunisti kaj malo slišati, sedaj pa so se v časopisju znova pojavile o tem obširne vesti. Kdo je vso stvar spravil znova v osredje, ni znano, po vsej verjetnosti pa so morali biti to stari “komunistični reakcionarji,” kot jih je označil Djilas. Posebni tričlanski odbor Centralnega komiteja je poklical 17. decembra na zagovor in pojasnilo Djilasovega prijatelja Vladimirja Dedijerja. Prijemali so ga v glavnem zaradi njegovih zvez z Djilasom in zaradi zastopanja temu podobnih nazorov. Dedijer, ki je verjetno računal na oporo pri samem Titu je tričlanskemu odboru odklonil pravico zasliševanja, je s seje enostavno odšel in spravil vso reč v javnost. To je vodilne komuniste razjezilo in napovedujejo, da bo moral Dedijer svojo nepokorščino drago plačati. Ko je hotel Titu. ki se zabava v daljni Indiji, raztolmačiti svoje stališče, mu je pošta brzojavko vrnila. Partija je naščuvala proti njemu tudi komunistične študente na beograjski univerzi, kjer Dedijer razlaga zgodovino partizanskih bojev. Na zagovor je bila poleg Dedijerja klicana tudi bivša žena Milovana Djilasa Mitra Mitrovič, ena izmed najbolj NOVINE ZA SLOVENCE "SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI Berečna roža (Nadele) Tista zima je bila nekam zvun reda. Za Tri krale je pritisnolo tak mrzlo vreme, ka so pesma-rom za Tri krale skoro guti zmr-znoli. Na režkaj na dveraj v štale se je delao srež. Stari ljudje so pravili, ka de to držalo do Pavlovega. Na tisti den se zima obrne. Mura je zmrznola, ka so na Srednjoj Bistrici s kobilami vozili prek zmrznjene vode. Mlini so potihnoli i mlinari so s sekirami razbijali led kre kumpov. Ovači bi ikumpe stis-nolo. “Bogme, jaz ne pomlim cerkvi imela. Pozvacin Mat j as je hodo kak puran po Bistrici. “Bogme, takšega gostuvanja ešče ne bilo. Celi tijeden se kadi z lorov na snehinom i mlado-ženčevom domi kak v lotmerčki fabriki.” — On si je za gostuva-nje od pozvacinove opreme pripravo samo1 ježa pa vozek pas rdečkastega šlara. (Drgoč dele). CLEVELAND Števanovo je zavrsilo božične svetke. V Cleveland! smo imeli lepo suho i sunčno vreme. Tijeden dni prle je kazalo ka do svetki, beli vse pokrito s sne- takše zime, pa sam že dosta letrgom. preživo na velkom mlinskem kumpi,” so povdarjali • mlinar Kreslin. Kda je opet spadnolo malo snega, je belina pokrila led na vodi i sled je kazala, ka divjačina hodi iz Meksike na gi-ibinsko i razkriško stran kak če Mure več ne bi bilo. Ve snega ne bilo ravno dosta eli je tem globlje zmrznola zemlja. Po po-taj i cesta j je bia trdi rupač i se je zlehka vozilo i hodilo. Na svečnico je okoli podneva začnolo cupati od cincelic kre streh. Eli ka, de je sever od Bogojine obrisao mokre ledene sveče i cincelice so se samo za dva di do tri palce podugšale. Po vesnicaj kre Mure je nasta- žični znanih komunistinj v vsej Jugoslaviji. Tudi to dolže, da je la nevola za kruj. Mlini so sta-sprejela nekatere ideje svojega nekdanjega moža. h i kak pa — ne bilo mele i ne Na dan pred Božičem je Milovan Djilas, ki so ga do j bilo kruha, culo se je, ka je v pred enim letom smatrali za Titovega naslednika, pa je bil |Beltincaj mlin na henger tak nato izključen iz Centralnega komiteja partije, v posebnem napunjeni s siljom, ka je trbej razgovoru z dopisnikom “The New York Times” povedal o svojih nekdanjih tovariših marsikaj zanimivega. Po Djilasovem mnenju zadržujejo nedemokratične sile tijeden dni čakati, ka ti zmele vrečo silja. Pišta je že bio skoro v skrbej ka so jemi mati po- v sedanji Titovi vladi napredek k pravi demokraciji, toda ; vedalb ka ne§a zadosta mele ta bo vseeno prej ali slej zmagala. Djilas se je zavzel za ustanovitev nove demokratične socialistične stranke in za uvedbo dvostrankarskega sistema. Dejal je, da se zaveda tveganja, ki ga je vzel nase s tem, da je javno spregovoril, toda brez tveganja ni napredka. “Pri današnjem sistemu, ne moremo vedeti, kaj se bo zgodilo . . . toda za našo deželo pomeni izredno veliko, da ima državljana, ki pove, kar misli,” je razlagal nekdanji partizanski voditelj. Glede Dedijerjevega zasliševanja je Djilas dejal, da “je to poskus prestraševanja demokratičnih elementov v partiji. Ti obstojajo, toda so neorganizirani, med tem ko je partija sama v rokah nedemokratičnih sil.” Djilas je govoril odkrito o razočaranju, ki ga je doživel. Na šestem kongresu partije v Zagrebu je izgledalo, da bo partija ubrala demokratičnejša pota, toda na zadnjem zasedanju plenuma junija na Brionih je postavila za cilj “utrditev discipline v starem protidemokratičnem Stalinovem stilu.” Na Brionih je imel, kot je povedal Djilas, glavno besedo Tito. Ta je prav tako proti njegovim nazorom, kot so vsi ostali vodilni komunisti. Bistveno je v Jugoslaviji vprašanje svobode. “Mi nimamo zakonite možnosti za izrazitev svojega mnenja,” je poudaril Djilas. On je lahko začel debato v časopisju, ker je bil med voditelji partije. Pri tem se je sicer zavedal, da bo nemara zgubil, ni pa pričakoval, da ga bodo izročili inkviziciji. “Leta 1950 in 1951 se je začelo pojavljati.ozračje svobode. Policija ni več metala ljudi v je,čo, toda tudi ta svoboda je bila omejena. Izključevala je ideološka in politična vprašanja . .. Čutim, da je naš politični sistem v bistvu blizu stalizma ...” je razlagal Djilas. Ko ga je dopisnik NYT vprašal glede resničnosti govorice, da namerava stopiti na čelo gibanja proti Titu, je Djilas dejal: “Edina rešitev more biti v demokraciji ne v kakem Djilasovem programu ali protititovski skupini. Ta dežela je imela dovolj revolucij! Nisem proti podtalnemu delu iz strahu, toda zato, ker nima smisla. Mislil sem, da mora Komunistična stranka dovoliti svoboden razgovor. Sedaj vidim, da je to nemogoče. Treba je ustvariti novo politično formacijo. Ta more biti samo demokratična in socialistična, na povratek starih predvojnih strank ne smemo misliti ... V desetih letih bodo morda nastale možnosti za politično demokracijo, morda celo preje. Položaj za njo je zrel, toda režim jo onemogoča. Vsekakor pa bo prišla! Za temeljito spremembo položaj še ni zrel. Na oblast pridejo lahko še slabši ljudje, čeprav so ti, ki imajo oblast zdaj v rokah, najbolj reakcionarni.” V teh stavkih je Djilas razmere v Jugoslaviji dovolj dobro naslikal in označil Tita in njegove ožje sodelavce za največje reakcionarje — vsekakor lepa počastitev od nekdanjega glavnega propagandista titovstva! Toda to še ni vse. Djilas je dodal, da je jugoslovanska komunistična partija brez vsake ideologije, ima pa v deželi vso oblast. Med tem ko Titova vlada trdi, da so jugoslovanskih gospodarskih težav krive slabe letine, suša in povodnji, je Djilas povedal odkrito, da so te največ posledica pomanj- ; kamri za gpstuvanje. Čakati, kda se otaja Mura, je ne sigurno. Bogzna tudi, kak dugo me' po tistom ešče srež ovirao mletje. šo je na granar i napuno tri vreča s pšenicov. “Mati, jaz. odpelam v mlin na Redics. Jancsi Tubqy je tam za^ mlinara. Zutra bom doma z me-lov. Znabiti malo bole kesno večer.” Pišta zapregeo fukso i spočita žerbica je skoro posploj bežala skozi Žižke i Polano mimoi Gonterhaza. Na velkom cestnom križišči kak idejo ceste v Len-tibo, na Bakšo, v Lendavo i Dobrovnik, se je stavo pri Židovi. Krčmar jemi je povedao, ka ima prostor za kobilo i tudi prenočišče za njega. Pišta se je do-gučao z Jancsijom, ka jemi zmelje prek noči. I Pišta je bio drugi večer z melov že doma na Bistrici. Edno vrečo je odpelo na Maričin dom. Zima je ne dosta popustila, čeravno je Matjašovo že minolol. Pištijov stric Janos so prevzeli skrb za foringo za zdavanje. Šest parov de vozilo. Trije ko-leslini za Pistijeve i trije za Maričine goste i posvarbice. Za šest parov je potrebno hajdi zvuncov pa šlara. Celi tijeden so pobiali nosili zvunce vkup i v •soboto je bilo vse k redi. Na Pištijovom domi ne bilo bogzna priprave. Moški so ne, tak bakli vi. Šnajdar Balažič, jemi je zasio gvant kak či bi Pištiji zraseo k teli. Mariča je imela več posla s šveljami i več- , Števana, spadao je pa krat je trbelo probati i v soboto : štvo sv. Ane KSKJ št. Pa se je obrnolo. Na beden so družine zvekšega same za sebe svetile te velki družinski svetek. Nešterni so šli na cintor obiskat svoje pokojne. Dosta grobov je bilo te den okinčanij. Na števanovo pa po staroj navadi Števancm čestitat za god. Naši ljudje so jako ponosni na to ime. človek bi mi-slo, ka je telko števanov med našim narodom ar smo nekda bili pod koronov sv. Števana, vogrskega krala. Eli naši ljudje nemajic' vogrskoga števana za patrona, liki Števana pi'voga mantrnika, to je tisti den po božiči. Naš Clevelandski Mr. Mar-kolija ima tudi na te den god. On na te den neide na delo, ma-kar bi ga direktor kompanije zvao. Letos je bilo to itak na nedelo. “Velki svetnik mora biti to: k sv. Vidi sam šo k mesi i so predgali od ,sv. Števana. Šo' sam k sv. Margiti i opet od sv. Števana --- je ponosno pripove-davao svojim gostom. Rad se tudi spominja, ka so doma imeli navado, ka so gnali kobile iz stale ven na prosto na te den. Ne ve, zakaj je bila ta navada. Misli pa, ka zato, ka so bile te1 kobile bole friške i poskočne. CHICAGO Nesreča se je pripetila našim mladim dečkom. V četrtek 23. dec. so se pelali po Archer Ave. v bližini 47. ceste i je odzaja nekak se zaleto v njihovo karo i jih je pognal v velki truck, ka vozi olje, šteri je bio pred njimi. Vsi, šteri SO'1 se vozili, so bili jako poškodovani i nieden ne ve, kak se je ravno vse zgodilo. Avto je od Franka Possedi-ja Jr. i on sam ga je drajvao. Pri njem je sedo Frank Toplak. ' Njeva sta najbole poškodovaniva. Rane na glavi so jima zašili i sta vsa prevezaniva. Toplak ima tudi rebra spotreta, Possedijov je pa prek zvezano: Odzaja sta bila John Žalik i Skippy Kal-čič. Tudi njeva imata spotrete noge i druge poškodbe eli njeva sta že doma iz špitala, za ojva se pa ešče ne ve, kda prideta domov. Želemo vsem, ka bi ozdraveli i ka bi kak najprle prišla iz špitala k zaskrbljenim starišom, šteri so imeli poleg toga žalostne svetke. Vmro je 18. decembra i bio pokopani 21. decembra John Gyor-kos, 62 leti star. Rojeni je bio v Nedelici, fara Turnišče. V Čikagi je živo 18 let. Zapušča tri hčere i ednoga sina. 18 let staroga, štiri vnuke i dva zeta. Sprevod je bio iz cerkve sv. v Dru-170 i je švelja prišla večer na njeni dom, ka je oblekla Maričo zav-sema tak, kak de drugi den v Društvo sv. Ivana Krstitela, št. 13 DSD. Člani so ga jako lepo spremili na n j ego voj zadnjoj kanja politične svobode in komunističnega strahu pred kmeti. Djilas je dejal, da je beseda “komunizem” umazana in je postala istovetna z besedo totalitarstvo tako v. Jugoslaviji kot v Sovjetiji. S tem je hote! reči, da vrši komunistična oblast tako v Jugoslaviji kot v Sovjetiji nasilja, ter da se samo s silo držtna oblasti. Djilas je razkril prenekatero nam že davno znano resnico o jugoslovanskih komunistih, upajmo, da bodo njegove besede vsaj nekaj zalegle tudi pri A. Bevanu, Nehruju in poti. Naj v miri počivlje! Društvo sv. Ane je imelo svojo letno sejo v nedelo 26. dec. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednica Veronika Kolenko, podpredsednica VerP-na Gorkiš, tajnica Gizela Hozjan, blagajničarka Josephine Farkaš. Zapisnikarica je Mary Hozjan, nadzornice Mary Ožbolt, Anna Frank i Mary Kay-derman. Vratarica je Terezija Sobočan. Želem vredniki i vsem drugim srečno novo leto! Antonia Denša. Zopet se je poslovil eden izmed pionirjev Hibbing, Minn. — George Urh (Urick), ki se je rodil v sončni Beli krajini pred 84 leti, pa preživel dober del svojega življenja v Ameriki, se je poslovil za vedno. Po poklicu kovač je delal do svoje upokojitve pri Oliver Iron Mining Co. Tu zapušča pokojni, ki je bil zadnja leta slčp, soprogo Ano, roj Matkovič, iz Jerneje vasi pri Črnomlju, sina J. A. Urha in dva vnuka. Pogrebne obrede in molitve je opravil v cerkvi Presv. zakramenta msgr-Byrnes. Sorodnikom naše sožalje, pokojniku pa večni mir! J. Peshel. Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti Cleveland, O. — Prihodnjo nedeljo med osmo sv. mašo imamo skupno sv. obhajilo, popoldne ob dveh uro molitve, nato pa sejo. Na seji bodo- podana letna poročila in izvoljen nov odbor. Na letnih sejah je na dnevnem redu vedno dosti važnih društvenih vprašanj. Drage sestre, pridite zjutraj in popoldne in prinesite kake dobre nasvete. Vsaka ve nekaj. Če nas bo več, bo uspeh boljši. Po- seji bo nekaj okrepčila. Na svidenje! Mary Ižanec. Sheppardova obravnava in naši uredniki drugih Titovih častilcih v svetu in med nami. Cleveland, O. — Obravnava proti dr. Samu Sheppardu zaradi umora njegove žene Mary lin ni prinesla nobenih lavorik cle velandskemu časopisju, tako ameriškemu kot slovenskemu. Namesto da bi počakali, da naš demokratični sodni sistem premelje zadevo in izreče sodbo, so naši uredniki, takoj s prstom pokazali na dr. Sama, ga obto žili umora, ga spoznali krivega in zahtevali njegovo glavo, še preden je imela oblast priliko, da ga formalno obtoži, preden je bila zapisana prva beseda uradne obtožnice in preden je bil izbran prvi porotnik! Ni čudno, da je neka ameriška odvetniška zveza, ki je zborovala v dneh tega procesa, sprejela resolucijo, v kateri strogo obsoja takšne obravnave potom časopisja, ki si prilasti pravico, da po svoji glavi in predsodkih sodi in obsodi človeka, preden ima postavna oblast priliko, da ga obtoži in mu dokaže krivdo ali pa ga oprosti. Resolucija pravi,- da takšno nedemokratično početje postavlja v nevarnost ameriški demokratični pravosodni ustroj in ustavne svobodščine, katerih namen je med drugim tudi pre-prečenje drhalske justice, pa naj bo že potom demagogov na ulici ali časopisov, govorniške tribune, radija ali televizije. Brez ozira, kakšno mnenje ima neki urednik o obtoženčevi osebni krivdi, je njegova dolžnost, da pošteno in objektivno POROČA o poteku obravnave na tak način, da vidi čitatelj zadevo z VSEH strani, ne samo z ene. Vsiljevanje urednikovega osebnega mnenja o krivdi ali nekrivdi obtoženca potom enostranskega poročanja ali zavi- ftultuma jfcronika Koledar Svobodne Slovenije za I. 1955 Cleveland, O. — Spet je pred nami zajetna in bogata knjiga, ki nam jo vsako leto pošljejo iz Argentine. Ob obilici drugih knjig je vendar prav Koledar Svobodne Slovenije tisti, ki združuje v sebi toliko novosti, da postaja iz leta v leto naša osrednja knjiga. Letošnji Koledar je posvečen desetletnici vetrinjskih dogodkov, ko je cvet slovenskega naroda po zahrbtni igri Angležev odšel v klavnico domačih rabljev. Za uvod je napisal dr. Miha Krek lep in globok članek Od Vetrinja do Koreje, kjer razmišlja in primerja severno korejske vojne ujetnike, ki se niso hoteli vrniti nazaj in domobrance, ki so po izdaji bili vrnjeni in pobiti. Predsednik Južne Koreje je tedaj odprl vrata taborišč in pustil prosto pot vsem. Bila je velika afera, toda Združeni narodi so nazadnje spoznali, da je nasilno vračanje jetnikov vendar sramota za dvajseto stoletje. Članek je res vreden, da ga vsakdo prebere. Naš škof dr. Gregorij Rožman oznanja leto 1955 za leto velikega upanja. Gradi to svoje upanje na Marijinem svetem letu, ki je za nami. Poudarja, da tudi leto 1955 ne bo zlato, ne bo brez borb, toda veliko upanje vidi v Mariji. Boji se samo enega, kar je poudarjal že sv. Bernard: Samo enega se bojim: bojazni kristjanov. Za desetletnico vetrinjske tragedije je napisal obširen članek Janez Martinc. Nabral in zbral je veliko dejstev, ki nam doslej morda niso bila znana. Prepričan sem, da bodo zlasti oni, ki so bili priče te tragedije, z zanimanjem prebrali vse. Na vetrinjsko zgodbo1 je pisatelj Ivan Korošec napravil dra-matski prizor Naša zgodba. Prizor je živ, močan, dramatsko napet, oživljajo ga narodne pesmi. Prizor bi se zlahka porabil ob obletnicah vetrinjske tragedije in ne zahteva nobenih oderskih posebnosti. Zelo lep je članek, ki ga je napisal Tine Debeljak za desetletnico smrti pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga komunisti janja dejstev ali neslanih uredniških pripomb in vzbujanja predsodkov je neetično, nemoralno in nedopustno! Časopisje ima pravico in dolžnost, da izreče svoje mnenje o sodnem postopanju proti obtožencu in pokaže na morebitne storjene napake ali pomanjkljivosti, nima pa pravice hujskati javnega mnenja proti obtožencu, dokler porota ali sodni zbor ne poda svojega pravdoreka. Ves ameriški pravosodni ustroj sloni na načelu, da je obtoženec nedolžen, dokler mu ni krivda dokazana. Kadar bo to načelo pokopano — če nas kdaj zadene taka katastrofa — in sprejeto totali-tarsko načelo, da pomeni obtožba od strani obstoječe oblasti ipse- facto dokaz krivde, dokler obtoženec sam ne dokaže svoje nedolžnosti (kjer je to dovoljeno), tedaj se bo tudi pri nas delila pravica tako, kakor se deli dandanes v komunističnih deželah! Človek, ki se zaveda teh resnic, si ni mogel pomagati, da. se mu ne bi gnusilo postopanje tukajšnjega časopisja v zadevi dr. Sama Shepparda, brez ozira, kakšno osebno mnenje je imel (človek) o obtoženčevi krivdi ali nekrivdi. Ivan Jontez- ustrelili leta 1945. Debeljak je opisal Velikonjo Ikot pisatelja in kot človeka. Članek je skrbno sestavljen in mu je pridanih tudi nekaj slik. Vreden, da je našel pot v Koledar. Proza v letošnjem Koledarju je šibka stran. Karel Mauser je prispeval drobno črtico o otroku Potokarjev Tonček, Lojze Novak pa črtico Dež. Mladi Novak je umetnik, ki se hitro uživ-Ija v novo okolje in sega po motivih, ki po dramatičnosti presegajo Novakovo izrazno silo. Novak išče med tipi ljudi, ki imajo v sebi nekaj demonskega. Bojim se, da bo mladi umetnik vse preveč ostajal na tej poti in se tako oddaljil od drobnega, vsakdanjega življenja, ki skriva v sebi veliko zgodb, ki sicer na zunaj niso tako dramatično napete pa so zato bolj človeške in nam bolj blizu. Je pa črtica lep izraz madega umetnika, ki od prvih študentovskih poskusov v taborišču stalno zori in gotovo predstavlja lepo pridobitev za emigracijsko književnost. Vendar tudi letos zapišem, kakor sem že lani: Pričakujem, da se bo Novak tudi k svojem Prekmurju in nam v tujini dal tudi lepo zgodbo od tam, kjer mu je tekla prva mladost. Tine Brezovec je napisal Usodno brzojavko. To je črtica iz begunskega življenja, ki sicer nima na sebi posebne umetniške moči, je pa lep in tragičen opis človeka, ki se je po napačni brzojavki vrnil domov in doma pod strelom končal svoje življenje. Zgodba, bolje rečeno, pripovedovanje je premalo močno. Z močnim pripovedovanjem bi zgodba pridobia. Tako ostaja bolj utrinek. Dober utrinek. Med prozo bi vzel tudi krepko zajeto Čudno božjo pot, ki jo je napisal Mlinarjev Janče. Kdo se skriva za tem imenom, ne vem, cela zgodba pa kaže verzi-ranega kramljalca. Prepričan sem, da se bodo mnogi ustavili ravno ob tej zgodbi. Naj zapišem še nekaj besedi o liriki, preden preidem na članke, ki so to leto še posebno zanimivi. Lirika je skoraj vsako leto bogata in pestra, včasih kar nič v pravem razmerju s prozo. Oglasili so se stari pevci. Na čelu vsem je Jeremija Kalin s Svitom nad Kočevskim Rogom. Štiri pesmi je prispeval Marjan Jakopič, med njimi je najboljša Vračam se. Tudi Našim stražarjem je dobra, toda na njej se preveč čuti tuj vpliv, širokost Kalina. Brez dvoma je, daje pesnik Jakopič pričel rasti v smer, ki obeta. Rafko Vodeb • z Japonskimi motivi je nekaj posebnega. Njegovo občutje je vselej globoko in kakor nam je japonski svet tuj, ti verzi so tako iskreni in tako naši, da vzbude v človeku misel, občutje, ki te ne zapusti zlepa. Nekaj posebnega je Vladimir Kos, pesnik finih občutij, iz ka- 1 terega pa včasih zadiha nekaj kakor nekoč iz Podbevška. S tem ne rečem, da Kos ni dober pesnik, le to bi rad poudaril, da je njegova pot tako svojska, da med mladimi skoraj nima primere. Najbolj ljubka in iskrena se mi zdi njegova pesem Breme. Šušteršič in Janežič sta se tokrat oglasila vsak z eno samo pesmijo, šušteršičevo Pismo je globlje kakor Janežičev klic domovine. Kramolc Bogo je prispeval dve pesmi, dva utrinka. Oba sta dobra, zdi se mi, kot da je umet-nik-slikar z ogljem potegnil nekaj črt, ki vendar kažejo obličje. Iger ima štiri pesmi od katerih je najboljša Skrite steze. Tudi pesnik Srebrnič ima dve pesmi. Zelo iskrena je 92 besed ljubezni, pesem materi in Ljubljani. (Dtlie ti* 3. strani.)