Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Cena jim je za telo 1 g(d., za i>ol let-a 50 kr. — Navočiiino stjrejeiiia J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.
Kdor Želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari. Razstava krompirja.
Zadnjo nedeljo je lula v kmetijski bralnic;i v Novem Mestu razstava krompirja. Će tudi se je nameravalo razstaviti le različne vrste krompirja, katere je pridelala deželna kmetijska šola na Grrmu, so se vendar razstave udeležili a svojimi pridelki tudi dru^i gospodarji v preeej obi-lem številu, IVkazali so s tem, da se zanimajit za kmetijski napredek, in da hi ratU videli, če bi se nasi gospodarji sploli poprijeli pridelovanja tistih vrst krompirja, katere se pri nas v zadnjem Času posebno dobro sponasajo.
Da se preprosti gospodarji poučé o prednostih različnih sort krompirja na dejanskih vspehili, to je bil tudi namen razstave, in smelo trdimo, da je bila razstava v tem oziru prav poučna, da je dosegla tudi popolen vspeh. Kajti pokazala nam je prav očitno, katere vrste krompirja moramo pridelovati v bodočnosti, če hočemo
dosedanje pridelke povečati in zboljšati. Le žal, da ni bila razstava od strani preprostih kmetov tako dobro obiskana, kakor bi bilo to želeti, saj potrebujejo ravno mali posestniki največ pouka in spodbude.
Cela razstava je bila razvrščena v 3 oddelke. Na 3 velikih mizah namreč je bilo razstavljenega blizo 40 vrst krt)mj)irja. Na prvi mizi pri vliodii je bila najlepša skupina krompirja, katero je razstavila deželna kmetijska šola na Grmu, Štela je 25 vrst krompirja, pridelanega z veČine na poskuaevališču. Na različen način so se odlikovale razstavljene vrste krompirja. Splošno občudovan pa je bil sredi mize razstavljen „onejidovee" zaradi izredne velikosti in lepote. To vrsto krompirja prideluje kmetijska šola, odkar je na Grmu, in leto za letom se z njo najbolj hvali. Poleg onejidovca odlikovale so se še sledeče vrste: „praler", ribničan, imperator, iiborovski, Ram-bovSek, Rigault in Juli, med tem ko so bile druge vrste primeroma manjše vrednosti.
Pismo škofa Barage.
(Konec.)
Od tam sem obiska! še drugo malo vag, ki ëteje 4 hiSe in oiidaljeiia dve dnevni poti od Bobrovega otoka. Ta vas je onostrau michigauBkega jezera proti severovzhodu. V pretekli zimi sem îniel prilobost, da sem uainanil tem divjakom, da jih obiščem epoadadi, ako mi Bog življenje ohrani. Ko sem dožel med nje, sprejeli so me »ajprijaznejše in so se iieizmenio veselili, da je priiel med nje misijonar, po katerem so koprneli, odkar so sliSali, da jih obišče in jim prinese božjo t'esedo. Dobra volja in namera teh ubogih divjakov, ki so le zato ostali tako dolgo pagam', ker jih ni nikoli noben duhovnik obiskal, napolnila je njoje srce z neizrekljivim veseljem. Najbolj pa me je ganilo, ko sem videl, da so ti 'lobri ljudje, v katerih je tako mogočno vladala predhajajoČa milost poklica k veri, začeli zidati
mi malo cerkev iz lesa in dreyesne koze, kakor je to pri divjakih navada. Mislili so, da bom pozneje prišel k njim, kakor sem priiel, zato cerkve niso ge dovršili, ko sem do^nel med nje. Videč, kako marljivo delajo ti ljudje cerkvico, poprijel sem tudi jaz delo in delal, kolikor sem mogel. Po mojem vzgledu spodbujeni, začeli so delati tudi oni moî^e, devet jih je bilo, ki so z menoj tje prišli. Tako je bila cerkvica dovršena že isti dan. Drugo jutro sem sklical vse ljudi vkupe, blagoslovil sem kapelico, bral v nji sv. mašo in pridigoval. S kako hvaležnim srcem in presrČnim veseljem sem opravljal sv. obrede, ne morem popisati, Misel, (a na tem kraju, sredi pragozda, kjer se je pred kratkim razlegal še krik divjakov in so se malikovalski darovi darovali hudobnemu duhu, da uprav na tem kraju stoji svetišče živega Boga. v katerem se daruje brezmadežno Jagnje Božje nebeškemu Očetu, ta misel me je prevzela tako močno, da niaem mogel najti besed, s katerim bi izrazil Hogu svojo zahvalo. Blagor nam, da on ne potrebuje besed, da gleda le «a srca I
Na drugi mizi so razstavili krompir napredni gospodarji iz novomeàke okolice in sicer gg. : župnik I'et erlin iz Siiiibela 4 vrate krompirja (oiiejida, rožnik, navadni modri in rumeni), Jakse iz Kanđije (onejida), Šepic iz Žabjc-vafli 3 vrste (ouejida, kresnik, ribničan), Javorník iz Gotnevasi 3 vrste (nav. motlri in rumeni, rožnik), Vovk iz Gotnevasi 3 vrate (onejida, rožnik in pesjak), Jože Ovsec iz Gotnevasi (kresnik, ribniČan), Franc Ovsec iz Gotnevasi (onejida), G r a s i ć iz Gotnevasi (kočevar), Š e-ti na iz Gotnevasi (nav. modri, ouejida, rožnik, ribniČan), in Zupančič iz SmoHnevasi (lisčtkj, Izmed vseli razatavljenili sort se je odlikoval se najbolj onejidovee, in tudi gospodarji sami se z njim se najbolj pohvalijo.
Na tretji mizi je bil razstavljen krompir novomeških posestnikov. Razstavili so bili sledeči gg. : D r. S1 a n C 6 vrst krompirja (onejida, juwel, champion, magnum bonům, rožnik), Karl Kalčič 5 vrst (onejida, ribniČan, kifelčar, elefant, orjaški modri), J, Božič 2 vrsti (onejida, ribni-Čan), Kr, Schwarz 2 vrsti (ouejida, ribničan) in A. Kočevar (orjaški modri). Kazun teh razstav-Ijalcev poslal je tudi g. župnik Franc Lî r n 1 e c iz Velike Doline nekoliko krompirja „oneji-dovca", ki je glede velikosti vse druge prekosil in vzbujal zategadelj splošno občudovanje.
Kakor je razstava pričala, se pri nas najbolj sponasa krompir onejidovec ali onejida; ta Horta daje največ pridelka in je najmanj občutljiva proti gnjilobi; okusa je pa priznano prav dobrega ; vsak gospodar brez izjeme naj ga začne pridelovati in prepričal se bode že prvo leto o
njegovih prednostih. Za onejidovcem se spona-šata pa se najbolj „praleť^ in „ribničan". Vse druge sorte se manj priporočajo za nase razmere, če tudi jim ni odrekati posameznih prednostij.
Za zgodnji krompir kaže pridelovati v mali meri, tedaj za prvo silo, zgodnjega rožnika in kresnika (Snowflake) in poskusiti je za-naprej tudi s krompirjem „Juli". To je bila tudi vsebina pouka, kterega so bili deležni gospodarji pri tej priliki v kmetijski bralnici.
Bodi konečno izrečena na tem mestu zahvala vsem razstavljalcem za njih nesebičen trnd in dobro voljo, pomagati po svojih moceïi poljedelstvu na noge. Pomagajmo si sami in Bog nam bode pomagal !
Ta cerkvica je narejena sicer iz lesa in drevesne kože, vendar se mi zdi mnogo dragocenejše svetišče, kakor niarsikaka v zlatu se lesketajoča cerkev v Kvropi, katero nje ohiskovjilci z nedostojnim obnašanjem in duáno mlačuostjo onesve-čujejo.
Posvetil sem cerkvico v čast boïjo na ime njegove deviške Matere Marije. Še ko sem imel le misel, da bi Žel v misijon, obljubil sem naši nebeški Materi, da hočem prvo cerkev, katero bom posvetil med divjaki, posvetiti njenemu svetemu imenu; prepričan sem namreč, da nepřen«-homa proai svojeg» Božjega Sina, da lepo napreduje moj misijon.
Ostal sem precej čaaa med temi dobrimi ljudmi, bral sem vsak dan sv. maňo în jih poučeval v prvih naukih sv vere. Vsi prebivalci te vasi, veliki in mali, stari in mladi so sprejeli krščansko vero, razven jednega samega moža, kateremu je Bog menda zaradi lyegove oŠabuosti odtegnil milost sv. vere. Ta noče nikomur verovati, kakor le svoji zelo slabi pameti, trdovratno
Dolenjska železnica.
Po čemur je zdihovala Dolenjska nad 20 let, to je vsaj deloma dovršeno — kočevska, proga „dolenjske železnice" se je 27. septembra slovesno odprla, 28. pa izročila javnemu prometu. Dniga proga, od Grosuplja skozi Novo meeto do Straže, pa se pridno gradi in odpre se brez dvoma prej, kakor pride velika vročina druzega leta.
Pozno, sicer pravimo Dolenjci, ali iivala Bogu, vendar le zgodilo se je. Vsaj vé dandanes vsakdo, ki se količkaj peča za razmere po svetu, da je dežela, okolica, brez železnice sirota. Res je, nekdaj je bilo drugače; nasi predniki so izhajali brez železnic in izhajali bolje, kakor je to nam mogoče, ali železnic takrat tudi drugod niso imeli. Kakor pri nas, tako so tudi drugod s težavo vlačili težke vozove čez strme klance; kakor
trdi, da je že preje enkrat živel, da je to njegovo drugo življenje, in ko to enkrat dokonča, hoče iti tje, kjer so njegovi paganski pradedje. Govoril sem mu veliko o naši sv. veri, a ničesar ni hotel sprejeti,
15. majnik je bil najbolj srečen dan za te ljudi, ko so iz vode in sv. Duha bili prerojeni za večno življenje. Tudi za-me je bil to prevesel dan, ker sem krstil 19 malikovalcev. Ilvsla bodi dobremu Pastirju, ki je pustil milostno najti te ovčice 1 Hvala bodi ljubi Materi milosti, ki neprestano prosi za spreobrnjenje paganovi
Po krstu 80 mi prinesli vse malikovalske reči, katere so rabili doslej pri svojih paganski h daritvah. Dal sem zažgati ogenj, na katerem .lem pokončal vso to gnjusobo malikovalstva v žgalni dar njemu. Vsemogočnemu, Večnemu, kateremu jedinemu se spodobijo darovi, in kateremu bodi hvala in čast na veke!
Predno sem zapusti) te srečne ljudi, obdaril sem jih obilno s podobicami in sem jim obljubil,
při nas, tako eo tudi drugod vozniki (furmani) doati lasluïJli in — zapravili, lieè se je tako izravnavala. Dniga je sedaj. Kjer je železnica, tamo se doraaè pridelek epeča hitro iit pa ra dober denar, kar pa se kupi, se dobi primeroma ceno, ker voznina po ieleznej cesti ni drugaia. Kjer pa ni železnice, tamo se pridelki in izdelki domači težko spravijo med svet in cena jim je nizka — ali pa jih se nihče ne mara, kakor je ravuo pri nas iia Kranjskem s premogom, katerega imamo v izobilju. Nasprotno pa moraš plačati drago, kar ti je dobiti iz tujine, ako níiuaá železnice, ker so vozniki mnogo drati, kakor parna sila na Železnici. Kraj brez železnice ima dvojno izg'nbo, kraj z železnico pa dvojen dobiiek — Kako bi se mogel prvi meriti z zadnjim?
Vzroka imamo torej, da se Dolenjci veselimo železnice. Posameznim seveda, ne bode prinesla dobička, nekaterim celo zgubo — ali taka je z vsako rečjo, vsaj se ta ali uni celo jezi, ko gre dei takrat, ko žejna zemlja najbolj zeva po njem — ali splošno koristna bode gotovo.
v
Vendar pa ene reči ne smemo zamolčati. Železnica je draga, jako draga stvar; grajenje požre brž veliko milijonov, vzdržanje, vožnja in drugo zahteva mnogo stotisočakov. Radi tega je treba da ima železnica dosti dohodkov, ali z drugimi besedami, dosti vožnje, sicer prizadeva izgubo, ne pa dobička tistemu, kateri jo je gradil, ali pa, kateri je zagotovil, da bode donasla gotove obresti njim, ki fio dali denar za grajenje. Pri nas je zagotovila take obresti dežela sam a — vsa Kraruaka. Ako se troski ne bodo izplačevali, bode
da jih hočem od časa do časa obiskati, in so bili jako zadovoljni.
Od tod sem se vrnil nazaj na Bobrov otok. Tudi tukaj 80 znosili vkupe malikovalske svoje reči, katere sem sežgal, Sklenili so tudi ti sezidati si cerkvico do tistega čaaa, ko zopet pridem. Za sedaj so postavili kapelico iz vej, jader in pregrinjal, v kateri sem s hvaležnim srcem vsaki dan maževal in po trikrat pridigoval. Spreobrnilo se je se éest paganov, katere sem kratil. Vendar je se mnogo paganov na tem otoku, ki se nočejo spreobrniti. Nekega dne so priŽli ti v moj šotor; nekateri med njimi so bili skoro pli, le slabo so imeli zakrito svoje ledje. Eden izmed njih je začel govoriti v imenu vseh. V kričečem, enoglasnem, jako nespametnem napvoru mi je povedal, da se ne bodo nikoli dali spreobrniti, temveč da hočejo v veri svojih pradedov živeti in umreti. Odgovoril sem mu in upam, da se bodo sčasoma vendar-le spreobrnili vsaj nekateri izmed njih. Obljubil sem jim tudi, da jih bom na Bobrovem otoku večkrat obiskal. Nato sem se vrnil domov.
morala dežela dajati pri davkih, ki pa vže sedaj niso premajhni. Kako bode s tem?
Kočevska proga nam gotovo ne bode pro-vzroČevala izgube, ker je lamo premoga jako veliko, in se je država zavezala, da ga bode jemala milijon centov, od čeaar tiode ea deželo pnělo na leto 237 tisoč goldinarjev, razun tega bode pa tudi druga vožnja od oseb. toyorovnih voz in dr. izdala mnogo.
Ali s progo od Grosuplja doli proti mestu bode drugače. Marsikaj se bode vozilo; pridelkov imamo, naši Dolenjci tudi radi pogledajo malo k sosedom — ni dvomiti, da se ikkio radi po železnici kamo podrkali, ali kacih velikih podjetij
—	razven g. Gorjani-ta f;ibrike na Gorjancih
—	doslej nimamo. Ako bi proga kakor se gradi sedaj, o.stala tostran Krke v Straži, se bojimo po pravici, da se ne bode obrestovala. — Ali èe nekaj je. Ko bi Železnica tu obtičala, potem imamo brez železnice Se jako velik del Kranjske, kateri je je pa jako potreben — onstran Gorjancev, Belokranjsko. Naj mar to zavrŽemo? Nuj li nadarjeni lielokranjci ižčejo kruha ita tujem — lamo v daljnej .\meriki? Ko bi jim vendar železnica brez dvoma doma življenje vsaj olajSala? To ne sme biti.
Iz teh dveh vzrokov je delati na to, da se proga Grosupelj - Novomesto podaljša Čre?, Gorjance, bodi si vže kakor koli, ter sklene z ogrsko železnico v Kariovcu. Tako bi železnica postala važniŠa, ker bi imela zvezo z Reko, Zagrebom ; postala bi pa celo svetovna, ako se dalje Kar-lovec zveže s Sisekom, Belgradom itd. i[i dona-Sala bi ne izgube, ampak gotov dobiček. Tako
Kristjani „pod Krivim drevesom" so bili veseli, ker so zamenjali obleke, jedila, posode in druge reči ; divjaki namreč nimajo denarja in ga tudi nočejo imeti. Njih kupčija z belokožci ee vrši le s tem, da zamenjujejo reči. Kot zanimivo redkost pošiljam Ti nekoliko sladkorja, narejenega od divjakov. Vsakdo ga naredi na leto po 8 do 10 stotov.
Divjaki te dežele so srečno, miroljubno in popolnem prosto ljudstvo. Nimajo nobenih trožkov in nobeden jih ne zatira. Tudi nimajo nobenih postav, ker so popolnem neodvisni od vlade združenih držav. Vendar se kristijani zvesto in natančno pokore postavi evangelija, in tisti, ki jim ga oznjanjuje, je njih kralj. Misijonarju skazujejo veliko spoštovanje in občudovanja vredno pokorščino, katera me prav velikokrat spodbuja. Kar jim rečem, vse radi store, ne da bi mrmrali ali Ugovarjali. Imajo pa tudi med seboj nekake glavarje, katerim so prostovoljno pokorni, ker tudi glavarji nimajo nobenega sredstva, da bi jih h kaki reči prisilili. Angleži, ta v darilih tako ve-
bi prinesla ponioí tiidi našim rojakom ob Kolpi,
—	zlasti še ker imajo okoli Črftoraelja zaklatîe preaiojfa, ki se pa sedaj ne dajo nikamor speřati,
G. poslanec prof. Šuklje je o tej reii pri volilnih shodili v Metliki in Črnomlju dobro razpravljal; tudi v našem listu bomo àe goyorili, Itaj je storiti, da bolj gotovo dosežemo, kar nam je potrebno; sedaj pa nam tega prostor ne pripuSëa.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu Î
Na Dunaju so 22. spt. zasaiili v stanovanju dveh mizarskili pomočnikov auarliističiio delavnico,
—	to je delavnico ljudi, ki liořejo vreíi vsako vlado ter Živeti po svoji volji. Našli so tiskarsko pripravo, iia tiiíoíe veleizdajskih tiskovin, vei razstrelil, nekaj brezdininega smodnika in oroija. Policija je zaprla 12 delavcev sooijalistiiue stranke.
Državni zbor avstrijski se snide 10. oktobra; og-erski pa se je sešel 25. septembra, V oiçereki zbornici utegne priti do burnih prizorov, ker se bo razpravljalo o cerkveni predlogi, katero hoče vlada šiloma izvesti v škodo katoliáki cerkvi. Ako prodre na Ogerskera, vplivalo bo to na Avstrijo jako škodljivo. No, upati je, da bo protiverskiro nakanom ogerskih ministrov izpodletelo.
Vsi avstrijski in mnogi drugi časniki se bavjjo te dni s češkimi razmerami. MladoČehi so rovali tako dolgo, da je vlada 12. septembra ukazala za Prago in pra.^ki okraj izjemno stanje, t. j. da za te kraje Vfiljajo strožje naredbe, kakor drugod. Mnoga društva so bila razpuačena, nekateri Časniki ustavljeni, vsako shajanje ljudi v zbore je prepovedano itd. Žalostno je to za ves čeSki narod;
marsikomu se zdi, da je vlada prenaglo posegla po tej izredni kazni. A vse to nam kaže, kak je vspeh politike neuteSSljivili Miadočthov. Marsikak težak križ so že naložili sè svojo trmoglavno, nepremišljeno politiko celemu narodu, in ljudstvo jim je vkljub temu vedno Še verjelo in zaupalo. Poslej, kakor se kaže, bo drugače. Sicer pa so Mlado-čehi pokazali v tem izjemnem staiiju svojo pravo barvo. Isti mladočeSki listi, ki so popřeje dan na dan usipali tekorekoč žveplo in ogenj na vlado, postali so čez noč krotki kakor golobje. Izdali 80 se, da jili vodi v vsem le sebičnost. Popřeje so 8 svojimi pikrimi govori razburjali narod in zbadali vlado, sedaj pa, ko je zapihala dniga sapa, obrnili so tudi oni plaiic po vetru. iVo, Čudnega to nič ni, saj taki so liberalci povsod na Českem, kakor drugod in taki so tudi pri iiaa. Le žal, da toliko ljudi tega ne uvidi in gre zi njimi Čez dni in strn. Kam to pripelje, uči nas žalostno Češko izjemno stanje. Od vsega tega imajo dobiček le Nemci. Niso imeli že kmalo nemški liberalni listi toliko srčnosti, kakor uprav sedaj po teh Čeških razmerah. Sedaj upajo vse doseči od vlade in spraviti zopet svoje može na vladno krmilo. No, tako hitro to vendar-le ne pojde, čeprav imajo židje pri vsem tem prvo besedo.
Na Dgerskem pri Kiseku so bile te dni vojaške vaje, katerih so se udeležili tudi naii kranjski Janezi. Vaje so opazovali ce.sar avstrijski, cesar nemški in kralj saksonski. Vsi časniki pišejo, da je avstrijska armada dobro izvežbana, da se torej ni bati sovražnika, ki bi nas potolkel. Naš cesar je pri raznih )nloŽtiostih nsigovoril razliène deputacije. Mažarski časniki pa besede cesarjeve prav nedostojno zavijajo in tolmačijo, skušajoč iz tega
likodušen narod, skazujejo našim ubogim divjakom velike dobrote. Divjaki eo bili zavezniki Angležev v vojski z združenimi državami, zato pa angležki narod Še sedaj plačuje divjake, V Kanadi so velika zemljišča last Angle/ev. Tukaj vsako leto meseca julija in avgusta Angleži delé vsakemu divjaku, ki pride tje, razna darila: oblačila, posode, puške in enako blago. Ako pride kdo s Bvojo ženo in z otroki, dobe tudi žena in otroci vsak svoj dar. Skoro vsi moji divjaki gredo vsako leto v Kanado, čeprav je daleČ. Peljejo se po vodi v Čolnih.
Že v zadnjem piamu sera Ti omenil, kako huda je zima v tej pusti, z neobsežnimi gozdi zarasteni deželi. A moram ti povedati Še nekaj posebnega v naSi zimi. V svoji sobici imam veliko peč. Čeprav gori v njej noČ in dan, vendar je bilo časih v njej tako mrzlo, da je zmrznila pitna voda, da, celo voda, katero sem ei pripravil za umivanje in jo položil pod peč. V januarju in februarju je bilo časih tako mrzlo, da skoro nisem
mogel sv. maše dovrSiti. Prinesel sem vino in vodo v posodicah naravnost od peči k maši ; a predno sem prišel do darovanja, zmrznilo je vse tako, da sem moral led stleČi in v kelih vliti. Komaj sem vlil notri zmrznilo, je vino zopet in pred posvečenjem sem moral dolgo v kelib dihati, da se je led vsaj nekoliko otajal, še težje pa je bilo pri zavživanju, da sem mogel povžiti sv. Kri. Misijonaiji na severju, kjer vlada strašna zima, morajo vsi tako delati.
Slednjič se ti zalivalim, preljuba Amalija, za vsa voščila in pozdrave, katere mi je prinesel pismeni poslanec tvojega srca. Ob enem ti pošiljam dobro pogojeno podobo našega mil. škofa, ki Te bo gotovo zanimala. To peresce v pismu je od sladornega drevesa; vtakni ga za okvir pri tabli, da Te spominja na deželo, kjer deluje kot misijonar Tvoj nad vse areČni brat.
Priporočajoč se Ti v pobožno molitev, eem Tvoj večno Te ljubeči
Friderik.
za-sé priboriti kapital. No, (iobiČka od tega kapitala ne bodo imeli preveč!
Na Tirolskem so se pripravili na filovesen vsprejem cesarjev, ki je 28. septenihra obiskal njih razstavo v Iiiomostu, Luiii tirolski lio^^yo to priložnost porabiti, da bi jim vladar dovolil samoupravo, ki bi bik loííe»a od iienižkega dela dežele. Pa bode težko kaj.
Na Hrvaâkem je sedaj glavno vpraaanje, kdo bo zagrebški nadškof. Stolica je prazna že poltretje leto ; dva skola-iiamestnika sta že med tem umrla. Mabrji lioČejo imeti syojega pristaàa, ki bi Ijubpztijivo kimal njih vladi, a papež se jim ne vda; on hoie dati Hrvatom apoeiolskega moža, ki bo imel srce xa svoje ljudstvo.
Kaj je novega po širokem svetu?
Nemške vojaške vaje so se vršile letos v Lot&riiigiji, ki je bila pred leti že francoska dežela, To je Francoze seveda jako neprijetno dir-nulo. V tem neprijetnem položaji jib je jako prijetno iznenadila Rusija, ki je napovedala, da se rusko brodovje začetkom oktobra «.stavi v njih pri-staniSÊii v Tulonu. Seveda delajo Francozi zato velike priprave, da bi bila Rusija njih zaveznica. Tudi nekatera ňpanska pristaniš^-a se pripravljajo na vsprejem ruskega brodovja. Ko pa se bratijo Ruai in Francozi, ne morejo tega hladno gledati kramarski Angleži. Zato se skušajo približati iro-državni zvezi. — Na Francoskem nova zbornica že kaže syoj upliv. Duhovniki in bogoslovci morajo brezozirno zamenjavati svojo stanovsko obleko z vojaško suknjo vkljub temu, da duhovnikov silno manjka. Neki škofje prosil za 12 svojih duhovnikov, naj se oproste vojaških vaj, a vspeli je bil tak, da so morali vsi brez odloga odriniti. Dořim je francoski vojni minister judovskim vojakom dovolil, da smejo svoje praznike doma preživeti, ni dovolil katoliškim duhovnikom, da bi bili ob nedeljah in praznikih pri sveti masi.
V Braziliji gre vse navskriž, odkar je tam Ijudovlada. Upori so na vseh straneh. Nekateri Že sodijo, da bo treba zopet cesarstvo vpeljati.
Drugaie kakor v katoliški Franciji in v Braziliji je v južno-ameriski ljudovladi Ekuador. Ko je pred nekaterimi tedni umrl nadškof Ordonez v Kvitu, ukazal je predsednik ljudovlade Kordero, da mora vsa dežela štiri dni žalovati po rajnem. Pogreba se je udeležilo neatevilno ljudstva in vsi uradniki. In ta dežela je mirna in srečna 1
Na Ruskem se boj zoper katoličane nadaljuje. Letos spomladi je neki bogoslovec semenišča v Kielcu ovadil vladi svoje tovariSe in vodstvo. Vsi 80 prišli pod ključ, semenišče pa je bilo razpršeno, ïzmed 60 bogoslovcev jih je bilo nedavno 42 opro-
ščenih z dovoljenjem, da smejo drugod nadaljevati svoje študije, 13 so jih vtaknili med vojake in za vselej izključili od duhovskega stanu, 5 pa jih je Se v preiskavi. 1'oljski listi pišejo, da vlada jiohenemu ni povedala, zakaj je bil kaznovan. Ovaduh Gawronski je sedaj v bláznici. Na ovadbo takega človeka, je bilo zatrto semenišče, toliko mladeuičev po nedolžnem zaprtih, katerih mnogemu je s tem uničeno življenje. Neki nadškof, katerega je ruska vlada iztirala, postal je nedavno župnik in opat v Galiciji. Še ni prenehala doba mučeriiška.
Piâe so iiain:
Iz Dol pri Litiji. — V naših hribih je sicer malo novega, vendar se le čaeih kaj prigodi, da nas maïo predriuui. Po prizadevanju in zaslugi tukajšnjega gospoda župnikřt in na.sega blagorodoega gospoda okrajnega glavarja, dobili smo 18&0. ]. c. kr, pošto s trikratno zvezo rm teden s sv. Križana, katera se je letos 16. maja v vsakdanjo pretvorila. Kaka dobrota za oddaljene kraje, vé le, kdor sam skuša.
Meseca julija imeli smo volitev občinskega stara-šinstva, in izvoljeni ao bih zopet Franc Gerćar, jk»-Bestnik iz Sel županom; Franc Fakin, krčmar in posestnik, Ivan Novak, trgovec in poštar, oba iz I>ol, Bvetovalcema.
Přetečeni mesec nas je zapustil Jako priljubljeni Sast. gosp. kapelan Fr. I u d o f, ko je bil skoro dve leti tukaj in se preselil v Prečiuo pri Novem Mesta, za kar častitanio Prečanom na vrlera gospoda. Letina kaže precej dobro, posebno s slivami se lju<\je hvalijo. Vina bo pa drugod malo, le v líorayškl Gfori, kjer so od kraja škropili, kaže lepo.
Iz Kamnika. (Povodanj). V noiSi od 24, do 25. septembra se je utrgat oblak na kranjsko-štajerski meji v tuhinjski dolini. Zaradi tega so vode silno narasle, Povodenj so imflli na Vranskem in v konjiški okolici, kjer se je celo vlak moral vrniti, ker je voda stopila Čez železuiski tir. Najhujše pa je bilo v tuhinjski dolini in v Kamniku, kjer se stekati vkupe Bistrica in Nevljica. Ob polušestili zjutr^ je pridrl» nenavadno taka voda, da je žugala vse oduesti. Drla je čez ceste, njive in travnike in v divjem toku nesla seboj vsakovrstne ugrabljene reiii: hišno opravo, klopi^ stole. Škafe, mrvo, hlode; ceio živali je nesla vod« seboj. Eno kozo in enega presiča so živa vjeli v Kamniku. Voda je porušita jez nad mestom ia pretrgala most in brv. Most so itak lioteii podreti, ker bodo narediH kamenitnega. Nekemu posestniku je vođa izpodkopala hlev in skedenj ter odnesla seboj vso mrvo in druge pridelke, ki so bili tam shranjeni; živino so komaj oteli. Največ škode pa je v toplicah, kjer je par let sem mnogoobiskovano Kneipovo zdra-višče. Krasen park in lepi vrtni nasadi, vse je bilo pod vodo, ki je nanesla mnogo pe.íka in druge nesnage ter lepe nasade grozno razorala. Največ škode ima tukajšnji gostilničar, ker je voda pridrla v klet in nm uničila vse blago. Kesiti se ni dalo nič, ker prišlo je vse tako hitro, da so komaj ljudje nbežali. Hvala Bogu, da ta voda ni prišh že po noči; sicer bi gotovo potonilo kaj ljudi! Škode tukaj in v tuhinjski dolini je na tisoče.
Domače vesti.
(Premovanje goveje živine) bo v Ko-»tanjevici 12. oktobra v Dobrepoljali 14. oktobra,
deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu) ae konča letošno iolsko leto koncem oktobra. Prihodnje leto se prične 3. novembra. Plačujoči uôenci se sprejemajo še do 20. oktobra t. 1., ker je obrok za uiaganie proženj podaljšan od velealavuega deželnega odbora,
(T o fia) je precej pobila v novomeški okolici 18. septembra ob 1. uri popolndne. Hvala Bogu, da je Trška Gora ostala nepoškodovana !
(Shod v liadečali.) Vrla naaa poslanca gg. Povše in Pfeifer sta sklicala v nedeljo 24. sept, volilni shod v Radeč« pri Zidanem mostu. Shod je bil obilno obiskan. Gospoda sta poroĚala o svojem deloTRuju v deželnem in državnem zboru. Volilci so bili 8 poročilom jako zadovoljni ter so izrekli gg. poslancema soglasno svoje zaupanje. — Pač je želeti, da bi vsi njiai poslanci hoteli večkrat stopiti v dotiko 8 svojimi volilci,
(O slovesnostih) a katerimi se je sprejemal prvi vlak, ki je vozil od I^jubljane do Kočevja, se poročajo kaj zanimive reči, — Vlak je bil oki-JiŠen s ce-Mrakimi in narodnimi zastHvami, opleten s krasnimi venci. Vozili so se z njim visoki gospodje n. pr. trgovinski minister, deželni predsednik, deželni glavar, mnogi državni in deželni poslanci, več županov itd. — Vsi kolodvori »o bili bogato oz»liSani z za.^taviimi in slavoloki. Ministra so pozdravljali slovensko župani, občinski zastopi, duhovščina in dr. Minister ume češko in brvRtsko, zato je razumel tudi slovenske nagovore, za katere se je prav piijazno zahvaljeval. — Najbolj slovesen pa j« biJ sprejem v Kočevju; Kočevci so se istirdto skazali, tako so okrasili svoje ljubeziyivo me-stice vkJjub dežju, ki je bil prejšnje dneve, tako so sprejeli Ijnbeznjivo dosle goste. Tisoče Ijiiili je pričakovalo prvi vlnk. katerega so sprejeli s cesai'sko pesnijo, — Za odlične goste so bili pripravljeni vozovi, lia katerih so se ti peHjali v premogokop, v katerem redoma dela do 400 delavcev, — Slavnostni obed je bil pri kočevskem županu y gostilni „Loj". Napitnice jjri njem so govorili baron Švegelj, minister Baquehem, dežel]ii glavar g. Oton Detelu, ter povdarjali v njih v nemškem in slovenskem jeziku veliko važnost dolenjske železnice za kraje, ki so bili doslej tako zapuščeni, da bi morali bolj in bolj hirati, ako bi jim ne bila prišla v jpomoč železnica. Priznavali ao'vsi, da se imamo pri tem veliko zahvaliti zlasti vladi, ki je dala za železnico tako lepo svoto, — Ob tretji mi popo-ïudne so ee gospodje gostje odpeljali zopet na kolodvor ter prišli v Ljubljano ob 7, uri SiO minut. — Daj Bog, da nam bode doh^njska železnica res dona-šala koristi, koje od nje pričakujemo! Naj napravi Tže tudi nam meščanom železnica takov praznik, ka-koršnega so iineii 28, septembra naši sosedje I
(Pošta) v Ljubljano bo od sedaj vozila, kakor iz gotovega vira vemo, le do Gro.sup]ja, in bo od tukaj odhajala za pol ure poznej, namreč o polu petih zjutraj, ter bo dospela do Grosuplja k drugemu iz Kočevju prihajajočemn vlaku. "Uradne določitve ta trenotek ďe niiuanio.
(Vinska letina) bode v Vipavi letos jako dobra. Tudi okoli Novega Mesta in sploh po Dolenjskem, kjer Še ni trsja končala uŠ, in so pametni gospodarji škropili, se bode pridelalo dosti in dobrega vina, Bog nam le ohrani še nekaj lepili, gorkih dni.
(Na Vrhniki) .je zlobni Človek napravil grdo hudobijo; pomaza! je cesarske orle pri c. kr. sodišču, davkariji in nekaterili hišah z neko črno tekočino. Trški zastop je obljubil 50 gld. plačila tistemu, ki zlobneža naznani. Res, želeti je, da se zasači in kaz-nnje najostreje lopov, ki nas Slovence tako grdo pripravlja ob dobro inié.
(Sv. misijon) so^ imeli čč- očetje jezuiti od 12.—22. septembra v Št. Jerneju. Uodil je obilo dobrega sadu. — Na Gori nad Sodražico pa obhajajo sv. niisjon od S.'8. septembra do 5. oktobra.
(Iz ámihela.) Sedaj skorej nobena stvar ne bo več l'arna, ako ne bo sè žebljem pribita, tako se sliši večkrat tožiti in to tudi ne brez vzroka, ker je vedno več klativitezov uzmovičev. — Bih* je v noČi od nedelje do ponedeljka (24. sept.) ko so prišli lopovi na Veliko Gikavo in so odpeljali dva konja (fukaa in šimeljna) gospodarju Jožetu Jufležu. Premeteni 80 pa bili ti sleparji, ker so odvedli konja iz hleva, akoravno sta notri spala dva domača fanta. Sleda nimajo sedaj nobenega, le toliko je bilo zapaziti, da je bil vsak konj odpeljan na drngu stran. Brzojavilo se je na veČ strani, se li bodo ti predrzneži dali dobiti je dvomno. Ta slučaj nas pač vnovič opominja, da bodimo pazni in previdni, ter da skrbno zaÙepajmo domače shrambe, da se ne bi vsilil zopet kak dolgo-roki klatež, kamor ga ni treba. — Duatavek, Zvedeli smo, da sta se konja našla pri Črnomlja. Ukral jn je cigini.
(Nesreča.) Sodnijski sluga Malnaričv Mokronogu padel je po stopnicah tako nesrečno, da se je ubil.
(Nov slovenski duhovnik v Ameriki). Ôast- gosp, Ferdinand Požek, rodooj iz Metlike, je bil 27. avgusta v St. Paulu v Minesoti posvečen v masnika. Novo maso je pel angeUsko nedeljo v cerkvi sv. Bernarda v družbi mnogih slovenskih rojakov.
(Starinske najdbe.) Gospod J. PeČnik, znani stariuoslovec je našel jired nedavnim časom V Mirni Peči veliko zanimivih gi'obov iz starodavne dobe, najmanj 300 let pred Kristusom. Med drugim je našel tudi klobuk iz usnja, ki je star nad dva tiaoč let. Ker nista prišla do njega zrak in mokrota, ohranil se je takťí dolgo.
(Iz Amerike) prihaja v domovino vedno več izseljencev. Prišlo bi jih še mnogo dnigib, a nekateri nimajo denarja za vožnjo, nekateri pa se boje domačih postav, ker so ušli preje vojaščini,
(Slovenskih posojilnic) Tli. letopis je nedavno izšel za leto 1892. Sestavil ga je nadučitelj Ivan Lapajne. V zavezi slovenskih posojilnic jih je bilo lani 61, prejšnje leto jih je bilo le 54. Izmed teh jih je na Koroškem 17, na Kranjskem 14, na Primorskem 9, nil Štajerskem 21. Vseb zadi'užnikov vkupe je bilo v preteklem letu 26643, denarnega prometa 13,326.676 gld., deležev 482.649 gld,, hranilnih vlog 6,191.145. Posodilo se je 3,177,844 gld,, vrnilo p» 2,107.897 gld. Koncem let(»pisa so tudi pravila slovenskih posojilnic.
(Slovensko-nemški slovar), katerega ui'ć-juje profesor PleterŠnik polagoma izhaja. Nedavno je prišel na svetlo že 6. sešitek.
(„Trtna uš in trtoreja") je naslov najnovejši knjigi za slovenske vinogradnike. V „Slovencih" je izšel že marsikak spis o vinoreji, pred leti je izdala o tem celo knjigo družba sv. Mohorja. A tako rab-Ijive in sedanjim razmeram primerne in koristne knjige» kakor je uprav imenovana, Slovenci nismo še imeli-
Spisal je knjigo g. Ivan Bele, učitelj iia vinorejski šoli v Mariboru. Knjiga je razdeljena v devet poglavij in ima še dodatek. Piše najprej o prevratu v vinarstvu zaradi trtne asi, našteva sredstva pi-oti nji; popisuje amerigke trte, kako se trte poraiiožujejo in cepijo; nči kako naj se vinogradi napravljajo itd. itd. Knjiga obsega 116 strani; žal, da je brez kazala. Priporočamo jo kar iiajtopleje vsem s ovenskim vino-rejcem, ki naj si jo prav gotovo kupijo. Stane s poštnino vred 45 kr. Prodaja jo založnik Dr. Hribarv Celji.
(G-laaba). Ravnokar je izšla „Misaa in lion, Sacratissiiiii Rosarii B. M. V, ad IV voc, inaeti. cum Org. composait Ign. Hladnik, op. 19. Cena 50 kr. Ta maša je lahka in jako yneJodijozna in jo vsem cerkvenim zborom prav toplo priporočamo, ker ako-ravuo se je skladatelj oziral tuđi na pevce po posluhu, vendar je cerkvi popolnoma dostojna, in bo splošno zadovoljila.
Razne vesti.
(Kolumbijski zvon svobode in miru), vlit v spomin na kolumbijsko razstavo v Cliicagi, prispel je začetkom septembra v New-York. Vlit je iz zlata, srebra, jekla, železa, bakra, svinca in iz raznovrstnih pnšk in mečev, od katerih ima vsak svoj poseben pomen, Ta zvon so peljali kot oznanovalca mira iu svobode skozi zedinjene države, naj ozaanuje bratoljnbje in yubezen. Tehta 13000 funtov, kembelj pa 700 funtov. Širok je pri ustih 17 čevljev in 4 palce. Ima ti'i napise; na zgornjem robu je napiia: „Čast Bogn in mir ljudem na zemlji!" ob kron se bere: „Oznanuj svobodo vsej deželi in vsem njenim preb viJcem!" Sredi zvona pa so prelepe besede Zve-lifiareve: „Novo zapoved vam dani: (lase ljubite med eeboj!" Vlivanje zvona je veljalo 6500 dolarjev.
*	(Čuden svojeglavnež.) 3. septembra je Umrl v Filadelfi-ji ameriški mornar Bahee zaradi prostovoljnega stradanja. Ko je prišel nekoč domov, ni našel pripravljene večerje. Zato se je zarotil, da ne bo vež jedel. In res je vstra al brez hrane celih 76 dni. Zadnji dan je prosil nekoliko juhe; a bil je že preslab in umrl je.
*	(Roparji), o katerih smo že zadnjič poročali, da rogovilijo okoli Dabice v Bosni, se sedaj niso vjeti. Kdor vlovi njih vo(^o, dobi 1000 gld, kdor pa kakega đi'ngega, pa 500 gld. Žandarji jih še vedno iščejo. V tamošnjih vaseh nikdo ne sme po noči iz hiSe, sicer ga žandarji pretepo; celo luči ne amejo rabiti na prostem. Razven tega nagaja o tudi cigani. Nedavno so ukradli dva dečka. Za nj mi je planilo 60 vaščanov, ki so cigane prepodili in dečka dobili nazaj. Ljudje si pripovedujejo, da cigani iščejo otroka zato, da bi na njega postavili neki most, ki bojda drugače ne stoji, ako hi utemeljen ua otroku. Zaradi tega je vse v strahn in stariši ne puste otrok z doma.
Ustnica uredništva.
GoBp. J.Ž. vB. - PoljedeUBku uiiuUteMtvo Jnje za nove lisade ameriSkih trt brezobrestno posojila, zn ktere ko je jia třeba pravořasiio zglaiiti. — Utos je ohrok za. vlaganjii dotifnili PtoSeaj le pretehel, ProSuja lío al. doželuega ođltora, ila vam iz *inoreiske šole na Grmu aovo tiaje nakaže, utejfiie »nabiti iispeSno biti. _
Predragi rojaki Slovenci!
Jaz tu podpisani A. Š., rojen v okraju Rudol-iovem, íáre topliske, in vere katoliške, stanujem sedaj V severni Ameriki, v mestu Emporimn. Pa. — Dobil
sem od svoje predrage sestre listek, v katerem mi je-naznanila, da se govori o meni v mojem rojstnem kraju, da sem se dal pi-ekrstiti, in da setn stopil k drugi veri.
O, tega me sam Bog varuj ! kaj tacega se pa vendar ne sme z mano zgoditi. Jaz se še vedno kis-toliski kristijan imeuiyem, moje ime je Še vedno tisto, ki sem ga pri svetem krstu zadobil v cerkvi sv. Ane; moj patron je in bo sveti Anton padovanski, Bog daj, da bi ga bil vreden! Ne mislite predragi rojaki Slovenci, da smo mi, kar nas je v Ameriki, zapustili staro domovino zaradi tega, da bi k diugi veri prestopili. Kristjan katoliški sem Sel od vas, tak se bodem zopst vrnil v svojo staro domovino, ako mi ljubi Bog zdravje dodeli.
To je p» gotovo, ako človek svoje duhovne v mladosti posluša in si njih uanke v srcu ohrani, na bode zapustil svoje vere. Tudi meni donijo še vedno besede, ki sem jih slišal od svojega duhovnika v cerkvi svete Ane. Vsaj imamo dovolj prepričanja, da le nag& vera je prava vera. V tej veri sem se rodil, v tej veri hočem umreti. — Zapomnite si pa besede Kristusove: „Kedor sodi, bode sam iojen", zatorej ne sodite, da ne bodete sami sojeni —
Anton Šercey,
Grajščina Radeljca p. Bufika ima na prodaj pripravljene:
CeSplje olupljene (přimele),
na stote. Kvinta] do 40 gld. v zabojih na postajo
Sevnica (Zagreb, žel.)
Čeipljc nainoiene za žganje,
na vedro po 7 gold.
ČeSplje osuseiie,
na cente po 7 gold.
Službe išče prodajalka,
vajena kupčije z mešanim blagom
(220)
Amalija Hočevar,
Poete restante Novomesto.
Trgovski poinofiuik.
Iščem za prodajalno (Filiak) v Metliki starejega dobrega prodajalca ali starejo prodajalko z jamstvom; po pogodbi dam tudi prodajalno v komisijon.
Friderik Skušelt,
(,aa3—l)	trgovec v Metlild.
Marija Rohrmaun
v Novem Mestu
kupuje
vedno po najboljših cenah
divji kostanj, razne posušene korenine ill zfiliSéa ter češminovo lubje (skorjo), § kakor tudi zrnje. (225-1)
»••••»•••»•••••aMMMal
I g: v Ameriko ^
\ se pride iz Ljubljane v Nju-Jork skozi Basel, I JPaíňz, Havre v jcdnajstih dnfh za i06 gold- Na ] l&dijo se vatopi vsako sahoto v Havru, iz liasela, I se odhaja vsaki četrtek. — Kedor zdi todi po-I tovati, naj ee obnie na Zuňuckenbaria v Basel \ (Schweiz).	(leii—6>
zvpsten naturni brinovec in s ivovka
se dobi na debelo
pri	[2U-21
Johani Blatnik na Doieiyl Težki Vodi.
Na zahtevanje se pošilja tudi po pošti.
dobro izobražen, kteri je vsaj «ii razred latinskiti Bol dovrši! in je lepejça vedftnjii. Veè pové (209- 3)	F. Skuáek v Me'likL
naznanilo.
Franc Kastelic v Novem Mestu št. 87. proda po prav nizki ceni dva velika vinska soda, 60 in 35 avst. vedrov, in jedno leseno vinsko prešo z dvema oddelkoma.
Isti daje tudi od I. oktobra v najem stacuno 1 magacinom na jako pripravnem kraju. <205-3)
drenova in psíkova lm dolga, 4 do 8c»i debela, kupuj« po najvišji ceni
Ivan Wakonig,
(206 — 8)	Šmartno pň Litiji.
14 let starega, veščega slovenskega in nemškega jezika, sprejme pod ugodnimi pogoji taicoj v svojo prodajal-
JanJco I^hek
v Urnomlji
BÍCO Z iResanim blagom (211-il)
16 konj na prodaj!
Ker bo železnica mej Ljubljam) in Kočevjem skoro zgotovljena in bo potem vožnja poste preneliala prodam po t. dnevu oktobra 16 konj, kateri so ie prav dobri za rabo, in sicer prav cenň. Tudi poštne vozove prodam po jako nizki ceni.
Anton JSauffy
(B17—2)	C. kr. poStar v Koievji.
s: stanovanje
obstoječe iz treh sob in potrebnih prostorov je z mesecem novembrom oddati v Novem Mestu, št. 34.
^^^ Zobozdravnik A. Paiciiel i!
ustavlja	(210-9)
ru] umetne zobe in zobovja w
brez bolečin, plombira ter vse zobne operacye L^ ^ izvršuje, Preinvai bode v Novem Mestu od Ki
2. oktobra t. I. skozi osem dni in ordiniral	W
vííaki dttu od 8. do 12. ure clopoludne in po-	M
poliidne nd 2. do 5. ure v gostilni pri „Solnou".	[■]
fï,
v (»rodajalnico z meáanim blaj^om sprejme se 10; P Q xî- O r
po I gld, 80 kr. mernik
iitit» HA pTodnj	(8t6)
Vodstvo dezeliie kmetiške šole na Grmu. Na prodaj je 7 do 8 oral velik
gojzd z lepim bnkoviem,
porabnim za napravo drv, svelarjev in ogla, — Već pové lastnik
(222-i)	Janez Povše,
v lIoĚvirju pošta Bučka, V najem se da takoj s |. oktobrom t. 1.
Izpraznjena prodajalnica
v Adlešičib ét. 9. pri Črnomlju ležeča poleg ceste iu blizo farne cerkve, — Več pové lastnik
(22Í-1)	Mlko Požek.
za priatavo v Novotiieňki okoiici se takoj sprejme. Oženjeni imajo prediiost. — Kje pové vredtiiatvo „Doi. \0Vic".	(219-1)
z dvema tečaji in stopami, in
PIF ■v^odp.a žaga "^g
s zemljiščem vred je na prodaj za 1200 gld. Vprašanja na Ivana Novaka, trgovca in poStarja n« Doleb pri Litiji.	(218-1)
Prostori sedan e pošte
J
na glavnem trgu, pripravni za prodajalnico ali gostilno se oddajo v najem. Natančneje pové lastnica pt. Fichtenau.
NoTomeeto : OdgoTonu urednik Josip Benkovló. — Iidnjatelj, e&lužnik iu tiskar 1. Kra]«o,