48 Eksotična tujerodna okrasna dreve- sa v mestih naredijo na sprehajalce močan vtis. Nekatera posebej lepo cvetijo, druga imajo zanimive liste ali razrast, tretja nenavadne plodove ... V Ljubljani so zaradi zanimivih plodov med najbolj opaznimi trnata gledičev- ka z ogromnimi stroki, navadni ciga- rovec z dolgimi plodovi, ki spominjajo na cigare, in predvsem maklura s svo- jimi velikimi, nagubanimi, kroglasti- mi rumenozelenimi sadeži, ki nekate- re spominjajo na možgane, druge pa na žogice za tenis ali pomaranče. Navadna maklura ali osaški pomaranče- vec (Maclura pomifera) spada v družino murvovk (Moraceae), iz katere v naših krajih najbolje poznamo navadni smo- kvovec ter belo in črno murvo. Maklura izvira iz Severne Amerike, iz južnega de- la ZDA, v Evropo pa je prišla na začetku 19. stoletja. Rod je poimenovan v čast Navadna maklura ali osaški pomarančevec Besedilo in foto: Eva Prevec ameriškemu geologu Williamu Macluru (1763–1840), vrstni pridevek pomifera pa pomeni »ki nosi plodove«. Pomaran- čevec ali divja pomaranča ji pravijo zato, ker sadeži spominjajo na pomaranče (sl. 1), vendar citrusi tej vrsti niso sorodni. Ime »osaški« se nanaša na Indijance ple- mena Osage, od katerih so belci dobili prve rastline maklure. Maklurin les je to pleme izredno cenilo in je iz njega izde- lovalo svoje znamenite kije in loke. V Sloveniji makluro gojimo kot okrasno drevo ali grm. V Ljubljani si lahko ma- klurina drevesa ogledamo na primer v Botaničnem vrtu, pred Biotehniško fa- kulteto, v Šiški Na Jami ali v Savskem naselju, vrsta pa v mestu uspeva tudi podivjano. Zaradi zanimivih plodov sem pred nekaj leti makluro izbrala za temo svoje raziskovalne naloge, ki sem jo iz- delala pod mentorstvom Martine Tanko (OŠ Bežigrad), v letu 2019 pa sem izde- lala še fotoportret te zanimive tujero- dne vrste pod mentorstvom Tinke Bačič (Bio tehniška fakulteta). Fotoportret maklure Maklura je do 20 m visoko listopadno drevo, ki lahko doseže en meter v preme- ru in ima nepravilno oblikovano krošnjo ter krive, trnate veje. Opazovano drevo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani je v sezoni 2019 začelo poganjati liste konec aprila (sl. 2). Maklura je vetrocvetka. Njeni cvetovi so enospolni, vrsta pa je večinoma dvodo- mna. Na ženskem drevesu se razvijejo ženski cvetovi, ki so združeni v mesna- ta, do 2,5 cm debela kroglasta socvetja. Na opazovanem drevesu so iz mladih socvetij začele moleti prve brazde v za- dnjem tednu maja (sl. 3). V naslednjem tednu so se v sončnem vremenu vratovi z brazdami močno nitasto podaljšali (sl. 4). 1 3 2 4 49 Na prerezu socvetja vidimo, da so plodni- ce posameznih cvetov med seboj ločene (sl. 5). Moški cvetovi so drobni, štirištevni, s po štirimi prašniki in združeni v okoli 3 cm dolge viseče mačice (sl. 6). Opazovano mo- ško drevo v Savskem naselju v Ljubljani je zacvetelo v prvem tednu junija. Odcvetele mačice so sproti odpadale in v nadaljnjih desetih dneh je bilo cvetenje končano. Listi maklure so enostavni, celorobi, jaj- časti, 6–12 cm dolgi, zgoraj temno zeleni in bleščeči (sl. 7), spodaj pa svetlozele- ni in gosto kratko dlakavi, vsaj po žilah. Razvrščeni so premenjalno. V zalistjih listov so 1–3 cm dolgi ravni trni (sl. 8). Lubje maklure je globoko vzdolžno raz- pokano, kar na deblu oblikuje zanimive vzorce (sl. 9). Iz ženskih socvetij se čez poletje razvi- jejo sočna soplodja (sl. 10). Soplodje je zgrajeno iz koščičastih plodov, ki so med seboj zrasli v velik sadež. Ta prijetno di- ši, vendar je neužiten in vsebuje lepljiv bel mlečni sok, ki na zraku počrni. V vsakem koščičastem plodu, ki se razvi- je iz posameznega cveta, je podolgovata, ploščata, do 10 mm dolga koščica s se- menom (sl. 11). Danes tistih vrst živali, ki bi jedle maklurine sadeže in z iztrebki razširjale njena semena, ni več. Strokov- njaki domnevajo, da so bili to sesalci, ki so pripadali izumrli severnoameriški megafavni. Odkar je človek tisti, ki na- merno razširja vrsto, maklura zaseda bistveno večje območje kot nekdaj. Podivjano uspevanje maklure v Lju- bljani Po opažanjih biologinje Petre Sladek se mlade maklure v Ljubljani ponekod po- javljajo tudi podivjano v živih mejah. Če sadež prej dodobra zgnije, semena na- mreč lahko vzklijejo, kar je preizkusila tudi sama. Na nahajališču v Savskem naselju, na Ulici Luize Pesjakove, ki sem si ga ogledala 12. septembra 2019, sem opazila nekaj deset maklurinih drevesc, visokih od 10 do 70 cm, ki so rasla pod ambrovci (Liquidambar styracif lua) ob pločniku v družbi mladih trnatih gle- dičevk (Gleditsia triacanthos) in velikih pajesenov (Ailanthus altissima), ki so prav tako zrasli iz semen (sl. 12). Na tem mestu nimajo velikih možnosti za preži- vetje, v živih mejah je ta možnost precej večja. V bližnji živi meji navadne kaline (Ligustrum vulgare) raste grm maklure, ki je zagotovo zrasel iz semena in tam ra- ste že več let, glede na to da ima njegovo deblo v premeru skoraj 7 cm. Dobro se prikriva. Ga opazite (sl. 13)? Žensko ma- klurino drevo, od koder je najverjetneje zaneslo semena, raste nekaj deset me- trov stran. Da bi maklurina drevesa za- cvetela in plodila, bi morala rasti 12–15 let, vendar v živi meji ob rednem vzdrže- vanju do tega zagotovo ne bo prišlo. Mla- da drevesa maklure podivjano uspevajo tudi v Šiški Na Jami, kjer pa v bližini ni žive meje, ki bi jih skrila. Mlade maklu- re je pričakovati povsod v nevzdrževani okolici ženskih dreves, do koder se sade- ži lahko odkotalijo. Uporaba maklure Ljudje uporabljajo makluro v številne na- mene, ne le kot okrasno drevo. Uporabna je kot zaščita proti vetru v prerijskih deže- lah, kot neprehodna živa meja, iz njenega lesa delajo rumenooranžno barvilo, izdelu- jejo trpežne sklede ... Indijanci so iz trdega in bleščečega lesa maklure izdelovali loke in kije. Listi maklure so − tako kot murvi- ni listi − uporabni za gojenje sviloprejk. V ljudski medicini naj bi maklurin sok poma- gal proti zobobolu, listi in skorja pa naj bi ustavljali krvavitve pri porodu. Repelentsko delovanje sadeža? Obstajajo številna ljudska pričevanja, da naj bi sadeži maklure odganjali žuželke in še nekatere druge živali. En sam sadež maklure naj bi v nekaj urah iz sobe odgnal vse nezaželene živalske goste, npr. ščur- ke, cvrčke, pajke, bolhe, mravlje, srebrne 5 7 6 8 50 ribice, azijske pikapolonice, miši ter celo skunke in pasavce. Ljudje na spletu piše- jo, da naj bi že nekaj sadežev maklure, ki jih razporedimo okoli hiše, odgnalo ka- terega koli živalskega »škodljivca« in ga zadržalo stran še dolge mesece. Uporabi- ti je treba cel zrel in svež sadež. Postavi- mo ga nekam v svoje stanovanje, na pri- mer na okensko polico, v omaro ali pod posteljo, in počakamo, da živali izginejo. Razširjeno je tudi prepričanje, da so prvi naseljenci v Ameriki sadeže uporabljali za odganjanje škodljivcev, čeprav resnih zgodovinskih virov o tem ni. Dišeči plodovi zanimivega videza kar va- bijo k uporabi in zato sem se pred nekaj leti v okviru osnovnošolske raziskovalne naloge odločila, da preverim repelentsko delovanje sadežev maklure. Trditve, da naj bi svež sadež maklure odganjal škodljiv- ce, predvsem členonožce, sem testirala na cvrčkih (Acheta domesticus). Primerjala sem razporejanje cvrčkov v terariju brez maklurinega sadeža (kontrola) z razpore- janjem cvrčkov ob prisotnosti sadeža ob strani terarija in z razporejanjem cvrčkov ob prisotnosti nečesa, kar jih privlači – ja- bolka (pozitivna kontrola). Ugotovila sem, da maklurin sadež ne od- ganja cvrčkov, ampak jih celo malo pri- vlači. Cvrčki se pred sadežem niso uma- knili, temveč so se zadrževali tudi okoli njega. Sadež maklure so uporabljali kot zatočišče. Spodaj so se skrivali in zako- pavali, radi pa so tudi lezli nanj, tako so prepevali na bolj izpostavljenem mestu. Maklurin sadež ni negativno vplival na njihova življenja. Tako kot pri kontroli so se tudi ob maklurinem sadežu živali družile, se otipavale s tipalkami, pele in se razmnoževale (sl. 14). Ustreznost metode sem preverila tudi s poskusom z resničnim repelentom, ki sem ga (nanesenega na primerljivo povr- šino kot jo ima sadež maklure) namestila ob strani terarija. Prisotnost repelenta je vplivala na razporejanje cvrčkov – ti so se umaknili na drugo stran terarija. 9 11 10 12 13 14 51 Kaj pa pravi znanost? Ameriški entomolog Michael L. Ferro je raziskoval izvor ljudskega izročila o repelentskem delovanju sadeža maklu- re. Ugotovil je, da se je mit pojavil šele v letu 1950 z nekaj nepreverjenimi iz- javami, ki so jim sledile objave v časo- pisju, in se bogatil skozi leta, še posebej v času interneta, ko je širjenje takšnih informacij še lažje in hitrejše. Ena od možnih razlag za nastanek tega mita naj bi bila, da se jeseni, ravno v času zorenja maklurinih sadežev, zmanjša opaznost odraslih žuželk v okolju. Ljudje so iz tega napačno sklepali, da sadeži odga- njajo žuželke. Isti avtor je sestavil tudi obsežen seznam členonožcev, za katere so odkrili, da se v naravi celo hranijo s sadeži maklure, in iz tega sklepal, da mit o makluri ne velja ter da sadež kvečjemu privablja te vrste živali. Biokemijske značilnosti sadeža maklure so dobro preučene. Dokazano koristno je olje iz semen, uporabno tako za koz- metične in farmacevtske namene kot za namene pridobivanja biodizla in pre- hranskih izdelkov. Znanstveniki so pre- učevali sestavo hlapnih sestavin sadeža maklure, olj in izvlečkov ter ugotovili 24 različnih snovi s terpenoidno strukturo, torej snovi, s katerimi se rastline branijo pred rastlinojedi ter pred napadi bakte- rij ali gliv. Za nekatere od teh snovi so te- stirali repelentsko delovanje na nemških ščurkih ali švabih (Blattella germanica) in ga tudi potrdili, vendar v zelo velikih koncentracijah, ki močno presegajo ko- 27. septembra 2019 je tudi pri nas v družbi 13.000 ljudi in 180 organiza- cij potekalo 14 podnebnih štrajkov. Organizirali so jih Mladi za podnebno pravičnost (MZPP). Shodi so potekali v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Ljutome- ru, Ilirski Bistrici, Novi Gorici, Ormo- žu, Novem mestu, Celju, Ivanjkovcih, Velenju, Krškem, Brežicah in na Ptuju. Dijaki, študenti, delavci, brezposelni in upokojenci so s svojo prisotnostjo, transparenti in govori sporočali, da so spremembe nujne. Pred protesti so v MZPP pozvali Vlado Republike Slo- venije k ukrepanju in pripravili deset zahtev. V nadaljevanju objavljamo za- dnjo, ki je bila osredotočena na biotsko raznovrstnost. Narava in njeno ohra- njanje je bila tudi še del drugih zahtev. »Zahtevamo ustavitev trenutnega in nadaljnjega slabljenja Zakona o ohra- njanju narave ter njegovo dosledno in strokovno izvajanje, s ciljem preprečitve v človeški zgodovini še nevidenega upa- danja populacij, izumiranja vrst in izgu- be biodiverzitete. Priča smo šestemu množičnemu izumira­ nju vrst – v povprečju je bilo od leta 1970 iztrebljenih 60 % sesalcev, ptic, rib, plazilcev in dvoživk. Na upadanje in izginjanje vrst ni imuna niti Slovenija, ki je uvrščena na svetovni zemljevid vročih točk biotske raznovrstnosti. Ohranjena narava, visoka biotska razno­ vrstnost, stabilne populacije in celoviti ekosistemi ustvarjajo pogoje za življenje – zagotavljajo čisti zrak, rodovitna tla za pridelavo hrane in čisto pitno vodo. So podstat brez katere družba sploh ne more obstajati. Ob tem ima ohranjena narava (in zato ukrepi njenega obnavljanja) ključno vlogo pri spopadanju s podnebnimi spremembami. Narava je zelo verjetno naš največji zaveznik v boju zoper podnebne spremembe – prostotekoča reka uravnava lokalno podnebje, znižuje temperatu­ ro in tako pomaga pri blaženju vedno pogostejših vročinskih valov, ohranjeni poplavni gozdovi in mejice zadržujejo vedno močnejše poplave od naselij in so hkrati zadrževalniki voda, ki blažijo sušna obdobja, gozdovi in oceani pa so ključni ponor ogljikovega dioksida iz atmosfere. Ob tem se moramo zavedati, da narava ni na svetu zaradi nas. Narava je očarljiva in čudovita ter ima svojo lastno pot – mali podkovnjaki, divji petelini in kačji pastirji ter divje orhideje, črni gabri in plavajoči plavčki imajo pravico živeti na našem skupnem planetu prav tako kot mi. Zato je poseg v naravo upravičen le pod pogojem, da človeška skupnost nima druge možnosti. V luči povedanega od vlade zahtevamo, da pre preči kakršnokoli slabljenje nara­ vovarstvene zakonodaje – Zakon o ohra­ njanju narave, krovni naravovarstveni za kon v Sloveniji, je trenutno v fazi spre­ jemanja, določeni politični in kapitalski interesi pa ga želijo oslabiti. Vlada mora tudi pristopiti k doslednemu izvajanju obstoječe naravovarstvene zakonodaje in pozvati vse sektorje, da jo spoštujejo ter vključujejo ukrepe za varstvo narave v svoje sektorske strategije in načrte. Razglasiti je treba območja, ki bodo na­ menjena izključno varovanju biotske raznovrstnosti in kjer bo imela narava prosto pot za svoj razcvet. 5 % državnih gozdov naj se razglasi za stroge naravne rezervate, zadnje koščke prostotekočih rek pa naj se določi kot izključitvena območja, kjer gradnja hidroelektrarn ne bo možna in kjer se vodotoke revitalizira. In nenazad­ nje, potrebno je zaščititi in prenehati z uničevanjem kmetijskih zemljišč. S takšnimi in nadaljnjimi ukrepi lahko obnovimo in ohranimo zadnje koščke narave, omogočimo ponoven razcvet žival­ skega in rastlinskega sveta, odstranimo velike količine ogljikovega dioksida iz at mo­ sfere in se bolje pripravimo na prihajajoče „naravne” katastrofe, ki bodo posledica podnebnih sprememb.« (Mladi za podnebno pravičnost) Podnebni štrajki Posreduje: Damjan Vinko ličino teh snovi v enem sadežu. Pokazali so tudi, da elemol, glavna sestavina ete- ričnega olja iz sadeža maklure, odganja komarje, in testirali repelentski učinek dveh snovi iz sadeža maklure (osein in pomiferin) ter ugotovili, da te snovi ni- majo učinka na hrošča koruznega žužka (Sitophilus zeamais). V eni od raziskav so znanstveniki testirali polovice makluri- nih sadežev in nekaj repelentskega delo- vanja se je pokazalo, čeprav še zdaleč ne toliko kot pri kontroli. V zelo velikih koncentracijah izvlečki ma- klure torej res odganjajo nekatere vrste žuželk, vendar v enem (ali nekaj) sadežih ni dovolj repelentskih snovi, da bi zares odgnale »mrčes«, sploh pa ne kar vsega. Pričevanja na spletu so res zgolj mit. MZPP še vedno izvaja podnebne pro- teste in sicer vsak petek pred Držav- nim zborom od 11.55 do 14.00. Vabljeni.