Sova se joče Kalif Osman je vsak dan jahal na je skakal med drevjem in kalif je dolg izprehod. Tisto jutro jo je ve- čutil smrt v bližini. Na koncu goz- selo mahnil skozi log, ki se je raz- da je zeval globok prepad, kjer je prostiral nedaleč od mesta. V svoji štrlelo mnogo ostrih skal. In v to zaupljivosti je na lahno držal uzdo smer je nehote dirkal kalif. in v mislih gledal proti jasnemu ne- Bliže, vedno bliže. Drevje se ie bu, kjer je sijalo sonce. Niti videl po malem redčilo, brezno ni bilo ni, da leži podrto drevo preko ce- daleč; nevarnost je čedalje bolj ra- ste. Pravkar je hotel konja v dir sla. Kalifu je že prihajalo na umt pognati, kar se žival iznenada usta- da se utegne samo na ta način oteti, vi: oči so ji bile zbegane, nozdrvi ako se zvali na tla, ko se je razca- so ji drhtele. Potem se je konj ma- pan možak vzpel tik pred njegovim homa splašil in jadrno zdirkal na- belcem in se mu obupno obesil za ravnost naprej. nosnice. Dirkač je nekaj trenotkov V bojazni se je Kalif krčevito dr- vlekel nepričakovanega nasprotni- žal za grivo in zaman skušal jahan- ka, hrupno prhal ter obstal nekoli- ca ukrotiti. Ves trud zaman! Konj ko korakov od smrtonosnega pre- 134 pada. Ves blažen je kalif skočil na Da ste slišali radostno vzklikanje tla in stopil k svojemu rešniku, ki našega nadložnika! Planil je na zla- je ponižno in spoštljivo čakal. to, si z njim mašil žepe, ga nekoliko »Hvala tebi, ki si mi otel življe- podaril posameznim tovarišem, ki Bje«, je rekel siromaku. »Kdo pa so prihiteli, brž ko je kovina za- si?« — cvenketala po tleh, in dostojanstve- »Ali, berač«, je odvrnil mož. no odkorakal s sovo na rami. »No, Ali, obišči me jutri v dvor- Bogat! Bogat! cu jaz sem kalif.« Prav zares, čudežno darilo mu In pustivsi tam osuplega, strme- ¦ nak]onii kalif. cega prosjaka, je Osman zajezdu konja in odpeketal... Drugo jutro ¦ ^^ ^^ se je Ali oblekel v svoje najsnaž- \ JČ~—~v~i-^r'->-— ^^ nejše cape in se veličastno spreha- )j /flT *~T~1~ 1 | jal po ubožnem okraju mesta, kjer \l (I 1 'SSk I si je bil izbral bivališče. Znanci so U >•¦-¦ | j /p^ . se obračali za njim in ga vpraševali: ]| /y^k Jjj 0 yL-'f * In z resnim obrazom je ponavljal: 11 pLflffiŠ I I • |l »H kalifu!« ne da bi se menil za j| ^SjK^ \ . * 1 ¦ krohot, ki je sprejemal ta nenava- II iflfl f i j ' Pred dvorcem se je naš prijatelj ^tt^S^\ I » * > ustrašil. Nikoli si ne bi upal vsto- B^^Jr^T^Vf*\^, ' piti. Vendar se je odločil in z zado- R3(Kb AHl I \ ' i i voljstvom ugotovil, da ga čakajo. HJjHni!/ \\l I ' Kalif ga je sprejel v veličastni i|W tmLL-JL-JL ' dvoratii, okraseni s pisanim mratno- wmm Aftn || * ¦" n ^g^ ** Tom in dragim kamenjem. Na levici ffllf / «• 1 ]fj«=j^^^^^—^5 mu je čepela čudna siva ptica, ki je kg=g| u W\ I lnSgQ&8&j$lš&r~ bila videti zaspana, kajti mežala je. f"^\vLAW llw - .'/ ^1"-« »Le bliže, Ali«, je velel kalif, »na- L_ r lifm^i^ft "•• • • grado sem ti pripravil. y^^ss9*ftr3^0' Berač je zamaknjen stopil nekaj korakov naprej . . Dnevi so potekali, Ali si je kupil »Na«, Je rekel kahf »to ptico ti j higo boaato obleko in s- najd dam^Izredna, nenavadna sova je obUo služabnikov. Skraja je šlo vse °'ai- • ¦• j- • j -i «• prav dobro, vendar sčasoma se je Ah si v svoji zmedi m drzail reC1 potrošilo vse zlato kar ga je najo. ne bev ne mev vzel je plico, se glo- kak čudovita sova boko poklonil kahiu ter odsel. .... . 111 c- Ah! Kaj pomeni ta zasmeh? Kaj . Ahja je zaskrbelo. Sicer si je re- naj počne s tem ptičem, ki niti uži- kel- ^a bi bilo samo treba sovo pn- ten ni? praviti v jok, a s skrbjo se ie lzpra- Sedel je na praa pri neki hiši in se ševal, kako se mu bo to posrečilo. bridko razjokal. Ždajci je tudi sova Dobrega srca je bil m ni po nobeni zatrepetala in krčevito ihtenje jo je ceni maral trpmcit! te vrle zivah. prešinjalo. Debele solze so ji kapale Vendar je bilo treba najti kak po- iz oči na tla s kovinskim žvenkom. mocek. Nekaj dni je se minilo 111 ,To so bili zlatniki... In padali so! A^ Je slutil popolm razpad, hudo padali! Dokler je sova plakala, so nesreco. padali brez prestanka, vsaj trije ali Obupan se je zgrudil na blazino štirje na minuto in ubožec je skoraj in na glas zaihtel. Pri tej priči se imel pred seboj kopico zlatnikov. je sova stresla, oči so se ji skrčile 135 m lznova se je ulil čudežni skp Turobna bojazen je objela Alija. zlatih denarjev. Kaj naj počne, če bi mu poginila? »Dobro«, je menil Ali, »zdaj pa In če si ne bi opomogla? Ce bi jo že vem, kaj je treba storiti!« jutri dobil še bolj bolno. Tedaj je In kadarkoli mu je poslej zlata zla misel obšla bivšega berača: skle- zaloga pohajala, si je postavil sovo ml J? cveh}1 ?ov,°."3 cim vec izvabiti pred obličje in točil grenke solze. 1Z "Je' tl|dl ce bl Jo potem izgubil. Lahko razumete, da je nagloma ta- v P°stayil se je pred ptico, ki ga je ko zabogatel kakor kalif. Ta polo- ze ne,m|rao opazovala. In ko se je žaj je trajal dolgi dve leti. razjokal, ga je sova posnemala m t, . v . ... , , . njeno ihtenje je bilo podobno mrt- ro tem casu je Ah s skrbjo za- V!,x\ri np«™; pazil, da sova vidno pesa navzhc In medtein, ko se je zlato kopičilo obilmhrani,katerosojidaJahvsak ^ drog se je zdelo da hoče dan. Še vec: ko je nekoc »izjokala« sova s svojim obupnim jadikova- zlatmke, se je uboga zival onesve- njem re5j- stila in bila kakor mrtva debelo »Dovolj'! dovolj! ne daj, da po- Ar,°- ^aJiuPt 3,?rto,?.Ve? '? SCbe JC ^inem! Pusti me, naj živim, izko- Ah tekel h kahfu, ki ga je se zmeraj ristim krasne letne nočj in hladni pnjateljsko sprejemal, m mu po ve5erni veter.« vedal stvar Osman se je nekaj cas- AH je neiZprosno še dalje vekal. kov zamishl, nato pa tako-le po- Na mah pa je cvenketanje zlat- jasnu: ^ ^ nikov prenehalo. Ali je skočil po- »Prevec jo izrabljas, Ali, svojo kond in videl kako se je sova ubogo sovo. Cisto izcrpana je in ne- teku in okomo telebnila na tla> Pri_. kohko mesecev bi jo moral pustiti bližal se je Končano je bilo. Zadnja na miru.« solza, pristna solza, je kanila ptici Kakor si lahko mislite, si nekda- \z oči, pa zdrknila na kopico zlata. nji prosjak ni upal ugovarjati. Ve- Cudo prečudno! Ko bi trenil, so del pa je, da ima le še malo po skri- se nOvci spremenili v pravo vodeno njah; zahvalivši se kalifu, je s tež- trombo, ki je pometla sobo, izpod- kim srcem odšel. Joh, kaj naj počne kopala zidove, prevrnila prepaže. sedaj? Jemlje na posodo? Kdo pa Potem je še huje zavrelo ter odneslo bi mu mogel razen kalifa posoditi Alija, ki je omedlel... veliko vsoto, ki bi mu zagotovila Ko se je osvestil, je sedel na ku- dva ali tri mesece razkošnega živ- pu peska, oblečen v svoje cunje. O ljenja? Da bi se obrnil na kalifa, na njegovi hiši, o vsem njegovem bo- to še misliti ni maral. Huda sramo- aastvu ni bilo ne sledu ne tiru. Kar ta zanj, da ni bil previdnejši. s[ je bil nakupil za sovino zlato, je V Alijevi sobi je sova ždela na za vselej izginilo. Solze so bile vse svoji gredi, strmela v gospodarja z odplavile. okroglimi očmi in se ni menila za Ko se je čez dva dni Ali oglasil stisko, v katero ga je pripravila. Od pri kalifu, so ga njegovi hlapci na- slabosti je drgetala nekoliko, oči so gnali z batinami. ji bile medle in mrke. . Po Lamoucheu — dr. Anton Debeljak