MUZEJSKI IZLET 
V vrsti svojih že tradicionalnih poučnih 
izletov je škofjeloško Muzejsko društvo 
leta 1961 priredilo izlet na Kras. Udele 
žencev je bilo 29. Pod vodstvom Lovra 
Planine so se peljali v nedeljo 28. maja 
skozi Ljubljano in Planino v Rakovski 
Škocjan. Med potjo so se nekajkrat usta 
vili, da so spoznali značilnosti Barja in 
Planinskega polja. Po enosmerni cesti so 
obkrožili Rakovo dolino, ogledali Mali 
naravni most in udorne kotline pod njim, 
šli pod Veliki naravni most in se tako 
seznanili z glavnimi značilnostmi tega 
zanimivega naravnega parka, ki ga je 
do osvoboditve javnosti ljubosumno za 
piral tedanji lastnik knez Windischgratz. 
Mimo Ravbarkomande so nato nadaljevali 
vožnjo čez Razdrto in Divačo v Matavun. 
V spremstvu jamskih vodnikov so se spu 
stili k staremu vhodu v Škocjanske jame 
in spremljali Notranjsko Reko skozi Ma-
horčičevo in Mariničevo jamo. skozi Malo 
in A'^eliko dolino, si ogledali slap in To-
minčevo jamo. v kateri je živel človek 
kamene dobe. nato pa šli v lepo razsvet 
ljeno glavno jamo, kjer Reka dokončno 
izginja v podzemlje. Poslušali so razlago 
o odkrivateljih jam, o delovanju vode 
v podzemlju, o nastanku ponvic, o mla 
dem in starem delu jame ter o nadaljnjem 
toku Reke in pri Hankejevem mostu na 
zorno spoznali mogočno razsežnost pod 
zemeljskih prostorov. Skozi Tiho jamo in 
predor so se po dveurni lioji. jjolni vtisov. 
znašli spet pod svetlim nebom v Globo-
čaku, kjer jim je vodja izleta pomagal 
s čašico konjaka »dušo privezati«. Nad 
Globočakom so spet zasedli avtobus in 
se odpeljali v Divačo h kosilu v gostilni 
Risnik. 
Skozi Senožeče, Landol in Bukovje so 
nato prispeli v Predjamo, obiskali Ko-
bencljev grad iz 16. stoletja ter stari grad 
Erazma Predjaraskega, o katerem je 
znana romantična zgodba, kako ga je 
leta 1484 oblegal tržaški glavar Gašper 
Ravbar. To pot je bila grajska zbirka 
orožja, orodja, oprave, raznih izdelkov in 
starega denarja edino, kar so si izletniki 
ogledali muzejskega, saj je nudil Kras 
s svojimi površinskimi in podzemeljskimi 
posebnostmi dovolj zanimivosti za oboga 
titev spoznanj. Kakor upošteva naš loški 
muzej poleg zgodovinskih zanimivosti 
tudi naravne značilnosti ozemlja, tako so 
muzejski izleti namenjeni tudi prouče 
vanju naravnih posebnosti po drugih de 
lih Slovenije. 
Na povratku so udeleženci krenili k no 
vemu Turističnemu domu pri Pivki jami. 
Ko so se razgledali z razgledišča, so se 
spustili po skalnih stopnicah v 60 m glo 
boko brezno k vhodu v jamo, kjer se 
Pivka vali proti neznani podzemeljski 
strugi, ki jo po dveh kilometrih privede 
v Planinsko jamo. Skozi predore in ga 
lerije, od koder so lepi pogledi na raz 
svetljeno reko, so prešli Pivko jamo in 
po umetnem rovu dospeli v Črno jamo, 
imenovano po temni sigi. Njena Velika 
dvorana kaže enako veličastnost kakor 
Postojnska jama, s katero jo veže pol 
kilometra dolg umetni predor. Pri od 
prtini z železno ograjo, skozi katero so se 
med vojno vtihotapili partizani, da so 
Nemcem zažgali zalogo bencina v Po 
stojnski jami, je ekskurzija zapustila 
podzemeljski svet in se po 20 m globoki 
udorni dolini vrnila k Turističnemu domu 
na kratek oddih pred vožnjo nazaj v 
Loko. 
t ranče Planina. 
224