Kamniški občan
LETO XXXI
KAMNIK, 27. JUNIJA 1991
Dan »D« po kamniško
Dan po razglasitvi samostojnosti Slovenije v republiški skupščini, so tudi v Kamniku slavnostno obeležili ta izjemno pomemben dogodek za vse naše državljane. Praznovanje se je tako 26. junija zvečer odvijalo na Titovem trgu in za kavarno Veronika. Začelo pa se je kmalu po končani seji občinske skupščine.
Slednja sicer ni bila čisto nič podobna slavnosti, tudi točke dnevnega reda med delegati niso vzbujale kakega visokega vzhičenja! Nasprotno, seja je bila vroča - tako in drugače! Bilo je izjemno soparno, dolgovezno razpravljanje o včasih manj pomembnih problemih (tudi strankarske zdrahe znotraj Demosa so prišle na dan!) pa so sredi vroče razprave o dnevnem redu na koncu spodbudile podpredsednika skupščine Igorja Podbrežnika, da je opozoril delegate, da omenjene razprave niso prav nič v slogu za Slovence tako pomembnega dneva, in da bi se lahko končno posvetili pomembnejšim, zadevam, na kar ni opozoril prvič. Pa ni dosti zaleglo. Kamničani smo še enkrat podlegali svoji ozkosti, ali bolje - zaplankanosti!
Zvečer, v hladu malograjskih skal - na vrtu za kavarno VeTonika in ob kozarcu vina - so se le poenotili, da je ta dan za Slovence - torej, tudi za Kamničane - velik dan in da bomo morali državljani priborjeno in izvoljeno suverenost v bodoče jemati kot pravico in dolžnost - tudi pri vprašanju še bolj trdega dela in večjega napora za preživetje - v sedaj SAMOSTOJNI DRŽAVI SLOVENIJI!
Po pozdravnem nagovoru kamniškega župana Maksa Lavrinca so Kamničani torej nazdravili samostojnosti, prisluhnili pevskim zborom, opazovali ognjemet z Malega gradu, lahko pa so odšli tudi na višje vrhove, kjer so zagoreli kresovi. Planinci so enega zakurili na Kamniškem sedlu, gasilci pa po višjih vrhovih v krajevnih skupnostih.
»NIHČE NE LJUBI DOMOVINE, KER JE VELIKA, TEMVEČ ZATO, KER JE NJEGOVA!«
Tako je Maks Lavrinc v nagovoru povzel ljudsko modrost, ki se mu je zdela nalašč za to priložnost, kot je dejal. Ob tem je še dodal:
»V tej ljubezni, ljubezni do domovine, tudi tiči vzrok, da se bomo danes, kljub praznim žepom, tudi v Kamniku skupaj poveselili rojstva samostojne države Slovenije. Število tistih, ki jim skrb za golo preživetje tudi v teh dneh ne da spati, je že tako veliko, da praznika ni mogoče proslavljati njegovemu pomenu primerno. Nocojšen večer bo zato predvsem plod spontanega občutja v naših srcih. Vsem, ki nam bodo pomagali lepše preživeti ta večer, se v našem skupnem imenu iskreno zahvaljujem. Poleg vaših aplavzov jim bo to namreč edino plačilo.
Včeraj smo se odpravili rta pot, ki ne bo lahka. Videti je, kakor da jo začenjamo popolnoma osamljeni. Vendar ni tako. Prepričani smo lahko, da nam je velika večina svobodno mislečega sveta naklonjena.
Vera vase pa je seveda prva skrivnost uspeha!
ROMANA GRČAR
Praznovanje stoletnice Kamničana
Starinska lokomotiva je bila za najmlajše pravo čudo. Vendar pa vprašanja: oči, zakaj je pa tole? - mladi nadobudnež je mislil na cev, kije pod kolesa lokomotive dovajala droben pesek, niso zastavljali samo najmlajši. & Pesek je bil pod kolesi potreben za lažje premagovanje naporne poti iz Ljubljane v Kamnik - pot je namreč rahlo »navkreber«!      Foto: R. G.
Utrinki iz delovanja socialdemokratov
Zadnje mesece je slišati veliko o zlorabah pri izplačevanju osebnih dohodkov. Problemu se je posvetilo tudi kamniško vodstvo SDSS, saj so naši občani nanj naslovili veliko vprašanj.
Verjetno ponekod prihaja do zlorab, pri katerih odgovorni uporabljajo klavzule o nejavnosti osebnih dohodkov in si v določenih primerih izplačujejo več kot bi bilo normalno. In ni tudi moralno, če premislimo podatke o najnižjih plačanih skupinah delavcev, ki so ob trdem delu v tovarnah prisiljeni iskati socialno pomoč. Pri visokih dohodkih moramo upoštevati predvsem prikrite oblike prejemkov, kot so dnevnice in potni stroški, ki niso podvrženi nadzoru.
Res pa je tudi, da se pri ljudeh v podjetjih uveljavlja prepričanje, da vodilni ljudje izkoriščajo svoj položaj, kar pa tudi ni vedno argumentirano. Zato je zahteva po javnih seznamih o izplačanih osebnih dohodkih ter ostalih prejemkih v družbenih podjetjih upravičena. S tem bodo zmanjšana negodovanja, pa tudi širjenje napačnih informacij.
SDSS PRESS
Naslednja 13. številka Kamniškega občana bo izšla 11. julija. Prispevke in oglase oddajte do 3. julija.
IZVRŠNI SVET
Kamniški odpadki najdražji
Problemi z zaprto dupliško in polno nadomestno kriško jamo so čedalje bolj pereči. Nove lokacije ni, komunalne deponije pa naj bi se po novih smernicah sedaj reševale regijsko. Smeti pa so tu, vsak dan, in nekam jih je treba peljati. Kamniško Komunalno podjetje jih vozi v Ljubljano. Odvoz odpadkov je zato vse dražji.
Člani republiškega predsedstva in minister pod »kamniško marelo«
Slavnostnega protokola oziroma prireditev ob stoletnici »Kamničana« so se udeležili tudi gostje iz republike. Med njimi sta bila prav gotovo »najvišja« član slovenskega predsedstva dr. Dušan Plut in republiški minister za urejanje prostora in varstvo okolja Miha Jazbinšek, ki je že pred leti delal v kamniški občini - bil je namreč glavni akter dolgoročnega plana »Kamnik 2000«, ki ga bodo morali sedaj dodobra revidirati.
Častna gosta sedita na vrtu za kavarno pod Malim gradom v družbi s predsednikom Zelenih Kamnika Brankom Novakom, sicer tudi republiškim poslancem. Foto: R. Grčar
Višje stanarine
Na zadnji seji izvršnega sveta so obravnavali predlog odredbe o določitvi najvišjih cen, ki bo veljal do uveljavitve republiškega zakona o cenah vseh proizvodov in storitev. Ker junija preneha veljati stara odredba o cenah, ki so jo delegati sprejeli na decembrski skupščini, je treba sprejeti novo. Tako bodo poslej stanarine dražje za 30 odstotkov. Po besedah direktorja Stanovanjsko komunalnega gospodarstva so stanarine v Kamniku ene najnižjih v Slovenji. Povprečna stanarina je bila na primer za dvosobno starejše, stanovanje okoli 900 dinarjev mesečno. Prav zato so neosnovane pripombe stanovalcev, da SKG ne vzdržuje dobro družbenega stanovanjskega fonda, saj se iz stanarin nabere namreč premalo denarja. Verjetno bo bolje še'e z uveljavitvijo novega stanovanjskega zakona. Takrat bodo najemnine (nič več stanarine!) verjetno resnično podvržene trgu in bodo dosegale višino do ene tretjine povprečnega osebnega dohodka.
S 1. julijem pa se bodo podražile tudi komunalne storitve. Voda bo za gospodinjstvo dražja skoraj za polovico, za gospodarstvo pa za 39 odstotkov. Eden od članov izvršnega sveta je dejal, da bo z zaprtjem mokrega dela proizvodnje (lu-žilnice) v Utoku tudi poraba vode tam bistveno manjša, in je vprašal, zakaj se to ne bi poznalo pri ceni vode. Predstavnica Komunalnega podjetja je odgovorila, da bo pri manjšem številu plačnikov kvečjemu cena-- za ostale višja. Cena vode pa se toliko poviša tudi zaradi vlaganja v razširjeno reprodukcijo - sofinancirali bodo izgradnjo vodovoda v Poreber. Ob tem so člani
izvršnega sveta zahtevali, da tako razširjen program investicij sprejme tudi skupščina. Kanalščina se za gospodinjstva kot gospodarstvo poviša za nekaj več kot polovico. Največ polemik je vzbudil predlog za povišanje cen odvoza odpadkov. Ta se bo namreč za gospodinjstva povečal kar za sto trideset odstotkov. Še bolj sporen pa je bil predlog, da se za gospodarstvo odvoz odpadkov poviša za sto odstotkov. Ker je bi!o to že do sedaj za gospodarstvo zelo visoka obremenitev, bo tako povišanje sedaj nemogoče sprejeti. Izmed podatkov omenimo stroške odvoza smeti v treh kamniških firmah - Titan: 655.000 dinarjev, Svilanit: 345.000 dinarjev, Eta: 284.000 dinarjev. Če bi sprejeli stoodstotno podražitev, bi na primer Titan samo za odvoz smeti plačeval milijon 300.000 dinarjev, kar ni malo denarja! Sporna pa ni le višina podražitve (dokončno so se potem odločili za postopno podražitev - najprej za 50 odstotkov), ampak tudi način izračunavanja - podjetja plačujejo namreč po kvadraturi poslovnih in manipulativnih prostorov, kar je zelo relativna zadeva.
Najbolj pošteno bi bilo, da bi odpadke tehtali in bi plačali le odvoz količine odpadkov, ki jih sami proizvedejo. Člani izvršnega sveta so zato predlagali, da zaradi enakopravnejše porazdelitve stroškov do naslednje seje Komunalno podjetje pripravi nov predlog (cena na tono odpadkov). Predstavnica Komunalnega podjetja je dodala, da se jim obetajo večje naložbe - nakup transportnih kontejnerjev, izgradnja prekladalne postaje, za kar bo na nek način kljub vsemu treba zbrati denar.
ROMANA GRČAR
Program
prireditev v počastitev praznika občine
29. JUNIJ ob 13.30
Triatlon Kamnik 91 - start in cilj plavanja, teka in kolesarjenja bo pri bazenu v Kamniku.
ob 10. uri
Lokostrelsko tekmovanje v disciplini »American Ro-und« na atletskem stadionu v Mekinjah.
10. JULIJ ob 15. uri Otvoritev ceste Buč-Ravne Šmartno.
krajevni skupnosti
21. JULIJ ob 11. uri
Dan kamniških planin pri planinski koči na Kamniškem sedlu.
ob 14. uri
80-letnica Gasilskega društva Zgornji Tuhinj blizu gostilne »Pod Kozjakom«.
23.-30. JULIJ
Razstava izdelkov učencev osnovne šole 27. julij Kamnik v trgovini Oblačila na Titovem trgu.
26. JULIJ
Otvoritev   ceste Zgornji v krajevni skupnosti Tuhinj.
Tuhinj-Golice-Cirkuše
26. in 27. JULIJ ob 18. uri
Tradicionalno praznovanje na Trgu prijateljstva v Kamniku.
27. JULIJ ob 8. uri Turnir trojk v Kamniku.
odbojki na odbojkarskem igrišču
28. JULIJ ob 11. uri
Odkritje spominske plošče baročnemu slikarju Fortu-natu Bergantu na hiši Medvedova 10, Kamnik.
IZVRŠNI SVET
Ekološka ali socialna bomba?
Sredi junija so na izvršnem svetu obravnavali poročilo komisije za varstvo okolja o stanju delovnega in bivalnega okolja v l'TOKI . Pri obravnavanju omenjenega poročila pa je komisija, in na sami seji tudi člani izvršnega sveta, ugotovila, da je problematika omenjenega podjetja izjemno akutna. Po odločbi republiškega vodnogospodarskega inšpektorata je namreč predvidena ustavitev obrata usnjarne zaradi prevelikega onesnaževanja, pri čemer bodo seveda prizadeti tudi delavci usnjarne.
Mnenje k poročilu »Utok« Kamnik
Pri obravnavi poročila o stanju delovnega in bivalnega okolja v podjetju Utok Kamnik je komisija za varstvo okolja ugotovila izjemno perečo problematiko podjetja.
Po odločbi Republiškega vodnogospodarskega inšpektorata je predvidena ustavitev obrata Usnjarne zaradi prevelikega onesnaževanja, pri čemer bodo prizadeti tudi delavci.
Zato komisija predlaga izvršnemu svetu, da priloženo poročilo in sklepe k poročilu obravnava na prvi seji. Priporoča se sodelovanje predstavnikov Utoka.
Na seji komisije je bilo ugotovljeno, da se tako pereč ekološki problem s težkimi posledicami ne bi smel ponoviti v nobeni organizaciji več. Zaradi dolgoročnosti ekološke problematike se je komisija preventivno lotila obravnave onesnaževanja v podjetjih (poročila) z namenom, da se tako v podjetjih, kjer so poročila že izdelana, kot v podjetjih, kjer še bodo, ukrepa preventivno oz. pravočasno in pred nastankom perečih ekoloških problemov.
Po seji komisije so odgovorni predstavniki Utoka posredovali še naslednje informacije:
- sklepa se pogodba s Partizanom iz Poznanovca, po kateri se bo proizvodnja »wet blue« preselila iz Kamnika;
- predviden je stečajni postopek Usnjarne;
- predvidene so organizacijske spremembe;
- srednjeročno se bo Utok predvidoma v celoti preselil iz mesta Kamnik.
Spričo navedenih informacij se predlaga izvršnemu svetu, da se angažira pri vodnogospodarskem inšpektoratu za še eno (tokrat zadnjo) odložitev prekinitve proizvodnje najdlje za 3 mesece. V tem času bi se po izjavi predstavnikov Utoka dokončno preselila proizvodnja »wet blue« iz Kamnika.
Predsednik komisije prof. dr. STANE UHAN
Na seji, kjer so člani komisije za varstvo okolja izvršnemu svetu v zvezi z reševanjem ekološke problematike v Utoku predlagali sprejetje določenih sklepov, sta bila tudi predstavnika Utoka, ki sta med drugim povedala, da sta skupščina Usnjarne kot tudi zbor delavcev krovnega podjetja Utok že sprejela pobudo za začetek stečajnega postopka (tudi iz SDK-ja so prejeli obvestilo o nesolventnosti). Po besedah v. d. direktorja UTOKA (dosedanji direktor Horst Hafner je po preteku šestmesečnega odpovednega roka odšel iz tega podjetja) Konrada Vav-petrča, bo stečajni postopek stekel v teh dneh.
Selitev lužilnice v Poznanovac
Predstavnika Utoka sta člane izvršnega sveta obvestila, da jim je po dolgotrajnem iskanju možnosti preselitve mokrega dela proizvodnje iz centra mesta (ta del je namreč ekološko najbolj sporen) le uspelo podpisati pogodbo z us-njarno v Poznanovcu (v hrvaškem Zagorju), kjer bodo poslej opravljali mokri del prede-
lave Utokovih kož. Po dogovoru naj bi se proizvodnja začela seliti sredi julija, ker pa je to dolgotrajen postopek (po preselitvi določenih strojev bo treba lužilnico tudi dodobra očistiti), bodo republiško vodnogospodarsko inšpekcijo in sekretariat za varstvo okolja zaprosili za podaljšanje roka za zaprtje usnjarne do 30. septembra. Pri tem računajo tudi na podporo občinskega izvršnega sveta. Ta jih je pri tem podprl z opazko, da so za prepoved inšpekcije vedeli že zelo dolgo in bi se na to lahko pravočasno pripravili. Upajo, so rekli v izvršnem svetu, da je ta odložitev zadnja in da se bo proizvodnja t.i. »wet blue« dokončno preselila iz Kamnika.
Onesnaževanje se bo zmanjšalo
Predstavniki Utoka so dodali, da se s preselitvijo lužilnice sicer močno razbremeni centralna čistilna naprava v Domžalah, tudi poraba vode bi se v usnjarni zmanjšala za polovico, energija pa za 40 odstotkov (onesnaževanje se torej bistveno zmanjša), vendar pa bo tudi poslej v Utoku osta-
jal  del   posebnih odpadkov
- odpade le doslej najbolj obremenjujoče blato z vsebovanostjo kroma. Ostali pa bodo suhi odpadki (obrezki usnja), nič bolj nevarni kot na primer odvržen usnjen čevelj ali torbica na smetišču.
Potrebne bodo organizacijske spremembe
Po dolgoletni agoniji Utoka je postalo jasno, da usnjarne ni možno sanirati, je povedal v.d. direktor Konrad Vavpetič. V stečajnem postopku se bodo morale zato stvari urediti tako organizacijsko kot tudi kadrovsko in likvidnostno. O usnjarni je spregovoril tudi inž. Janez Kukec-Mezeg, ki je povedal, da se jim obeta dober posel v sodelovanju s KO-TO iz Sovjetske zveze za predelavo usnja
- 60 odstotkov bi ga vračali nazaj, ostalo pa bi ga obdržali za svoje potrebe. Na ta način bi v Utoku na novo določili meje proizvodnje, saj bi iz SZ dobili že polpredelane kože. Dodal je tudi, da se je trg zanje začel počasi odpirati, pojavljajo se namreč nova naročila. Napovedal je tudi predvideno ustanovitev novih družb - v eni naj bi se ukvarjali z razvojno raziskovalnim delom, v drugi pa bi sprejemali delo po naročilu in razna popravila. Na ta način bo nekaj delavcev še ostalo zaposlenih v Utoku, na zavod za zaposlovanje pa bo šlo vsaj-54 delavcev iz lužilnice, to so v večini nekvalificirani delaci. Za
tiste, ki so tik pred upokojitvijo, pa bodo skušali najti rešitev v ostalih Utokovih delniških družbah.
Eden od članov izvršnega sveta je izrekel pomislek, da bi se z ukinjanjem Utokove usnjarne začele naenkrat množiti nelegalne, zasebne obratovalnice, kar bi za. občino pomenil poseben ekološki problem - zasebniki namreč delajo v večini brez predpisanih čistilnih naprav.
Ekološka komisija opravila koristno delo
Pokazalo se je, da se z razumnim in strpnim sodelovanjem lahko marsikaj doseže. Na seji izvršnega sveta so predstavniki Utoka pohvalili delo ekološke komisije, ki je sistematično prikazala problem onesnaževanja v tej tovarni in predlagala izvršnemu svetu dokaj eksaktne sklepe. Med njimi naj omenimo zahtevo, da v roku treh mesecev naredijo v Utoku ponovne meritve onesnaževanja zraka in morajo preveriti prekomerno koncentracijo škodljivih plinov na najbolj onesnaženih delovnih mestih. Komisija predlaga še sestanek s predstavniki CČN Domžale, Komunalnega podjetja Kamnik in sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja, na katerem bi se zaradi razbremenitve kolek-torja s strani Utoka pogovorili o novelaciji vplačil. V sodelovanju z Mesom in Alpremom
naj naredijo nove meritve podtalnice in s pomočjo vodnogospodarske inšpekcije naj se poda novo analizo. Ekološki službi podjetja pa komisija priporoča, da še v večji meri sledi dosežkom stroke za možno selekcioniranje in recikliranje odpadkov.
Na seji so se člani izvršnega sveta s predstavniki Utoka in ekološke komisije pogovarjali
tudi o možnosti selitve Utoka iz centra na že dalj časa predvideno lokacijo ob južnem delu obvoznice. Slednje je lahko le dolgoročna usmeritev, saj kaj drugega ni realno, glede na ukinitev mokrega dela proizvodnje v Utoku pa je treba narediti tudi spremembo občinskega plana.
ROMANA GRČAR
SAMOIZPRAŠEVANJE PRED SLOVENSKIM DNEVOM »D«
Kolikšne so naše turistične in druge možnosti?
Glavna turistična sezona je pred durmi. Vsi tisti, ki imajo opraviti s turizmom, pa tudi drugi Slovenci se zaskrbljeno sprašujemo, kolikšna bo letošnja turistična bera. Po napovedih sodeč in po številu obiskov tujih gostov bo dokaj pičla. Mogoče bo le drugače po dnevu »D«, po odprtju Karavanškega predora, ki nas je še bolj približal Zahodni Evropi. Ce že drugega ne, bi vam rad v tej »uri preizkušnje« za slovenski narod in slovensko državo vlil nekaj poguma, obenem pa zabeležil nekaj pripomb, nasvetov in ugotovitev tujih gostov in znancev po svetu.
Da je Slovenija čudovito lepa dežela, vedo že mnogi tujci. Ti vidijo in odkrijejo še marsikaj takega, kar Slovenci v svoji delovni ihti in natrpanem delavniku ne vidimo. Pri meni se je letos že dvakrat za kratek čas ustavil znanec Heinz H. iz Osnabriicka v Nemčiji, ki ga niso uplašili niti strah zbujajoči streli na sosednjem Hrvaškem, niti »mariborski dogodki«, ki so ga doleteli sredi drugega obiska. Z njim je bil mlad zobozdravnik Bemd P., po rodu Brazilec, zaposlen pa na kliniki v Munchnu. Heinz je bil doslej že več kot tridesetkrat v Sloveniji. »Slovenija je moja druga domovina.« rad poudarja. Pri nas najbolj občuduje naravne lepote, všeč pa so mu tudi ljudje. Najraje se zadržuje v Bohinju, kjer stanuje vedno pri istih ljudeh. Ti se ukvarjajo s kmečkim turizmom.
Ko je beseda nanesla na naše turistične možnosti v prihodnosti, je Heinz zlasti poudaril, da imamo prav na področju kmečkega turizma, zasebnega gostinstva in oddajanja sob velike možnosti. Pri Slovencih ceni snago, gostoljubnost, umirjenost in tudi precejšnje znanje tujih jezikov.
Zelena Slovenija
Zobozdravnik Bemd. ki je prišel v Miinchen iz velemestnega trušča Rio de Janeira in se bori za priznanje in uveljavitev v trdem nemškem svetu, se ni mogel načuditi, kako zelena je Slovenija. Občudoval je lepo urejene vrtove, gozdove, možnosti za izlete v gore in sprehajalne poti. Ko smo se vozili okrog in uživali gostoljubnost slovenskih gostiteljev ter dobrote slovenske kuhinje in kleti, sta se oba čudila, kako je mogla tako lepa dežela, kot je Slovenija, stopiti na pot komunizma. Ni jima šlo v glavo, da je bila pod oblastjo »rdečega srpa in kladiva«!.
Bemd je tudi odkrito in kritično primerjal latinskoameriški svet. iz katerega prihaja, in zahtevni nemški svet. ki vedno teže sprejema tujce. Ker ni prišel iz držav EGS. je moral opraviti določene izpite in prakso, da bo lahko v Nemčiji delal kot zobozdravnik. Svarilno, tudi za nas Slovence, so zvenele njegove besede: »V Nemčiji ti ni ničesar poklonjeno!« To je res država izrednih gospodarskih možnosti in zmogljivosti, vendar se je treba zelo potruditi, če hoče kdo v njej tudi uspeti in postati »nekdo«.
Nas Slovence je pred dnevom državne samostojnosti hotel posvariti tudi dipl. inženir strojništva Ladislav B. iz Dunaja, s katerim sva prijetno kramljala v eisenstadtski »Haus der Begegnung«. »Bojte se Zahoda!« mi je dejal. »Zahod vas bo skušal samo izkoristiti!« Odgovoril sem mu. da Slovenci nismo tako naivni ljudje, da bi se pustili še naprej izkoriščati, da imamo k sreči kar dosti stikov s tujci, da pa so naše možnosti uspeti v tujini zaradi napačne jugoslovanske gospodarske politike in »obremenjujoče pretekle dediščine« trenutno res razmeroma majhne. Trdno pa upam. da bodo kmalu večje.
Slovenija - »jugoslovanska Švica«
Ugotovitev, da je Slovenija »jugoslovanska Švica«, ni znana le fantom, ki so služili vojaški rok v drugih jugoslovanskih republikah in tam slišali hvalospeve na račun lepote in urejenosti Slovenije, ampak je to tudi spoznanje mnogih tujcev. Toda. kaj imamo Slovenci od teli lepih besed? Presneto malo! Ko sta mi Heinz in Bernd ob zadnjem obisku pri nas pripovedovala, da sta edina tujca na oddihu v Bohinju ter pojasnjevala, kakšna svarila sta poslušala v Nemčiji, ko sta
se odpravljala na pot v Slovenijo, sem si lahko predstavljal, koliko bo imela Slovenija od letošnje turistične sezone, če bo šlo tako naprej. Bernd je povedal, da celo prebivalci Miinchna nimajo kaj dosti pojma, kaj vse se dogaja v Jugoslaviji in kakšno je resnično stanje pri nas. Kako bi potem zahtevali od Belgijcev ali Francozov, da bi vedeli za nas, Slovence.
»Francoze najbolj zanima to, kar godi trebuhu, Nemce pa da blestijo na zunaj,« mi je po neki mašni slovesnosti razlagal slovenski duhovnik P., ki dušnopastirsko deluje med Slovenci v Franciji. Nič čudnega, da sem pred dobrim pol leta v osrednji francoski katoliški reviji »Pelerin« prebral trditev, da so pravzaprav Srbi tisti narod, ki je ogrožen v Jugoslaviji.
Vse te izjave in še druge (v zadnjem času se tuji državljani najbolj zanimajo, kako resno in daleč mislimo iti z našo slovensko samostojnostjo) kažejo na razmeroma majhno obveščenost o stvareh, ki se zares dogajajo pri nas. Ko sem se kot predstavnik slovenskih katoliških izobražencev skupaj z dr. Markom Žerovnikom mudil na mednarodnem teološkem simpoziju v Eisenstadtu. sem občutil tudi resnično prijaznost udeležencev in prirediteljev. Začutil pa sem tudi. da srce marsikaterega prebivalca Avstrije še vedno »bije avstroogr-sko« in da čutijo naklonjenost do ljudi iz nekdanjih avtroogrskih dežel. Priznati je treba, da marsikaj naredijo za goste iz teh dežel, ko pridejo na takšen simpozij, vendar te prireditve hitro minejo in spet smo doma. kjer nas naše težave hitro iztreznijo od visokih sprejemov in gostoljubnih besed. Ostajamo sami. potem pa se »brih-tajmo« kam in kako.
Podobno je tudi s turizmom. Tujci so radi prihajali k nam. ko je bila Slovenija (Jugoslavija) zanje še poceni in so se mastili s slovenskimi dobrotami in dobro kapljico. Lahko je tudi deliti nasvete, če je trebuh poln in se pripeljemo z mer-cedesom. Ko pa zaškriplje. pogosto ni pomoči od nikoder. Slovenija je danes draga dežela in to ne
samo za nas. ampak tudi že za tuje obiskovalce. Ti sicer radi občudujejo naše naravne lepote, vendar so tudi varčni, kar se le da. K nam so v preteklosti hodili tudi zaradi tega, da so lahko poceni uživali lepote Jadrana in slovenske dežele. Ko pa te postanejo razmeroma drage, se to v besedah širokosrčno srce hitro stisne in začne utripati v drugačnem ritmu. Marsikateri tujec se bo raje odločil za vožnjo skozi ljubeljski predor in prek Korenskega sedla, kot pa da bi plačal cestnino za vožnjo skozi novi Karavanški predor.
Slovenci tudi nočemo, da bi naša dežela postala smetnjak odvrženih konzerv in steklenic Radenske, kot se je to v preteklosti že dogajalo. Ko stopamo na pot državne samostojnosti, se v nas dviga tudi narodni ponos in samozavest, ki so nam ga dušili drugi, ali pa smo ga pogosto sami premalo gojili. Za to samostojnost bomo morali plačati »svojo ceno«, vendar je že tako. da vsaka operacija zaboli, ko se izreze bolno ali divje tkivo. Ko je čas zanjo, jo je treba opraviti. Tudi za prihodnji razcvet naših turističnih možnosti, ki jih imamo po besedah tujih obiskovalcev in po napovedih domačih turističnih strokovnjakov. Bog ne daj, da bi doživeli »turistično razprodajo« Slovenije!
Švica je bila pred 200 leti ena najrevnejših držav v Evropi, danes pa je že za mnoge zahodnjake predraga, da bi letovali v njej, čeprav je to dežela čudovitih naravnih lepot in turističnih možnosti ter zmogljivosti. Kako bo s Slovenijo, »jugoslovansko Švico«, je težko napovedovati. Upam, da bolje kot v zadnjem času. čeprav bomo morali na poti v »Obljubljeno deželo« hoditi tudi skozi puščavo in pri tem doživljati različne preizkušnje, kot so jih Izraelci na poti iz egiptovske sužnosti. Pred dnevom »D« pa se pridružujem besedam predsednika slovenske vlade. prof. Lojzeta Peterleta, naj se vsaj malo razveselimo naše državne samostojnosti. Tudi pravi narodni ponos je nekaj vreden in tega si Slovenci končno tudi zaslužimo, in prav je. da ga na zunaj pokažemo.
JOŽE PAVLIC
MOTNIČANI PROTESTIRAJO ZARADI CESTE SKOZI NASELJE
Iz leta v leto večje luknje
Motničanom je prekipelo. Zelo so ogročeni nad počasnim reševanjem uničene ceste skozi Motnik v dolžini cca 1200m. Že nekaj let rešujejo to vprašanje, a ni in ni pravega odmeva od strani tistih, ki so odgovorni za cestno področje.
Regionalna cesta Kamnik-Lo-čica je v Motniku tako slaba, da ob deževnem vremenu za krajane skoraj ni prehodna. Cesta je vsa raz-drapana. luknjasta in praktično tako uničena, da skoraj ni delčka površine, ki ne bi zahteval temeljite rekonstrukcije.
Pristojni republiški organi so rekonstrukcijo tega dela ceste skozi Motnik odlagali iz leta v leto, krajani pa so zato upravičeno nezadovoljni s takim odnosom. Izredno hudo je ob vikendih, ko je magistralna cesta Celje-Ljubljana zaprta za tovorni promet, zato je ta v celoti preusmerjen skozi Motnik.
Tudi za letošnje leto ni reševanje motniškega odseka vključeno v program rekonstrukcij. Krajani so do skrajnosti ogorčeni in če ne bo ustreznega odziva, bodo uporabili vsa sredstva.
Krajevna skupnost Motnik je v sredo, 12. junija, sklicala javno zborovanje krajanov in predstavnikov zainteresiranih organov. Povabili so republiški sekretariat za promet in zveze, republiško upravo za
ceste. Cestno podjetje Ljubljana, sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja, skupščino in izvršni svet občine Kamnik. Posveta so se udeležili iz republiške uprave za ceste Tibor Praprotnik, Cestno podjetje Ljubljana je zastopal Boris Kaluža, a iz republiškega sekretariata za promet in zveze se je predstavnik opravičil. Iz občine sta se zaborovanja udeležila podpredsednik skupščine Igor Podbrežnik in Dušan Jesenik, namestnik sekretarja sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja. Poleg naštetih je na zborovanje prišlo precej domačinov.
Sprehod po motniških luknjah
Predsednik sveta KS Motnik Jože Semprimožnik je najprej vse povabil na obhod skozi Motnik, da si ogledajo uničene ceste, nato pa je pogovor tekel v prostorih KS. Sam ogled je pokazal na nemogoče razmere, kljub temu, da je tokrat bilo lepo vreme in je bil pogled na cesto lepši, kot je to ob deževnih dneh. Povedal je, da problem ni
Obhoda po Motniku so se udeležili gostje in krajani.
PRI RAZVOJU PODEŽELJA IN DEMOGRAFSKO OGROŽENIH OBMOČIJ BO POMAGALA STROKOVNA INSTITUCIJA
Kako do razvojnih programov?
Precejšen del kamniške občine, predvsem pa hriboviti predeli spadajo med demografsko ogrožena in manj razvita področja, zato so upravičena do republiških sredstev namenjenih za razvoj takih območij. Dosedaj smo o tem poročali zgolj na deklarativni ravni. Da bi se prepričali, kako je zamišljena revitalizacija omenjenih območij na konkretni ravni in nasploh o problematiki podeželja in kmetijstva, smo se pogovarjali s članom občinskega izvršnega sveta Antonom Hočevarjem.
Precejšen del občine, a zlasti hriboviti predel, izpolnjujeta kriterije za pridobitev sredstev za demografsko ogrožena in obmejna področja. Kako ste definirali strategijo in kako ste sploh animirali ljudi, da bodo sodelovali na tem natečaju?
»Kot je znano, so sredstva iz tega fonda, če ga lahko tako imenujem, namenjena za tri kategorije, in sicer mejni pas, kjer je udeležba republike pri financiranju projektov in posameznih programov soudeležena s polovico vrednosti predvidenih sredstev, zatem demografsko ogrožena območja in še hribovita območja z oteženo obdelavo. Pri zadnjih dveh republika sodeluje z eno tretjinsko vrednostjo naložbe. Ob tem moram še opozoriti, da bodo lahko v letošnjem letu krajevne skupnosti oziroma posamezniki koristili ta sredstva brez podrobnejših investicijskih programov, medtem ko bodo po novem letu nujni podrobni investicijski programi, oziroma projekti.«
Iskanje programov
Preden preideva k programom; kakšni so bili kriteriji za določitev teh krajev?
»Kriteriji mi niso znani, vendar ugotavljam, da so pri nas nekateri kraji prizadeti, saj zadovoljujejo vse kriterije za omenjeni razpis in jih ni na seznamu. Znano pa je, da
nov. Začeli so ga reševati že 1987. leta. V 1989 so stekle celotne priprave, ustavilo pa se je pri sredstvih. Reševanje se je odložilo na 1990, pa zopet na 1991. Rezultata pa ni nobenega. Zaradi teh težav so Motničani poslali že vrsto zahtev, apelov in drugih protestov, pa vedno naletijo na gluha ušesa.
Dušan Jesenik, predstavnik sekretariata za prostorsko planiranje in varstvo okolja iz Kamnika je navzoče seznanil z vsemi dosedanjimi aktivnostmi, ki so bile odločne in jasne. V celoti je podprl Motničane. Kakršnokoli odlaganje teh nemogočih razmer ne pride več v poštev. Dejal je, da razume jezo krajanov, ne bi bil pa presenečen, če bi krajani cesto celo zaprli, o čemer je že tekla beseda. Na celotni cestni trasi od Kamnika do Ločice je cesta skozi Motnik najbolj kritična in zahteva takojšnje reševanje. To je najbolj problematično ozko grlo.
Ceste ne bo še nekaj let
Predstavnika iz republiške uprave za ceste Tibor Praprotnik in Cestnega podjetja Ljubljana Boris Kaluža sta soglašala z ugotovitvami, vendar sta izjavila, da je osnovni razlog zavlačevanja finančnega značaja. Po programu del v naslednjih letih, ki vključuje tudi to rekonstrukcijo, je ta postavljena šele na 96. mesto, kar z drugimi besedami pomeni, odlaganje še za nekaj let.
Med prisotnimi je kar završalo. Bili so zgroženi nad takim odnosom. Hiše ob cesti so že precej uničene, fasade zaradi mokrote zelo poškodovane, prehod ceste v dežavnih dneh pa že nevaren. Sodeč po reakciji, krajani ne bodo čakali križem rok. Zaprli bodo cesto, če ne bo skorajšnje rešitve, v nobenem primeru pa ne bodo čakali do zime.
V razpravo je posegel podpredsednik občinske skupščine Igor Podbrežnik in predlagal, da naj KS Motnik naslovi svoje zahteve na predsedstvo občinske skupščine, ki bo po razpravi na občinski skupščini in izvršnem svetu nadaljevalo z akcijo pri pristojnih organih republike.
Po dokaj plodni, včasih že kar burni razpravi, so bila oblikovana in sprejeta naslednja stališča:
- odgovorni pri občinski skupščini in izvršnem svetu bodo zagotovili obravnavo celotne problematike ceste skozi Motnik na prvi seji občinske skupščine, 26. junija 1991;
je zajetih precej vasi, ki jih ne bom ponovno našteval in krajevna skupnost Pšajnovica.«
Moj občutek je, da je bilo veliko povedanega o samem razpisu in kriterijih, toda ob tem se zastavlja vprašanje, ali na ravni občine razpolagate z dovolj kakovostnimi programi, s katerimi bi lahko kandidirali za sredstva in ki bi dejansko pomenila revitalizacijo podeželja?
»Odkrito povedano, vprašanje programov je povsod odprto, ne samo pri nas. Skratka celovitega programa za razvoj podeželja kot tudi neke študije o primerjalnih prednostih posameznih področij nimamo. Glede na to, da se bodo kriteriji za pridobivanje teh sredstev po novem letu zaostrili, smo se odločili za pripravo celovitega programa razvoja podeželja. V ta na-mem smo se odločili, seveda ob predhodnem preverjanju referenc, da bi angažirali agencijo za razvoj podeželja NOV ND iz Raven na Koroškem. Ta naj bi nam pripravila študijo za razvoj podeželja, sodelovala pa naj bi tudi pri izvedbi posameznih projektov. Poleg tega pripravljamo še posebno raziskavo o možnostih razvoja v Tuhinjski dolini, ki pa jo bo pripravil Razvojni zavod iz Domžal.«
Za uresničevanje programa so potrebni ljudje. Če sva pri demografsko ogroženih območjih kot tudi pri hribovitih predelih, se mi povsem logično zastavlja vprašanje
- krajani Motnika v celoti podpirajo zahteve KS in prosijo občinsko skupščino za učinkovito pomoč;
- z začetnimi deli ni mogoče odlašati do jeseni, kljub temu, da je potrebno izdelati projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo ceste; vprašanje obvoznice v Motniku se bo reševalo, ko bodo gospodarske razmere ugodnejše;
- če se v doglednem času ne bo pričelo z deli, bodo svet KS in krajani uporabili vsa zakonita sredstva, v skrajnem primeru pa bodo organizirali tudi zaporo ceste; ta zahteva je bila že večkrat postavljena, svet KS je upal, da bodo odgovorni primerno reagirali, a ker tega ni, svet KS ne more jamčiti, da do zapore ne bo prišlo; z deli se torej mora pričeti že v poletnih mesecih;
* za KS Motnik je ta cestni odsek največji in osnovni problem, ki zavira realizacijo tudi drugih pomembnih nalog v KS.
Vsi udeleženci zborovanja so sprejeli ta stališča, ki jih bo svet KS takoj posredoval občinski skupščini, predsedstvu in izvršnemu svetu občine.
V drugem delu zborovanja so Motničani opozorili še na počasno reševanje posledic lanske jesenske ujme.
V prvi fazi so bile začasno poškodbe odpravljene, toda dokončnih rešitev ni. Predsednik sveta KS je opozoril, da se situacija iz leta 1990 lahko ponovi. Med nedokončane spadajo dela na:
- regulaciji Motnišnice.
- ureditvi ter saniranju Mejače-vega Grabna. Slednji je že ob nalivu koncem aprila in v začetku maja grozil, da bo ponovno prišlo do poplav. KS Motnik bo zahtevala od pristojnih, da oba problema čimprej rešijo in s tem odvrnejo možnost nadaljnjih poplav in škode. Ta predlog so krajani podprli.
Zborovanje v Motniku je ponovno pokazalo na nerazumevanje nekaterih organov za probleme, ki so nerešljivi za KS. hkrati pa je to zborovanje pokazalo tudi na trdno odločnost, da bodo akcijo vzeli v svoje roke. če ne bo zahtevam ugodeno. Ko je mera polna, takrat ni mogoče pričakovati odlaganja takih in podobnih problemov, ki neposredno ogrožajo življenje krajanov, ampak se morajo zganiti pristojni organi, sicer bodo za posledice sami odgovorni.
STANE SIMŠIČ
Anton Hočevar
delovnega potenciala za uresničevanje teh programov.
»Omenjeno podjetje nam ponuja pripravo konkretnih programov, od ideje do realizacije. Vse to lepo in prav, vendar kot ste omenili, je pri vsem tem najpomembnejši človeški faktor. Namreč, če ljudje niso pripravljeni na razvojne korake, potem nam nobena agencija in noben program ne bosta pomagala. Ob tem se nam vsekakor zastavlja vprašanje, kako začeti, kajti kljub krizi mladi še zmeraj odhajajo. Po drugi strani pa je pretežni del populacije, kije še vitalen in na katerem bi lahko gradili razvoj, postal apatičen in je brez ciljev.«
Apatičnost,
brezperspektivnost,
samozadostnost
A ste jih sploh poskušali animirati in na kakšen način?
»Ta problem ima globlje socialne in psihološke izvore, vsaj pri tej še vitalni generaciji. Medtem, ko se pri ostarelih kmetijah srečujemo, in tudi pri prej omenjenih z nekako samozadostnostjo. Skratka zadovoljijo se s tistim, kar imajo in kakovostnejši premik v tej začetni fazi jih ne zanima.
No, kar se animacije tiče, sem prepričan, da na podeželju nekega radikalnega premika ni moč doseči čez noč, ampak šele čez določen čas, najmanj petih let.«
Kultura in močne kmetije
Zdi se mi, da se v zadnjem času vse vrti okrog kmečkega turizma, vendar je o svoji zahtevnosti to program, ki zahteva bistveno več časa, kot sva ga omenila prej.
»Nedvomno je kmečki turizem glede na naravno in kulturno dediščino Kamnika z okolico dejavnost, ki ima potencialne možnosti razvoja. Toda strinjam se z vami, da je razvoj kmečkega turizma izredno zahteven projekt, ki ga ni moč omejiti na eno kmetijo, ampak na razvoj cele vasi, če ne celo doline. Res je tudi, da je na obstoječem stanju težko graditi, kajti za to so potrebne močne kmetije, poleg tega pa je potrebno razen v infrastrukturo vlagati tudi v izobraževanje in dvig kulturne ravni.«
Z likvidacijo TOK-a smo kmetje ostali brez vloženega premoženja. Preidiva sedaj k naslednjemu problemu, s katerim se srečujejo predvsem hribovite kmetije; to je gozdarstvo, kajti les je nedvomno poglavitni vir dohodka za te kmetije.
»Za hriboviti predel občine lahko z gotovostjo trdim, da je kmetovanje njihova dopolnilna dejavnost, osnovna pa je nedvomno les. Rekel bi celo. da se na teh kmetijah dohodek od lesa preliva v vzdrževanje ostale dejavnosti - živinoreje in tistega malo poljedelstva, kar ga je. Za normalno preživetje pa mora kmetija imeti vsaj 20 hektarjev gozda in poleg tega še vzdrževati 4-5 hektarjev kmetije.«
Na gozdarskem področju se pojavlja neke vrste prazen prostor in kot sem lahko zasledil iz poročil medijev, je ta kaos udaril po hrbtih hribovske kmetije.
»Jasno, da je ponovno tepen kmet. Na tem področju se ravno ne moremo pohvaliti s pravno državo. Že nekaj časa je v pripravi nova zakonodaja, toda kljub temu. da nove še ni. je nehala veljati stara, razen v delu gospodarjenja z gozdovi. Pri tem pa nastaja velika škoda, ki se še posebej kaže pri vzdrževanju cest in odkupu lesa.
Tu pa na nek način prihajamo v navzkrižni ogenj, če se povrnem k temu, kar sva se prej pogovarjala, namreč k ponovni vitalizaciji teh ogroženih področij. Vse to, kljub prej izraženi načelni podpori, povzroča pri teh malo perspektivnih kmetih negotovost.«
Omenili ste ceste, ki so temeljni infrastrukturni objekti za načrtovanje nekega razvoja.
»Do sedaj je veljalo prepričanje, da naj bi prevzela vzdrževanje teh cest pod svoje okrilje občina, čeprav ta nima tovrstne zadolžitve, niti proračunskih sredstev. Tu je javna gozdarska služba, ki po naših ugotovitvah skrbi za te ceste, stroški pa se pokrivajo iz republiškega proračuna. Za letos so dobili 55 tisoč dinarjev za vzdrževanje. V preteklosti pa je bilo v času dobrega poslovanja za vzdrževanje teh cest namenjenih 1,5 milijona dinarjev. Del sredstev za vzdrževanje cest bomo namenili iz fonda za elementarne nesreče. Poleg tega smo tudi ugotovili, da po lanskoletni ujmi gozdarji niso vložili zahtevka za obnovo poškodovanih cest.«
Prej ste omenili dobro poslovanje, kako ste bili organizirani?
»V Kamniku je po reorganizacijah v preteklosti nastal TOK (temeljna organizacija kooperantov) iz stare javne gozdarske službe in kmetijskih delovnih zadrug. TOK se je zatem pripojil h Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana. Ta TOK je bil likvidiran, s tem pa smo kmetje ostali brez vsega premoženja, ki smo ga prenesli v TOK. Sedaj čakamo na sprejem nove zakonodaje in potem se bomo potegovali za to lastnino.«
In sedaj organiziranost gozdarstva. Verjetno brez neke organizacije niste. Ali se tu približujete podobni organiziranosti, kot je to v kmetijstvu - v mislih imam strokovno službo in tudi zadruge?
»Sedaj deluje javna gozdarska služba, ki pa nima definirane funkcije, saj ni jasno, ali je to svetovalna ali ekonomska služba. Prepričan sem, da se problemi ne bodo uredili, dokler ne bomo organizirali kmetijsko-gozdarske zbornice, ki bo definirala kmetijsko in gozdarsko politiko in bo izvajala nadzor nad uresničevanjem te politike na vseh ravneh, od kmetijskega ministrstva naprej.«
Nove zadruge
Kaj pa zadružništvo in bivša zadružna lastnina?
»Podrobneje o naši zadrugi ne bom govoril, kajti to ste že podrobneje predstavili. Nedvomno pa bo potrebno postaviti zadruge na nove temelje. Mislim, da je premalo, da nas zadruga oskrbuje z repromate-riali. Prepričan sem, da mora biti zadruga tista, ki nas bo ščitila in bo skrbela predvsem za plasma naših proizvodov. Skratka od zadruge pričakujemo in bomo to lahko s spremembo zakonodaje tudi uresničili, da bo ščitila predvsem naše ekonomske interese in nam bo ponujala programe. Ob tem se lahko ponovno vrnem na izhodišče najinega pogovora. Prepričan sem namreč, da se nam glede na lokacijo in bližino urbanih centrov ponujajo določene razvojne možnosti, ki jih moramo izkoristiti. Nedvomno bomo imeli dobra izhodišča že s tem, če bo vrnjena nekdanja zadružna lastnina, kajti zadruge so imele precej premoženja v nepremičninah, ki so nam lahko osnova za vzpostavljanje neke lastne proizvodnje in predelave ob minimalnih
vlaganjih. Ravno to delovanje zadrug od zgoraj navzdol je kmete spravljalo v neenakopravni položaj. Za primer naj omenim nekatere regrese. Dejstvo je. da je kmetu od tega ostalo bore malo. kajti zadruge so obračunavale višje marže inje tako denar ostajal njim, ne kmetom.«
Kaj pa kmetijska politika na republiški ravni in odnos do družbenega sektorja na občinski ravni?
»Res, da je družbeni sektor v občini prisoten, vendar je organizacijsko vezan na Emono in se z njim direktno ne srečujemo. Na republiški ravni pa se mi zdi, da se v zadnjem času pojavlja preveč nedoslednosti. Poleg tega pa se mi tudi zdi, da razvoj kmetijstva glede na primerjalne prednosti ni dovolj jasno definiran in forsiramo npr. živinorejo v ravninskih predelih, zapostavljamo pa hribovita področja.«
Divjad orje, lovci pa po svoje
Pred kratkim sem lahko prebral poročilo lovske zveze, ki pravi, da bo poravnavala škodo, ki jo povzroča divjad. Koliko so sploh kmetje prizadeti s škodo, ki jo povzroča divjad in ali resnično lovci tako vestno plačujejo škodo, kajti povsod, kjer se pojavlja divjad, je kratek stik med lovci in kmeti?
»S tem problemom se srečujemo že nekaj časa. Škoda, ki jo povzroča divjad, je precejšnja, toda pot, kako priti do izplačila te škode, je precej zapletena. Največ
1. Črna gradnja ni samo nedovoljen poseg v prostor ampak je večkrat tudi ekološko škodljiv poseg z nepopravljivimi posledicami. Zasebne črne gradnje imajo tudi demografski in socialen pomen.
Problematika črnograditeljstva je sicer vseslovenska, je pa tudi izrazito velik konkreten problem kamniške občine. Tako v Sloveniji kot v naši občini je število črnih gradenj v preteklem letu narastlo, ukrepi sedanjih oblasti proti črno-graditeljstvu pa so neučinkoviti tako pri odpravljanju vzrokov črnograditeljstva kot pri konkretnem preprečevanju in odpravljanju črnih gradenj.
2. Med vzroke za črnograditelj-stvo sodi naša prostorska zakonodaja in praksa prostorskega načrtovanja in izdelave prostorskih izvedbenih aktov (PIA):
- površine posameznih zazidalnih področij (otokov) so praviloma precej velike in obsegajo tudi več kot tretjino pa vse do cele površine krajevne skupnosti;
- v skladu z dolgoročnimi in srednjeročnimi plani občin so bili sprejeti razni PIA, ki danes pogosto ne ustrezajo več, ker ni bilo denarja za uresničitev načrtov, zdaj pa so potrebe, zahteve in možnosti drugačne;
- konec lanskega leta je republiška skupščina podaljšala veljavnost obstoječih prostorskih planov do sprejetja nove republiške zakonodaje. Postopek za spremembo zdaj veljavnih PIA pa je dolg, zamuden in drag. Investitorjev v PIA ni, občinski proračuni so namreč prazni. Vloga krajevnih skupnosti je pri tem precej teoretična: krajevne skupnosti so praviloma brez denarja, po potrebi pa se tudi hitro ugotovi, da KS ni stranka v postopku.
3. Pri preprečevanju in odpravljanju črnih gradenj je nezadovoljiva tako vloga kot dejavnost občinskih organov in tudi Republiškega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora.
Občinski upravni organi nimajo (oz. jim že omenjeno prostorsko načrtovanje in drugi predpisi onemogočajo) enostavnih in poceni postopkov za pridobivanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj.
Občinski inšpektorati ne ukrepajo pravočasno (preventivno oz. v samem začetku gradnje), ko stroški ustavitve črne gradnje še niso veliki. Tudi pooblastila inšpektorjev so nezadostna in kazni za črno-graditelje, ki ne spoštujejo inšpektorjevih odločb, skoraj nikakršne. Črnograditelji delajo naprej, do konca (pogosto največ ob sobotah in nedeljah, ko inšpektorjev ni v službi).
preglavic nam povzroča divji prašič.
Ob narejeni škodi, ki jo kmet prijavi lovski družini, morata prizadeti kmet in predstavnik lovcev doseči sporazum, a če ta ne dosežeta sporazuma, se mora kmet pritožiti pristojnemu upravnemu organu, ki onovno oceni škodo in naloži lovski družini izplačilo škode, to pa je odvisno od dobre volje le-teh. Kmetu pa po tem preostane le, da škodo iztoži.
No, tu se srečujemo s svojevrstnim paradoksom. Ob pregledu lovsko gospodarskih načrtov sem namreč ugotovil, da imajo vsi pozitivne bilance. Ob tem na eni strani trdijo, da nimajo sredstev za povračilo škode, po drugi strani pa bi v bilancah morala biti zagotovljena sredstva za povračilo škode. Očitno potem prejšnja trditev lovcev ne drži, sicer je nekaj narobe z bilancami. Prepričan sem, da bomo problem plačila škode kmetom rešili ob potrjevanju lovsko gojitvenih načrtov. Mi bomo vztrajali, da po drugostopenjski oceni škode le-to poravna občina, kajti le-ta je lastnik lovišč. Občina pa potem mora zahtevati povrnitev škode. Ona kot lastnik lahko potem izsili povrnitev škode, če ne drugače z odvzemom upravljalskih pravic nad loviščem, bolje rečeno, odvzemom lovišča tisti družini, ki škode ne bo poravnala. Mislim, da edino tako lahko vzpostavimo red in zaščito kmeta ter mu prihranimo odvečne stroške in ga rešimo dolgotrajnih procesov na sodišču.«
J. VOTEK
Republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora tudi po letu dni še ni pripravil novih prostorskih predpisov, čeprav je prav nova zakonodaja pogoj za ureditev razmer na tem področju, ker bo poenostavila pridobivanje gradbenih dovoljenj. Črnih gradenj bo manj, s tem pa tudi manj škode v prostoru in ne nazadnje bo manj osebnih stisk ljudi, ki se odločajo za črno gradnjo.
Urbanistični inšpektorat RSVOUP ne more, praktično pa tudi ne želi konkretno posegati v črnograditeljstvo. Je pa glavni inšpektor že lani jeseni opozarjal izvršne svete občin in tudi sekretarja RSVOUP na velik problem črnograditeljstva v Sloveniji.
Pravna služba RSVOUP v konkretnih primerih, tudi ko gre za izrazite primere črnograditeljstva (ki vznemirjajo in neposredno motijo oz. ogrožajo krajane - sosede), ki jih je z odločbo »ustavil« že občinski urbanistični inšpektor, dobrohotno svetuje črnograditelju, naj svojo črno gradnjo legalizira. S takimi potezami RSVOUP samo povečuje nezadovoljstvo s črno gradnjo prizadetih sosedov in tudi drugih krajanov (politična škoda!).
Legalizacijo črnih gradenj potrebujemo, vendar le v primerih, ko taka črna gradnja ne predstavlja niti spornega, kaj šele škodljivega posega v prostor. Katere gradnje in kako jih legalizirati, pa naj uredi nova prostorska zakonodaja v svojih prehodnih določbah.
SKLEPI:
1. S prostorsko zakonodajo Republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora zamuja, kar je velika gospodarska, ekološka in politična škoda.
2. Prostorska zakonodaja mora omogočiti enostavno, cenejšo in efektno nadzorovano načrtno uporabo prostora.
Postopke izdelave in spreminjanja prostorskih izvedbenih aktov je treba prilagoditi potrebam in možnostim bodoče lokalne samouprave (manjše občine), ki dragih uslug raznih projektivnih in urbanističnih ustanov ne bo zmogla.
3. Do sprejetja nove zakonodaje je treba z izvedbenimi predpisi občinam omogočiti, da pri pridobivanju lokacijske in gradbene dokumentacije v največji možni meri ustrežejo prosilcem.
V primerih, ko izdaja take dokumentacije tudi z liberalizacijo predpisov ni možna, pa je potrebno zadolžiti inšpekcije, da učinkovito in pravočasno do konca ukrepajo. S predpisi naj inšpekcije takoj dobijo nujna dodatna pooblastila.
BRANKO NOVAK Zeleni Kamnika
PROSTORSKO UREJANJE
Problem
črnograditeljstva
4 KAMNIŠKI OBČAN
pisma, mnenja, stališča
27. JUNIJ 1991
KS KAMNIK-ZAPRICE PRED ODLOČANJEM O KRAJEVNEM SAMOPRISPEVKU
Pospešiti razvoj
Krajevna skupnost Zaprice je mestna KS in se uvršča med manjše po velikosti, po številu prebivalstva pa je med večjimi v kamniški občini. V njej živi 2400 prebivalcev. Ima kar primerno urejeno komunalno infrastrukturo; ceste, ulice, telefonsko povezavo. Ima več trgovin in drugih dejavnosti ter je geografsko lepo zaokrožena celota.
V tej krajevni skupnosti pa v zadnjih letih ne beležijo vidnejšega napredka. Že več let nimajo krajevnega samoprispevka, zato s sredstvi, ki jih dobijo od občine, komajda pokrivajo administrativne in funkcionalne izdatke. Pred petimi leti se krajani niso odločili za tak način zbiranja sredstev. Čas, ki je sledil tej odločitvi, pomeni stagniranje za KS Zaprice. Nekatera dela pa so bila vendarle opravljena in to s sredstvi samoplačnikov. To velja zlasti za kabelsko televizijo. Nekatere ulice so dobile javno razsvetljavo. Opravljena so bila tudi še nekatera manjša dela. Kako razmišljajo v KS Zaprice o svoji perspektivi, o krajevnem samoprispevku, o načrtovanih nalogah in konkretnih akcijah je tekla beseda z Bogdanom Koširjem, predsednikom sveta KS Zaprice.
Tokrat krajevni samoprispevek nekoliko drugače
Svet KS Zaprice je temeljito razmišljal o Problemih in težavah, zato se je odločil krajanom predlagati, da sprejmejo odločitev za sprejem krajevnega samoprispevka. Bogate toda težke izkušnje iz dosedanjega dela opozarjajo, da tudi v prihodnje ni pričakovati bistvenih sprememb, če se krajani ne bodo odločili za sprejem krajevnega samoprispevka. Svet KS se v polni meri zaveda težavnosti sedanjega časa. Sredstev iz drugih virov ne more pričakovati, zato bi sredstva krajevnega samoprispevka v marsičem premaknilo dosedanje stopicanje na mestu bi omogočila odpraviti vrsto nakopičenih in nerešenih problemov. Svet KS se zaveda dejstva, da tudi krajane močno prizadeva težko gospodarsko stanje, a kljub temu verjame, da bi s samoprispevkom odpravili večino težav.
Katera vprašanja bodo reševali?
Komunalna dejavnost bo imela prednost. Sem sodi predvsem javna razsvetljava v velikem številu ulic.
Telefonija ima kjub dokajšnji urejenosti še vedno prednost. Trenutno je še okrog 200 novih naročnikov. KS bi sodelovala, kot je to primer v drugih KS, le z delom
uradnike
Namen tega prispevka ni spraviti v slabo luč kateregakoli delavca LB Kamnik. Javna kritika naj bo opozorilo vodilnim delavcem, da poslovanje banke ni dobro. Svoje delovanje bi morala nenehno izboljševati v korist svojih varčevalcev. Vemo, da razna opozorila bolj malo koristijo, po izreku namreč - psi lajajo, karavana gre dalje. Velikokrat varčevalci stresajo jezo na posamezne delavce in poslovne enote. Tudi jaz bom opisal primer slabega odnosa blagajniške delavke LB Kamnik do varčevalcev.
Dne 14. b. 1991 je bilo dopoldne v banki precej ljudi. Delali sta dve blagajni, toda zelo počasi. Blagajnik je rabil tudi do 15 min. časa, da je postregel stranko. Zaradi te počasnosti in lagodnosti so ljudje godrnjali. Po 40 min. čakanju sem vprašal, kaj je narobe, da dela tako počasi, ali ne zna ali ne zmore. Odgovor je bil, da je blagajničarka zapustila blagajno, ne da bi zaprla denar in odšla. Šel sem v pisarno vodja oddelka in za menoj še ena oseba, da ugovarjava proti takemu odnosu do ljudi. Odgovor je bil, da so blagajniki odsotni in nimajo nadomestila. Tak odgovor v času, ki ga živimo ni sprejemljiv. Ne vem. če se kaj takega v kateri banki na svetu lahko zgodi. Kot vodilni delavci banke nič ne razmišljajo, kako morajo svoje komitente po-streči. ko so izplačilni dnevi in konice?
Ko pride varčevalec po svoje prihranke in ureja še druge denarne zadeve, naleti pri posameznikih na neprijaznost namesto na dobro postrežbo. Kdo bi moral mirno potrpeti, ko uveljamo svojo pravico in pridemo na vrsto nam deklic iz ošabnosti zapre okence. Ponižana stranka naj gre na rep čakajoče vrste pred drugo blagajno. Kdo bi mirno opazoval delavko, ko odpira predalčke po abecednem redu in ne najde kartončka ali nakazila. Ko nič ne najde, zapusti okence in gre v pisarno in po nekaj minutnem čakanju se vrne praznih rok. V kateri deželi se lahko to zgodi, da blagajnik ne sprejme tujih plačilnih sredstev in te pošilja od referenta do šefa. Kakšen je bonton, da si blagajnik ob delu prižge cigareto, puha dim v stranke ali se za nekaj
sredstev za pokrivanje globalnih stroškov pri realizaciji tega projekta, drugi večji del pa bodo morali plačati krajani sami. Kaj pa otroška igrišča?
V tej krajevni skupnosti živi veliko število mladih družin, zato je tudi otrok veliko. Nekatera dosedanja otroška igrišča bo potrebno skoraj v celoti obnoviti; kot je to igrišče ob Ljubljanski cesti, za Železnimi Kočna. Igrišče ob Jenkovi ulici pa bi kazalo sploh bolj sodobno in funkcionalno urediti. Taka rešitev že dolgo čaka in zaradi pomanjkanja finančnih sredstev tega ni bilo možno realizirati.
V južnem delu KS ob Styanijevi ulici bi prav tako morali zgraditi otroško igrišče in športno igrišče, ki bi bilo namenjeno otrokom in mladini. Tudi ta rešitev čaka boljše čase.
Krajevna skupnost naj bi sodelovala s sofinansiranjem tudi pri ureditvi igrišč osnovne šole Toma Brejca.
In nezavarovani železniški prehodi?
Na področju KS Zaprice sta dva nezavarovana prehoda; prvi na Aleševčevi ulici in drugi na Jenkovi ulici.
Zaradi velikega prometa je ne-
minut odstrani in sede na pisalno mizo. Koliko je nepotrebne nevolje, ko katera oseba zablokira normalen potek dela zaradi razčiščevanja. So varčevalci, ki ne obvladajo osnovnih pravil denarnega poslovanja, poizvedujejo na okencih, a so povsod odrinjeni. Mar ne bi bil lahko za take primere postavljen referent, ki bi neukim pomagal.
Varčevalec LB sem že več kot 25 let. Imam tekoči račun, žiro račun in hranilno knjižico. Večkrat se moram zateči v banko, da zadeve uredim. Doživel sem že več primerov nekorektnega odnosa bančnih delavcev, posebej tistih, ki delajo s strankami. Večina ljudi razume, da nastopajo težave, da zataji računalnik, da je potrebno menjati trak in počakati v vrsti, če se delavec za blagajno trudi in tekoče opravlja svoje delo. Ni pa prav. ko delavec ni uspešen pri delu in je do strank aroganten, kakor da so varčevalci zaradi njega.
Za boljše poslovanje LB Kamnik predlagam naslednje ukrepe:
1. Na delovna mesta, ki so strogo vezana na delo z ljudmi, morajo delati osebe, ki poznajo bonton in etiko.
2. Delavci, ki poslujejo z ljudmi, bi morali imeti zaponko z imenom in priimkom.
3. Evidenco tekočih računov, žiro računov in drugo urediti tako, da to delavec takoj najde.
4. Blagajnik ne sme zapustiti okenca, dokler po predhodnem obvestilu ne postreže strank v vrsti.
5. V konicah in plačilnih dnevih mora delo na blagajni potekati brez zastoja. Okrepiti pomožne blagajnike.
6. Napake v raznih denarnih zadevah naj strankam rešuje referent za informacije in ne blagajnik.
7. Telefon naj ima v oddelku samo vodja oddelka ali referent za informacije, (dolgi privatni pogovori).
8. Razmisliti o sklicu zbora varčevalcev.
Ažurno poslovanje in lep odnos njenih delavcev do vlagateljev sta garant banki, da se ji varčevalci ne bodo izneverili. Ustanavljajo domače in tuje banke in ni napak že sedaj razmisliti, kaj lahko konkurenca stori za varčevalce.
ALOJZ KONDA
sreča vedno možna. KS bi pri urejanju nezavarovanih železniških križišč oziroma prehodov sodelovala z ustreznim delom sredstev, drugi večji del pa bi morali prispevati še železnica, cestna uprava in drugi koristniki.
Kaj pa pokopališče in mrliške vežice?
Kamniško pokopališče je namenjeno vsem mestnih in še nekaterim zunanjim KS, zato bodo morale pri tem sodelovati tudi one. O tem so bili opravljeni že določeni k razgovori in vsi se s tem načeloma strinjajo.
S
Predsednik sveta KS Zaprice BOGDAN KOŠIR
Zeleni Kamnika smo prejeli anonimno pismo kamniške občanke, ki s svojo aktualno vsebino in do-bronamernostjo opravičuje svojo objavo in vso pozornost. Želimo pa si, da se nam javljate s polnim imenom, saj je skrb za zdravo in negovano okolje naša polna pravica, vsaka aktivnost v zvezi s tem pa je vredna spoštovanja.
Veseli smo, dragi občani, da nam zaupate in se obračate s svojimi problemi na nas, kajti s tem tudi nam dajete polet in z zavihanimi rokavi se lotevamo dela.
Vsaka rešitev, še tako majhnega in na videz nepomembnega problema, ki je zastavljena in izpeljana strokovno, nam je v ponos in pripomore k izgradnji trdnega temelja v boju za čisto in zdravo okolje.
Do tega, pa se zavedamo, bo pripeljala le disciplina nas vseh občanov - od najmlajših do najstarejših.
Nesnaga okoli stanovanjskih naselij je trd oreh in kroničen problem. Krivci za to so stanovalci in tudi javno komunalno podjetje. Bloki z raztresenimi smetmi okoli kontejnerjev in travniki posuti s papirčki vseh barv in izvorov so na žalost dejansko naša razglednica. Nihče pa je ne gleda rad. Prepričani smo, da vsakdo zaviha nos, ko mora mimo prenatrpanega kontejnerja, okoli katerega brenčijo muhe in po njem brskajo mačke stanovalcev iz sosednje ulice, ki imajo to srečo, da »že« živijo v lastni hiši. Lastniki hiš imajo še to ugodnost, da lahko na koščku vrta pokurijo odvečne kartone in drugo gorljivo embalažo. Če se takrat vali dim v sosedovo perilo, je to zgolj slučaj in višja sila.
Blokovski stanovalec je prisiljen biti človek nasprotij. Če ni moč drugam stresti nadležne smeti, jih bo stresel na zvrhan kup v kontejner in upal. da do prvega odvoza veter ne bo več pihal. Glede pospravljanja stopnišča pa stara zgodba, zakaj bi on že tretjič za povrstjo ribal in pometal, sosed pa Še nikoli ni. Obenem pa ugotavljamo, da tudi kvaliteta dela Komunalnega podjetja ni blesteča. Vendar, če so lahko natančni pri izračunavanju cene. se lahko potrudijo tudi pri nadzoru nad kvaliteto dela svojih kadrov.
Rešitev je. kot za vse v disciplini, organiziranosti in medsebojnem dogovarjanju.
1. Zeleni Kamnika mislimo, da je najprej treba začeti v osnovni celici blokovskih naselij - v stanovanjih, in sicer s sortiranjem gospodinjskih odpadkov.
2. Izpopolniti je treba tehnologijo zbiranja in odvažanja gospodinjskih odpadkov:
- povsod namestiti različne tipe kontejnerjev glede na naravo odpadkov (steklovina, papir, nevarni gospodinjski odpadki, plastika, za gnitje sposobni odpadki...).
- uvesti najbolj optimalni režim odvoza odpadkov.
3. Spodbuditi in stimulirati delo
Pokopališče bo potrebno razširiti, prav tako pa tudi mrliške vežice, nujno pa je urediti tudi parkovni del. Nekatera dela so že v teku. KS bi tudi pri tej nalogi sodelovala z delom sredstev.
Kakšne so še druge načrtovane akcije?
Poleg navedenih bo svet KS reševal tudi druga sproti porajajoča vprašanja. V ta okvir spada vzdrževanje ulic, obnavljanje in popravila poškodovanih objektov, prav tako pa bo svet KS predlagal v reševanje tudi tista področja, ki bodo najbolj potrebna pomoči.
Kakšen je predlog sveta KS Zaprice?
Svet KS Zaprice je na svoji seji koncem meseca marca sklenil predlagati krajanom, da sprejmejo krajevni samoprispevek, ki bo na referendumu 7. julija 1991, in sicer v višini ena in pol odstotka za dobo treh let.
Svet KS Zaprice vabi vse volilne upravičence, da se zavestno odločijo za samoprispevek in s tem v polni meri sodelujejo pri odpravljanju težavnih razmer.
Z glasovanjem za samoprispevek bodo krajani v popolnosti postali soustvarjalci mnogih akcij in nalog, ki so neposredno povezane z interesi in potrebami vseh krajanov.
STANE SIMŠIČ
hišnih svetov, ki naj bi koordinirali in organizirali:
- stalno, honorarno čiščenje stopnišča in dvorišča,
- redne, prostovoljne čistilne akcije,
- kontrolo nad izvajanjem uslug javnega komunalnega podjetja,
- urediti otroška igrišča, kolesarske steze, sprehajalne poti, rekreacijske centre,
- opozarjanja kršiteljev javnega reda in miru z opomini na oglasnih deskah.
Delo bo trdo in dolgotrajno, zato ga začnimo čimprej. Zeleni Kamnika predlagamo kot začetek skupno, splošno čistilno akcijo v blokovskih naseljih, ki bi dala objektivno sliko o pereči problematiki. Akcijo bi organizirali skupaj s stanovalci preko njihovih hišnih svetov. Zatem pa bi sklicali okroglo mizo na temo - »Rokovanje z gospodinjskimi odpadki«, kjer bi skupaj sedli predstavniki Komunalnega podjetja in občani.
Prepričani smo, da je treba skupaj o mnogočem temeljito razčistiti in se pogovoriti.
• • •
Objavljamo tudi prejeto pismo in upamo na odziv drugih občanov:
Cenjeni Zeleni!
»Vseskozi se človek jezi zaradi neznosnega nereda okrog teh naših stanovanjskih naselij. Ne povem nič novega, če rečem, da je 90% ljudi iz drugih republik. Nisem sovražna do drugih narodov, vendar je vseeno velika razlika med njimi in nami. Vsa čast le redkim posameznikom, ki jim čistoča kaj pomeni.
Zdi sc mi, da bi morali začeti s konkretnimi akcijami, oz. kar izobraževanjem. Okolica naselja od severa do juga v Kamniku je žalostna. Predvsem gre za predšolske otroke in tudi šolarje, ki brezobzirno nasti-ljajo kjerkoli in kamorkoli. Stanovanjski bloki so zanemarjeni. Po stopnišču so čiki, pljunki, sadni odpadki, papirčki taki in drugačni, itd. Pred bloki (še posebno na severu) je polno smeti. Prav tako je vse založeno z drvmi, tako da se otroci razsipajo po okolici. Starši so navadno slepi,« ker naš to ni naredil«. Če kritiziraš, si sovražen, če sam daješ dober vzgled, se pa na Skrivaj posmihajo. Zdi se mi, da bi veljajo vpeljati kakšnega paznika oz. redarja.
Za manjše plačilo bi marsikdo to počel, saj je danes vendar že velika brezposelnost. Ljudje reagirajo samo takrat, če jih lopne po žepu. Po zelenicah so vsi nemoteno, brez občutka podijo. Lomijo se grmički, ki so za okras.
Vabim merodajne na kakšen strokovni ogled teh okolij, pa kaj napišite v Kamniški občan. Apelirajte na te ljudi, vpeljite kazni, morda bo kaj pomagalo. Mnogo je še teh podrobnosti!
Pravijo, da smo Slovenci pridni in čisti. Ali bomo lahko še kdaj? Oprostite anonimnosti.«
S spoštovanjem Kamničanka
Pred seboj imam zadnjo številko Kamniškega občana. Poleg drugih važnih in manj važnih člankov me je zbodla stran 8 in 9. kjer je govora samo o krajevnih samoprispevkih v različnih krajevnih skupnostih in o propagandi za ugoden izid. V vseh KS je bil na zborih krajanov navzoč tudi »novinar« , ki žal nima vpogleda ali ga ne more imeti v resnično sliko sedanjega hitro naraščajočega poslabšanja dejanskega stanja ljudi - delavcev zaradi minimalnih osebnih dohodkov, ki so često manjši kot je najnižja pokojnina z varstvenim dodatkom. Ker lahko v bodoče zaradi poslabšanja zaposlitvenih možnosti računamo na zaslužek samo enega družinskega člana, se opravičeno sprašujem, ali je pravično, da še tega obremenjujemo z odtegljaji krajevnega samoprispevka? Ali ne gre tudi tem delavcem pravica, da se jim samoprispevek ne odteguje?
Pred leti sem bila delegat v občinski skupščini in predlagala, da se samoprispevek ukine vsem, ki prejemajo pokojnino z varstvenim dodatkom, ker smo bili že tako med zadnjimi v republiki, da se je ta še odtegoval. Takrat sem uspela! Zakaj bi se torej sedaj odtegoval aktivnim delavcem z manjšim dohodkom, kot je pokojnina z varstvenim dodatkom?
Na to temo se me je sicer čez nekaj mesecev privoščil nek občinski funkcionar, češ, da sem občini s tem odžrla toliko in toliko milijonov, vendar pa je bila zavest, da sem naredila nekaj dobrega, mnogo več vredna.
Toliko za uvod!
Tema, ki me je pripravila k razmišljanju in navedenemu pisanju pa zadeva KS Mekinje, katere krajan sem tudi sama. Tudi v naši KS smo imeli referendum o samoprispevku dne 21. 4. 1991, za katerega sem tudi sama glasovala na zboru krajanov. Po izvedbi le-tega pa mi je navdušenost prav kmalu izhlapela, in sicer zaradi poteka in načina postopka ob glasovanju. Še danes mi ni znano, zakaj so me pri 76-tih letih določili, da sodelujem pri glasovanju, in sicer kot predsednica volilnega odbora v popoldanski izmeni od 13.-19. ure na volišču II. Te »časti« nisem imela še nikoli, zato sem bila prepričana, da bo potekalo vse v najlepšem redu. Po prihodu z volišča pa so me drugi opozorili, da bi morala narediti še vrsto stvari, ki so spadale k pravilnemu zaključku. Seveda sem se kot predsednica volilnega odbora začela sekirati in šla po neprespani noči takoj k družbenemu pravobranilcu samoupravljanja v Kamniku po informacije o pravilnosti postopka. Ta je izdal uradno mnenje podprto s členi zakonov o pravilnosti postopka po zaključku glasovanja. Isto mnenje je bilo poslano tudi predsedniku vo-
Pojasnilo:
To, da je občinska inšpekcija pretežno zvezanih rok zaradi okostenelih zakonov, je znano dejstvo. S pragmatičnim pristopom in pravim posluhom za narodovo blaginjo pa bi se dalo te zakone »elegantno obiti«. Nikomur izmed inšpektorjev se ne bi bilo treba bati, da bi bil vsled tega odstavljen ali celo kaznovan. Ni pa čisto jasno, zakaj čaka inšpekcijska služba križem rok v naslednjem primeru, kajti nekateri ljudje že negodujejo. Nedavno tega je trgovina s sadjem in zelenjavo Borinci prestavila svojo stojnico na parkirišče za No-votehno na Medvedovi ulici. Do tod vse lepo in prav. Vsaj kupcem in prodajalcem se to ne zdi nič nenavadnega. Ravno tako ne komunalnemu podjetju, ki je bojda upravitelj parkirišč in drugih javnih površin. To pa ne bi smelo zavesti nadzornih javnih služb, da ne bi videle tudi drugačnih posledic. Tako se vam lahko zdi, da je:
1) prekršeno načelo nediskrimi-niranja uporabnikov javnih površin oziroma javnih dobrin;
2) povzročena javna škoda, zaz-
lilne komisije in predsednici sveta KS Mekinje.
V zvezi z mnenjem družbenega pravobranilca sem nato pismeno opozorila na nepravilnosti, in sicer tako njega kot tudi predsednico sveta KS Mekinje. Seveda sem od KS Mekinje prejela odgovor, ki je vse nepravilnosti minimaliziral in obenem navajal tudi precej laži, ki se že same izključujejo.
Z ozirom na odgovor družbenega pravobranilca, ki je predlagal, da naj KS skliče svet KS, na katerega sem se odzvala 14. 5. 1991, na katerem je bila edina točka dnevnega reda »Pregled volilnih rezultatov« v moji prisotnosti. Na tej seji so se sicer res ugotovile majhne nepravilnosti, vendar pa naj bi se nadalje ugotovilo, koliko so te nepravilnosti vplivale na rezultat glasovanja. »Pregled« volilnih rezultatov po 14-tih dnevih zame ni imel nobenega smisla, ker nisem mogla osporavati rezultatom, ker nisem bila pri štetju prisotna, ker mi je predsednik volilne komisije »svetoval«, da grem lahko domov. Na moje vprašanje tajniku KS, če bi morala še kaj podpisati kot predsednica volilnega odbora, mi je odgovoril, da je vse v redu in da to ni potrebno. Na seji sveta sem predlagala, da naj se skliče zbor krajanov, ki naj o zadevi odloči, ker je tudi plačevanje samoprispevka zadeva vseh krajanjov, s čimer pa se svet KS ni strinjal.
Glede na to, da o nadaljevanju postopka do danes nisem bila obveščena niti od sveta KS niti od d#ižbenega pravobranilca samoupravljanja v občini Kamnik, sem bila prisiljena poiskati pot za obvestilo krajanov KS Mekinje o nepravilnostih, ki so bile prisotne pri zaključku glasovanja v javnem glasilu.
LOJZKA MALI upokojena soc. delavka
Spoštovana g. Malijeva!
V svojem pismu izražate svoje mnenje okrog samoprispevka in njegovi smiselnosti ali nesmiselnosti. Prav tako ste se dotaknila dela volilne komisije in izrazila Svoje pomisleke, glede izida in preštevanja glasov v krajevni skupnosti Mekinje. Imate pravico so svojega mnenja, ki ga tudi objavljamo. Nasprotna stran ali prizadeti pa vam bodo verjetno odgovorili, če imate prav ali ne. Vendar z vašimi opozorili na nepravilnosti pri ugotavljanju volilnih izidov naš sodelavec, ki je spremljal dogajanje okrog krajevnih samoprispevkov in je predstavljal programe, nima nobene zveze, zato se mi ne zdi pošteno, da ga vpletate v to igro. Sam kot tudi uredniški odbor smo mnenja, da je naš sodelavec pošteno in korektno opravil svoje delo.
J. VOTEK
navna tako v denarju kot tudi v drugih vrednostih:
- iz tega sledeče samevanje prenovljene tržnice in s tem prepočasno vračanje vloženih sredstev,
- cenovni monopol stojnice zaradi ugodne lege, kar gre na škodo reinvestiranja dobička v Sloveniji; če pa upravitelj parkirišča zaračunava višjo uporabnino, pa je to na škodo kupcev,
- uničena cvetlična greda, na katri stoji stojnica,
- videz »bazarja«, kar ni v prid turistični mikavnosti mesta (poleg je park s spomenikom),
- prometni zastoj - vozniki puščajo, medtem ko kupujejo, avtomobile prižgane, izpušni plini pa dodatno načenjajo fasade.
Lahko da mestna inšpekcija vidi pozitivne učinke, toda stanje preveč spominja na preteklo neurejenost, zato ljudje ne morejo biti povsem zadovoljni. Če že drugod manjka »protestantske« smelosti in občutek za dovršenost, bi morala biti inšpekcija pri tem še toliko bolj stroga in učinkovita.
B. Z.
Varčevalci pohlevne ovce za nadute
Odgovor Zelenili na anonimno pismo Kamničanke
V uredništvo Kamniškega občana smo prejeli prispevek oz. odgovor na članek »V KS Kamniška Bistrica ne bo samoprispevka« samo s podpisom KRAJANI KS KAMNIŠKA BISTRICA. Omenjene krajane prosimo, v kolikor želijo objavo omenjenega prispevka, da se podpišejo in nam podpise posredujejo v uredništvo, v nasprotnem primeru teksta ne bomo objavili. Uredništvo
Kapital in občinska inšpekcija
SKUPŠČINA OBČINSKE BORČEVSKE ORGANIZACIJE
Proti diskreditiranju NOB
Kontendčana na mednarodnem
Delegati borčevske organizacije so se v četrtek, 30. maja 1991 srečali na I. letni skupščini ZZB NOV in na II. ustanovni skupščini združenja borcev NOV občine Kamnik.
V prvem delu so delegati pregledali obseg opravljenih nalog. Člani ZB so kritično obravnavali nekatere pojave, ki spremljajo pluralizacijo celotnega političnega sistema. Ogorčeno in prizadeto odklanjajo vse poskuse in pritiske, ki imajo za cilj diskreditirati vlogo in pomen osvobodilnega boja, ki žalijo borce NOV in vse, ki so sodelovali v plemenitem boju proti sovražniku in proti domačim izdajalcem.
Na skupščini so sodelovali delegati vseh krajevnih organizacij ZB NOV kamniške občine, kot gostje pa so se udeležili še: predstavnik republiškega odbora ZB NOV Jože Božič, predstavniki domicilnih in partizanskih enot, predstavniki sosednjih občin in drugi.
Poročilo, ki so ga delegati prejeli z vabilom, razčlenjuje opravljeno delo v letu 1990.
Občinska organizacija ZB NOV občine Kamnik šteje danes še 1026 članov, od tega 505 žensk in 521 moških. Starostna struktura je precej visoka; do 70 let starosti je 745 članov, nad 70 let starosti pa 281 članov. V domu upokojencev živi 22 članov.
Pri delu so bile zelo prizadevne komisije občinskega odbora. Komisija za zdravstveno varstvo je skrbela za klimatsko zdravljenje članov. Kljub neugodnim gospodarskim razmeram je uspela zagotoviti klimatsko zdravljenje za 24 članov.
Občasno denarno priznavalnino prejemajo vsak drugi mesec 4 člani, stalno priznavalnino pa 97 članov.
Nekaj članov je koristilo počitniški dom v Banjolah. Komisija za socialno in ekonomsko varstvo je
zagotovila 26 borcem brezplačni oddih. Precej članov je bilo v počitniški koči »Partizanka« na Veliki planini.
Komisija za obujanje tradicij
NOB je posvetila veliko dela 50. letnici OF. Organizirala je proslavo v kino Dom in udeležbo na osrednji prireditvi v Ljubljani. Udeležba je bila zadovoljiva, zlasti ljubljanske proslave se je udeležila veliko število borcev. Nekateri so bili na pohodu, nekaj pa jih je sodelovalo tudi na slavnostni akademiji v Cankarjevem domu.
Komisija za bivše zapornike, in-ternirance in izgnance je delovala na številnih področjih. Skrbela je za udeležbo na spominskih srečanjih, opozorila člane na možnost eventualne vojne odškodnine, itd.
Nedokončana je ostala evidenca o vseh padlih v NOB, umrlih
v koncentracijskih taboriščih, v zaporih, o talcih in drugih žrtvah fašizma. Prav tako še ni dokončno rešeno vprašanje skrbstva nad spominskimi obeležji NOB.
V mesecu maju 1990 je bila odkrita spominska plošča zavezniškim letalcem na Veliki planini. Te slovesnosti se je udeležil tudi preživeli letalec George Bertuzzi.
Poleg naštetih nalog je bilo opravljenega veliko drugega dela na številnih področjih. Zelo intenzivne so bile razprave po krajevnih organizacijah o socialnem in materialnem položaju borcev, o zdravstvenem stanju in o težnjah nekaterih, da bi odpravili zakonsko predpisane določene pravice. To področje zaradi znanih razmer postaja vedno bolj izpostavljeno, zato se bodo morale vse organizacije ZB aktivno vključiti v razpravo o že predlaganih zakonskih spremembah.
Janez Prezelj, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Kamnik je v uvodnem delu govoril o sedanjem stanju, zlasti je opozoril na politično krizo in težke gospodarske razmere ter prerivanje v Sloveniji. Danes Jugoslavijo hromijo krči notranjih nasprotij. Živimo v času, ko v državi vlada splošna zmeda. Politične sile, ki so po večstrankarskih splošnih volitvah prišle na oblast, so praviloma sovražno razpoložene do celotnega sistema pridobitev in vrednot polpretekle zgodovine. Ekstremno in maščevalno usmerjeni del teh sil skuša prevrednotiti narodno osvobodilni boj v komunistično zaroto, boljševiško revolucijo in državljansko vojno.
V Sloveniji smo pred pomembno odločitvijo o samostojnosti slovenske države, ki naj ustavnopravno zagotovi, uresničevanje plebiscitne
Janez Prezelj stari in novi predsednik, poroča na skupščini ZB.
opredelitve. Slabšanje gospodarskega stanja spliva na razpoloženje ljudi. Slovenija ima že 70.000 brezposelnih, do konca leta pa naj bi jih bilo že 120.000. Sprava, ki so jo nekateri tako proklamirali, se je sprevrgla v svoje nasprotje. Smo v procesu denacionalizacije in privatizacije družbene lastnine, ki se preteka v zasebne roke. Tržni odnosi se uvajajo tudi na stanovanjsko področje. Gospodarska situacija siromasi veliko število ljudi. Med najbolj prizadete spadajo upokojenci, invalidi in tudi drugi. Vse to vodi do spoznanja, da je nujno potrebno tesnejše sodelovanje tudi z društvi upokojencev zaradi enotnega nastopanja pri ohranjanju dosedanjih pravic. Tesneje se je treba povezovati z vsemi, ki so za poštene odnose.
Razprava o vseh vprašanjih je bila obsežna in konkretna. Mnogi delegati in gostje so opozarjali na številne primere revanšizma in poskusov, da v celoti razvrednotijo ideale partizanskega boja in rehabilitirajo sodelavce okupatorja, da rehabilitirajo belogardizem in podobno.
Borci se bodo uprli vsem takim in podobnim poskusom in bodo aktivno pojasnjevali, že tolikokrat dokazano dejstvo, da so se partizani borili za skupne cilje protihit-lerjevske koalicije. Vlogo in pomena NOB ne more nihče razvrednotiti, saj je njen pomen mednarodno priznan. Jasno in odločno je treba povedati, da je bil narodnoosvobodilni boj častno dejanje, da pa je bila izdaja in sodelovanje
z okupatorjem sramotno dejanje.
Jože Božič, predstavnik republiškega odbora ZZB NOV je obširneje razpravljal o neštetih nesmotrnih akcijah in poskusih odvrniti iz žarišča vse, kar je bilo napredno, zato da bi sile, ki jim je slovenstvo le na jeziku, uspele v svojih mračnih ciljih.
Delegati so po dokaj obširni razpravi sprejeli tudi apel upokojenih slovenskih generalov in podprli javno vprašanje Školča Igorju Bavčarju.
Delegati so soglasno sprejeli tuđio razrešnico dosedanjega odbora.
V drugem delu je skupščina sprejela predlog o ustanovitvi občinskega združenja borcev ftOV občine Kamnik in sprejela je tudi statut. Na predlog kandidacijske komisije je skupščina izvolila novo vodstvo Občinske borčevske organizacije, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Janez Prezelj, ki je uspešno vodil ZB že v prejšnjem mandatu.
Delegati skupščine ZB NOV občine Kamnik so se razšli bogatejši za nova spoznanja in s prepričevanjem, da bo za ureditev notranjih razmer potrebno veliko vztrajnosti, strpnosti in doslednosti. Potrebno bo še tesnejše sodelovanje na nestrankarskih osnovah. ZB bo morala vlagati maksimalne napore, da bo očuvala svoj ugled in bo morala delovati z vsemi močmi na krepitvi skupnih interesov in pridobitvah NOB.
STANE SIMŠIČ
20 LET KRVODAJALSTVA V DOBERDOBU
Krvodajalci v Doberdobu
Pobrateni krvodajalci Kamnika, Kranja in Doberdoba se redno obiskujejo. Tokrat so krvodajalce iz Kamnika in Kranja povabili v goste krvodajalci iz Doberdoba. Srečanje je bilo še bolj slovesno, ker Doberdobčani že dvajseto leto organizirano pripravljajo krvodajalske akcije. Temu jubileju so namenili vrsto zanimivih prireditev.
Vas Doberdob je povsem slovenska vas inje znana iz I. svetovne vojne. Na tem področju so se ogorčeno borili italijanski in avstrijski vojaki. V teh bojih je padlo veliko slovenskih mož in fantov. Znana je pesem »Oj Doberdob«, kije že kar ponarodela. V Doberdobu živi 1400 prebivalcev, ki se v glavnem preživljajo z delom v ladjedelnici Monfalcone-Tržič. Ljudje se ukvarjajo tudi s kmetijstvom, trgovino in s še nekaterimi drugimi donosnimi opravili. V vasi dela sedem različnih društev.
Krvodajalci in aktivisti RK Kamnik so se odpeljali s posebnim avtobusom Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani. To vožnjo jim je Zavod za transfuzijo krvi poklonil. Med potjo se je pridružil še predsednik Republiškega odbora RK Jure Gartner in predstavnica Zavoda za transfuzijo Melanija Vuksan. Potovali so po avtocesti do Razdrtega in nato do Sežane. Na mejnem prehodu se niso dolgo zadrževali in smo pot kar nadaljevali mimo Tržiča in Ronkija do Doberdoba. Pred Kamničani so prišli že tudi
Kranjčani, ki so potovali preko Gorice. Sprejem je bil v športnem parku. Dočakala jih je godba na pihala. Prijateljsko stiskanje rok je pomenilo med starimi znanci naj-iskrenejši pozdrav. Jože Ferletič, predsednik krvodajalcev iz Doberdoba, dober znanec in prijatelj, se je z vsakim posebej rokoval. Po sprejemu je bila organizirana posebna slovesnost, namenjena 20-letnici krvodajalstva v Doberdobu. Po povorki skozi Doberdob so se vsi napotili v njihov kulturni dom. Po nagovoru Jožeta Ferletiča. ki
Krvodajalci Kamnika in Kranja v Doberdobu.
je prikazal uspehe krvodajalstva v teh 20 letih, je besedo povzel župan Doberdoba Mario Lavren-čič, ki je krvodajalcem čestital in se jim zahvalil za njihovo plemenito delo ter je zaželel dobrodošlico gostom iz Slovenije. Prireditev v polno zasedeni dvorani je pozdravil tudi Riccardo Braukin, predsednik krvodajalstva za tržiški okraj.
Lep in prijeten kulturni program je dodatno izpopolnil praznično razpoloženje.
Jure Gartner, predsednik RK Slovenije je krvodajalcem Doberdoba čestital in jim poklonil posebno spominsko darilo. V imenu Kamničanov je organizatorjem srečanja ob 20-letnici čestitala podpredsednica občinske organizacije RK dr. Julka Šuštarjeva in jim v spomin poklonila lepo sliko. Čestitke so izrekli tudi predstavniki RK iz Kranja. Nove Gorice, Kopra in Izole.
Po zaključku slovesnosti so organizatorji vsem gostom pripravili v športnem parku kosilo. Gostitelji so bili nadvse prijazni in uspešni organizatorji.
V popoldanskih urah je bil pripravljen ogled ladjedelnice v Tržiču in ogled grobnice v Redipu-gliji. Ladjedelnica je po opremljenosti in po velikosti med največjimi na svetu. Za izdelavo velike ladje potrebujejo le 3 do 4 mesece. V delu imajo kombinirano ladjo za prevoz razsutega tovora in nafte. Ladja bo dolga 315 m in široka do 53m, njena nosilnost pa bo 266.000 don. Orjak, ki se mu obrisi že dobro vidijo, je izredno velik. Ladjedelnica je pred leti zaposlovala 14.000 delavcev, danes pa daje kruh manj kot 4000. Tudi pri njih je čutiti krizo in je trenutno na čakanju nekaj nad 200 delavcev.
Kamničani in Kranjčani so si nato ogledali še grobnico padlim v I. svetovni vojni v Redipugliji. Tu je pokopanih 100.000 padlih v vojni na italijanski strani, grobnica padlih na avstrijski strani pa je nekoliko dlje. Impozantnost spomenika vsakega obiskovalca kar prevzame in presune. Marsikdo se
vpraša, a so bile take žrtve res potrebne?
Nekoliko čustveno prizadeti so se po ogledu vrnili nazaj v Doberdob. Ljudje so odšli še nekoliko po trgovinah, ki so bile odprte tudi v soboto popoldne.
Program bivanja v Doberdobu so Kamničani nekoliko spremenili, zato ker so Doberdobčani želeli, da prisostvujejo zvečer še reviji pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva. Revija je bila na kmečkem vrtu, na dvorišču »na Beloto-vem Borjaču« pod murvami. Na reviji so sodelovali: moški pevski zbor Jezero-Doberdob, mešani pevski zbor Svoboda II-Trbovlje, moški pevski zbor Foltej Hartman SPD Edinost-Pliberk, dekliški in moški pevski zbor Vesna-Križ, moški pevski zbor Franc Zgonik-Bra-nik in mešani pevski zbor Primorec Tabor-Trebče. Vsak zbor je zapel tri pesmi in nato še vsi zbori skupaj tri pesmi. Zbori so bili deležni viharnega ploskanja. »Pesem ne pozna meja«, so poimenovali revijo. Udeležba gostov iz Slovenije in številnih domačinov je okrepila medsebojno sporazumevanje. Čutiti je bilo veselje in pripadnost Slovencev živečih na obeh straneh meja. Skupni nastop vseh pevskih zborov je bil krona večernega nastopa. To je bilo že 18-krat po vrsti. Zapeli so Zdravico Stanka Premrla, Rož. Podjuna, Žila Pavla Kernjaka in Vstajanje Primorske Rada Simonitija. Bil je prečudovit večer. Nikomur ni bilo žal, da je poslušal pevske zbore. Vsakdo si je lahko ustvaril svoj odnos do pesmi, vsem pa je bilo jasno, da dokler bodo v zamejstvu taki marljivi ljudje gojili svojo pesem, toliko časa se ni bati, da bi slovenska pesem utihnila in zamrla. Obiskovalci so ganjeni zapuščeni prireditev.
Pred odhodom so še malo po-kramljali, popili požirek zelo okusnega vinca in že se je bilo potrebno posloviti. Kamničane je čakala še dolga pot. Z lepimi občutki in prijetnimi spomini so se prijatelji poslovili.
Gostitelji so storili največ, kar je bilo mogoče. Kamničani so jim za prelep dan, ki so ga z njim preživeli, iskreno hvaležni in se že veselijo povratnega srečanja pri nas.
STANE SIMŠIČ
simpoziju
V glavnem mestu avstrijske zvezne dežele Gradiščanske Eisenstadte (Železnem) je bil od 7. do 9. junija 1991 mednarodni teološki simpozij. Njegova osrednja misel je bila božje povabilo sv. Frančišku Asiškemu: Pozidaj mi spet Cerkev! Udeležili so se ga slovaški, moravski, avstrijski, madžarski, hrvaški in slovenski katoliški izobraženci. Predavale so znane osebnosti iz srednjeevropskega teološkega sveta in cerkvenega življenja: p. dr. Laszlo Lukacs iz Budimpešte, dr. Ernst Waldstein-Wartenberg iz Celovca, prof. Pal-Bruno Tarnay iz Pannon-halme na Madžarskem in p. dr. Franz Xaver Brandmavr iz Avstrije. Duhovno misel je udeležencem med mašno daritvijo v župnijski cerkvi gradiščanskih Hrvatov v Wulkaproders-dorfu   povedal eisenstadtski
v »Landestagu« Eva Petrik z Dunaja, dr. Uršula Struppe z Dunaja in dipl. muzikologi-nja Maria Farkaš iz Budimpešte) so spregovorile o svoji vlogi v Cerkvi, hkrati pa o vlogi, ki naj bi jo v njej imela ženska nasploh. Deset posebej povabljenih gostov pa je pojasnjevalo, kako »gradijo Cerkev« v deželah, odkoder prihajajo in kako jo »gradijo« v svojem poklicu. Duhovna dogajanja v Cerkvi na hrvaškem je osvetljeval prof. Vjekoslav Bajsič, v Cerkvi na Slovenskem pa diplomirani teolog in urednik »Družine« Jože Pavlic.
Slovenske katoliške izobražence sta na simpoziju zastopala soustanovitelja Občestva katoliških izobražencev v Komendi komendska župljana dr. Marko Žerovnik in diplomirani teolog Jože Pavlic. Iz Eisenstadta sta se vrnila z naj-
škof dr. Štefan Laszlo. Osredi-njena je bila okrog vloge pravih in nepravih vrednot v krist-janovem življenju. Simpozij je obravnaval pereča teološka vprašanja sedanjega časa, kot so: Cerkev kot dogodek in institucija; Laik - poklican v cerkveno občestvo in njegovo poslanstvo; Ali je teologija ideologija? in Cerkev v procesu reforme in restavracije.
Štiri povabljene udeleženke (cistercijanka M. Michaela Pfeifer,   prof.   in poslanka
boljšimi vtisi. Navezala sta stike z uglednimi osebnostmi iz mednarodnega katoliškega sveta, Jože Pavlic je pri maši v kapeli »Hiše srečanja« (Haus der Begegnung), kjer so stanovali udeleženci simpozija, v slovenskem jeziku prosil Boga za milost in mir med jugoslovanskimi narodi.
Udeleženci simpozija so slovenska gosta največ spraševali, kako bo s slovensko neodvisnostjo in kakšne so možnosti, da bi sploh prišlo do nje. EČ
V PREDDVORU SE JE SREČALO 70 KOLESARJEV
UPOKOJENCEV
Srečanje starih znancev
Kolesarji DU Kamnik so priredili svoj redni izlet. V četrtek 13. junija 1991 so se odpeljali iz Kamnika po Podgorski poti skozi Križ v Komendo. Vseh skupaj jih je bilo 42. Dolga kolona se je vila skozi Klanec, Zalog do Cerkelj. Nič se niso ustavljali. Pot jih je vodila še naprej v Luže in na Visoko do glavne ceste Kranj-Jezersko. Zapeljali so se dO Črnega jezera pri Preddvoru. Radovedne oči so vso pot spremljale tako zanimivo pisano druščino kolesarjev.
V Preddvoru v hotelu Bor je bil daljši postanek za počitek. V tem času so se iz Kranja pripeljali kolesarji DU Kranj. Srečali so se stari znanci. Že lansko leto so mnogi med njimi delali skupno turo na Triglav. Srečanje je bilo zato še prijaznejše.
Ob lepem a nekoliko vetrovnem vremenu je bila vožnja zelo prijetna, srečanje pa priložnost za dogovarjanje o naslednjih skupnih akcijah.
Povedati velja, da so Kranjčani pred nedavnim imeli svoj kolesar-
ski izlet v kamniški okolici, zato so jim Kamničani in Komendčani obisk vrnili. Prijatelji iz Kranja so bili dobri gostitelji. Vsem so postregli s toplim čajem. Kmalu je napočil čas odhoda. S skupnim posnetkom so se poslovili in kolona kolesarjev .je že tekla proti Komendi. Tu so se zadržali še nekaj časa na družabnem srečanju.
Ta kolesarski izlet je bil res enkraten. Tako velikega števila kolesarjev še ni bilo skupaj. Vseh skupaj jih je bilo skoraj 70. K dobremu razpoloženju je nekaj dodalo tudi lepo vreme. Za tokratni kolesarski izlet so si res izbrali najprimernejši dan.
Novost pri tem kolesarskem izletu je bila tudi v tem, da se ga je udeležilo več novih kolesarjev, med njimi so bili zlasti na novo upokojeni v zadnjem letu.
Za tovrstno športno aktivnost je poletni čas zelo primeren. Naslednji izlet bodo organizirali čez 8 dni, nato pa v juliju in v naslednjih mesecih vsakih 14 dni.
STANE SIMŠIČ
Kolesarji DU Kranj, Komenda in Kamnik v bližini hotela Bor
Slovesnosti ob 100-letnici »Kamničana« se je na spodnji železniški postaji Kamnik udeležilo veliko ljudi od blizu in daleč.
Množica je z navdušenjem sprejela in pozdravljala potnike iz muzejskega in turističnega vlaka.
Prvih
100 let
kamniške proge
Slovesnosti ob KHMetnici železnice oziroma prihoda prvega potniškega vlaka v Kamnik so zaključene. Že bežen presek vseh aktivnosti, ki so bile organizirane v teh dneh, nam kaže na bogastvo in ustvarjalnost ter na izvirnost in kreativnost. Intenzivne priprave na praznovanje 100-letnice so v marsičem razbistrile nekatere poglede na vlogo železnice v širšem družbenem kontekstu. Razmere od izgradnje pa do danes so se bistveno spremenile. Same priprave na praznovanje so opozorile na posamezna zgodovinska dejstva o graditvi te proge in so postavile na prvo mesto čas, ki so ga železnice preživele.
Odbor za proslavo 100-letnice je v resnici opravil veliko delo, a ne zgolj s tem, da je dajal pobude, ampak tudi s tem, da je organizacijsko, strokovno in dopadljivo znal vse akcije nazorno speljati in pri ljudeh vzbuditi ogromno zanimanje. O tem najbolje govori tako velika udeležba ljudi na vseh prireditvah.
spominska darila, pevski zbor domžalskih upokojencev pa je pod vodstvom Staneta Habeta zapel več pesmi. Postanek je bil pol ure. V tem času je proti Kamniku odpeljal turistični vlak, muzejski vlak pa se je ustavil še v Jaršah, kjer je bil prav tako slovesno sprejet. Vlaku je bila prirejena lepa dobrodošlica, z godbo in narodnimi nošami. Vzdolž proge so vlak pozdravljali
Med gosti sta bila tudi Marjan Kranjc, republiški sekretar za promet in zveze ter Miha Jazbinšek, republiški sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora. Gostom so se pridružili še predstavniki Ljubljane, Celovca in občin Šiška, Bežigrada in Domžal ter predstavnik železniškega gospodarstva.
Dr. Niko Sadnikar je udeležence seznanil z vlogo in osebnostjo Alojza Praschnikarja, graditelja Kamniške proge. Na postajnem poslopju mu je Maks Lavrinc, predsednik občinske skupščine odkril spominsko ploščo, predsednica izvršnega sveta Marija Sitar pa je izročila v uporabo posodobljen potniški peron.
Zelo je bila odmevna razstava v razstavišču Veronika. Razstava prikazanega materiala in dokumentov pritegne vsakogar, ki ima vsaj malce smisla za realnost dogajanja skozi 100 let. Ogromno je vloženega dela v brošuro »Prvih 100 let Kamničana«, avtorice Mar-jance Klobčar. V kratkem času je uspela zbrati in pisno oblikovati ogromno do sedaj neurejenih dokumentov iz različnih krajev. Ti kažejo na pomembnost odločitve tedanjega časa in na vlogo nekaterih posameznikov, ki so pomagali udejaniti zamisel. Na sami razstavi je bila avtorica »brošure«, in seveda tudi drugi, ki so sodelovali pri tako pomembnem delu, deležna vsega priznanja.
V petek, 14. junija 1991, ko je bila razstava odprta, se je zbralo veliko obiskovalcev, ki so z zanimanjem sledili otvoritvenim slovesnostim. Pomemben delež je v programu prispeval revijski orkester Domžale-Kamnik pod vod-
stvom Tomaža Habeta. V večernih urah je revijski orkester priredil zanimiv koncert evergrinov »vozi me vlak v daljave«. Kasneje je orkester igral plesne skladbe.
Osrednja slavnostna prireditev ob 100-letnici železnice je bila v soboto, 15. junija 1991. Praznično okrašeno mesto s kamniškimi zastavami, je dajalo zelo prijetno podobo. Ljudje so z nestrpnostjo in velikim pričakovanjem čakali na prihod turističnega in muzejskega vlaka.
Na slavnost se je pripravila tudi Ljubljana in železnica. Oba vlaka je pospremila na pot železničarska godba. Prvi je odpeljal muzejski vlak, ki je popeljal goste in druge udeležence. Z desetminutnim postankom v Črnučah je muzejski vlak odpeljal do Domžal. Pričakala ga je izredno velika množica ljudi, godba na pihala in narodne noše. Zvrstil se je kulturni program, govori predstavnikov skupščine in drugih organov, izročena so bila
Na vhodu v prireditveni prostor na železniški postaji Kamnik je Fructal iz Ajdovščine (njihov obrat z maloprodajo imamo na Duplici) pripravil presenečenje. Obiskovalce so brezplačno in gostoljubno postregli z odličnimi palačinkami, namazanimi z njihovimi okusnimi in zdravimi džemi, dobro znanimi z imenom »TETA LIZA«.
Avtorica razstave in brošure »PRVIH 100 LET KAMNIČANA« Mar-janca Klobčar je na otvoritvi razstave predstavila obsežno in zahtevno delo. Čestitamo!
ŽELEZNIČARSKI DOM NA KISOVCU POD VELIKO PLANINO
vabi do 7. julija na
RAZSTAVO CVETJA
ljubljanske kotline in okolice. Dom je odprt vsak dan. Informacije na tel. (061) 723-134. Dostop do doma je možen z avtomobilom iz smeri Černivca in Luč.
DOBRODOŠLI!
ljudje. Zvedavo so pogledovali po vlaku in mu mahali.
Sopihajoča lokomotiva je muzejski vlak pripeljala v Kamnik nekaj po 11. uri. Nepregledna množica ljudi je navdušeno sprejela potnike muzejskega vlaka.
Veselja je bilo na pretek in pogled na zbrane nepopisen. Ob številnih narodnih nošah je zbrano množico in potnike muzejskega vlaka pozdravila kamniška godba. Zbrani so bili prapori kamniških društev, postajno poslopje pa je bilo lepo okrašeno. Z velikim zanimanjem so udeleženci poslušali program.
Predsednik odbora za proslavo in predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc je v krajšem nagovoru zbranim povedal vrsto zanimivosti o gospodarskem pomenu proge. Pozdravil je vse udeležence in goste ter jim zaželel prijetno bivanje v Kamniku.
Prireditev je pozdravil tudi član predsedstva Slovenije dr. Dušan Plut. Opravičil je predsednika predsedstva RS Milana Kučana, ki se zaradi zadržanosti ni mogel pripeljati v Kamnik. Govoril je o pomenu vlakovne povezanosti s širšim zaledjem in o turistični vlogi ter o vplivu na urejenost krajev. Govoril je tudi o zdravem okolju.
Po zaključku uradnega dela slovesnosti se je množica ljudi v spremstvu pihalnih godb napotila v center mesta.
Praznovanje se je nadaljevalo še v popoldanskem času. Ob 15. uri je bila organizirana Modna revija pri Korobaču. Gledalcev je bilo zelo veliko in so z zanimanjem spremljali modne novosti. Za kavarno je bil organiziran koncert Kamniške godbe, v FrančjŠkanski cerkvi pa koncert PZ Loka iz Škofje Loke. Zvečer je bil prirejen ples na vrtu kavarne Veronika.
Tako se je izteklo praznovanje 100-letnice kamniške železnice. V pripravo in organizacijo je bilo vloženega veliko dela in naporov. Poleg že naštetih velja omeniti še Toneta Ftičarja, ki je bil motor vseh akcij ter postajenačelnika Ivana Tokmažiča, ki je napravil ogromno, da je pripreditev tako uspela. Našteti bi morali še druge, a bi lahko koga prezrli, zato velja za vse zahvala predsednika organizacijskega odbora Maksa Lavrinca.
Stoletnica kamniške proge je bila zanimiva, turistična in za-bavno-kulturna prireditev, zato je požela vsa priznanja. Organizatorji zaslužijo iskrene čestitke.
STANE SIMŠIČ foto: VERA MEIAČ
Konec šolskega leta nekoliko drugače
Rožnik je mesec, ko se zapirajo šolska vrata za dva vroča poletna meseca. Konec šolskega leta težko pričakujejo učenci in učitelji, naveličani učenja in ponavljanja učne snovi in siti drug drugega upajo, da se bodo po dveh mesecih spet sveži znašli v šolskih klopeh. 15. rožnika se osnovnošolska vrata za vedno zapro za osmošolce, ki odhajajo drugačnemu življenju naproti.
V osnovni šoli prebijejo večino časa svoje zgodnje življenjske dobe učenci od sedmega do petnajstega leta starosti. To je Čas zorenja, nabiranja prvih izkušenj, predvsem pa učenja, ki jih navadi izpolnjevati dolžnosti. To je zelo pomembno obdobje, je pravzaprav temelj, kateremu daje trdnost, red in odgovornost, ki ju morajo sprejeti že osnovnošolci.
O življenju in delu v slovenskih osnovnih šolah vemo malo. Za zidovi šolskih stavb se odvija vsako šolsko leto veliko različnih dogodkov, ki dajejo pečat posameznim šolam. Vsaka šola je specifična v svojem dogajanju, v vsaki šoli najdemo nekaj drugega, ker jo oblikujejo ljudje, učitelji in učenci s svojo drugačnostjo. In vendar, vse so slovenske šole, ki imajo tudi veliko skupnega.
Vsi osmošolci so se v dneh pred 15. rožnikom poslavljali od osnovne šole z valeto, ki so jo pripravili s pomočjo mentorjev. Slovo naj bi bilo prisrčno, prijetno, predvsem pa kulturno, bilo naj bi odraz življenja, ki so ga mladi doživeli v osmih letih šolanja. A je bilo v resnici tako?
Z učenci so osem let živeli šolsko življenje tudi učitelji, ki so jim dajali, kar je bilo v njihovih močeh, ki so imeli potrpljenje in voljo živeti v šoli in zato so, upam, vredni tople besede in njim naj bi bila namenjena zahvala tudi vzpodbuda za delo z naslednjimi generacijami.
A te besede marsikje ni bilo.
Slovo naj bi ostalo v spominu odhajajočih kot lepo doživetje. Tudi tega marsikje ni bilo.
Poceni »igrice« so skrivile podobo šolskega življenja in pokazale, da mladi ljudje ne poznajo zdrave zabave, ki dviga duha, ki bistri, predvsem pa daje radost, ki jo danes tako pogrešamo. Smeha, svetlega in zdravega, ni več, saj tudi ni povoda zanj.
Brez zahvale in brez veselja (marsikje) so odšli... Tudi staršev ni bilo zraven. Čakali so jih zunaj, da jih odpeljejo v disko, kjer so se petnajstletniki zabavali »po svoje«
Jutro po valeti osnovnošolcev. Ob cesti pri šolah rastejo mlade lipe. Pokončne in sveže kljubujejo strupom cestnega prometa in vzbujajo upanje, da bo še zelena naša dolina. A to jutro niso bile pokončne, bile so odlomljene in onečaščene. Njihove veje so ranjene nemo umirale ob deblu, ki je krvavelo zase in za tiste, ki so ga ranili.
Zeleno listje je zdaj že ovenelo. Veje visijo mrtve ob oskrunjenih deblih. Mimo hitijo ljudje, ki se ob trpeči podobi slovenske lipe ne ustavijo. Hitijo, mudi se jim...
Mladi ljudje pa kot v posmeh življenju s cigareto v ustih, z umazanimi besedami na jeziku prihajajo in odhajajo.
Šolska vrata se zapirajo. In kako bo jeseni, ko se bodo spet odprla?
TILKA JESENIK
Se bomo uničili sami?
Kakšno je okolje, v katerem živimo? In - kako v njem živimo? Ozrem se skozi okno. Kaj vidim? Vidim blok, ljudi, cesto, vidim tovarno sredi polja. Sredi polja, na katerem uspeva naša hrana. Je to vse? Ne. Vidim tudi dim. Crni dim, ki se vali iz tovarne, zaradi katerega imamo pozimi meglena jutra. Vidim odplake, ki uničujejo življenje v vodah. Zaboli me glava. Zakaj? Ne zaradi odplak in dima, ampak zaradi strahu pred prihodnostjo. Nato pomislim, dobro pomislim in se spomnim. Spominjam se množice ljudi, ki delajo v tovarnah, ki stojijo v čakalnicah v zdravstvenih domovih in bolnišnicah in se bojujejo proti neznanemu. In kaj vsi ti dosežejo? Nič. Še vedno ostajajo doma zaradi bolezni, hodijo na pogrebe sorodnikov in prijateljev in umirajo tudi sami.
Nihče se ne zaveda, čemu vse smo izpostavljeni ali kaj vse počnemo, kaj povzročamo s svojo nepremišljenostjo. Ljudje se bomo končno uničili sami. To nam trobijo vsak dan po radiu, televiziji, v šoli. In kako mi ukrepamo? Tako, kot da nočemo ukrepati. Vprašanje: ali bi bili še vedno izpostavljeni tolikim boleznim, če bi ves denar za vojaške potrebe porabili za izboljšanje okolja? Razmislimo o tem!
Težko mi je, najraje bi zajokal, ko začnem razmišljati o tem. Jokam zaradi resnice ali zaradi strahu! A kako bi pomagal sebi in drugim, ne vem. Morda veste vi, morda ne, morda pa sploh nočete
vedeti! UROŠ STOŠICKI, 8. a
OŠ Marije Vere
AVT0PR0DAJA d. o. o.
Šmarca, Bistriška 25 Kamnik, tel.:811-593
prodaja rabljenih vozil vseh znamk
komisijska prodaja rabljenih vozil
montaža sončnih streh in avtoradiov
nudimo tudi knjigovodske storitve za manjša podjetja.
SE PRIPOROČAMO!
Dopisujte v Kamniški občan!
PlGALLE ~
odslej
TRAFIKA in KOPIRNICA
(bivši SEX SHOP), na Sadnikarjevi ulici 4 (pod Malim gradom - vhod z dvorišča)
Cenjene stranke obveščamo, da zaradi spremembe dejavnosti v lokalu
razprodajamo
kopalke in erotično perilo do 30% znižano. Odprto od 5.30 do 21. ure, v soboto od 8. do 14. ure.
Hura! Pred nami so počitnice. Kot se za počitniški praznik, najdaljši in najslajši spodobi, ga bomo veselo in glasno pozdravili.
KDAJ IN KJE?
V soboto, 29. junija od 10. do 17. ure na Trgu prijateljstva v Kamniku!
PA KAKŠNO VESELJE BO TO?
Noro! Kamniški trg za Malograjskim dvorom se bo spremenil v živahen semenj, kjer bodo najbolj ta-
'glavni otroci. Peli in plesali bomo, saj bo z nami zabavni ansambel, duo Bičanič, pevski zborček Marine Aparnik in še godba bo ubrala kakšno veselo in poskočno koračnico.
Pokukali bomo v vsemogoče delavnice in kotičke: v kleklarski kotiček Sabine Arbi v modelarski kotiček Ložr, v plesno delavnico Andreje Osolnik, v le-potilni kotiček, manjkal ne bo tudi šiviljski kotiček in morda še kakšen. Ne bomo si samo napasli oči, ampak bomo tudi sami sodelovali. Morda pa ni tako velika umetnost narediti papirnat avionček in za kakšno plesno novost tudi ni potrebno predznanje velikih plesnih mojstrov.
Občudovali bomo veščine kamniških tabornikov in padalcev; ti bodo menda poleteli kar sredi živahnega trga.
Ker imajo skoraj vsi otroci sveta radi ptice in male živali, bodo tudi te na veselem trgu.
Čarali bomo tudi! Najprej čarovnik Miran, nato pa še kdo od nas, saj nas bo morda naučil kakšnih coprnij.
In šli se bomo manekene!
Še posebno zabaven bo kotiček veselih risbic in karikatur Bogdana Potnika, Mareta Novaka in Andreja Šlegla.
Ampak to še ni vse! Brž poiščite stvari, ki jih ne potrebujete več ali pa bi jih radi zamenjali za druge: knjige, stripe, igrače, športne pripomočke, prtičke, kamne, znamke... Sli se bomo trgovino! A da ne bomo predragi! To bo otroški »bolšji« trg, za otroke pa se ve, kako so »pri denarju«!
KAJ PA ČE BO DEŽ?
Nič hudega, potem se bo naš počitniški direndaj preselil v kamniško športno halo.
Morda si bomo v Mladinskem centru izmislili še kakšno vragolijo, ki naj ostane saldko pričakovanje VESELIH POČITNIC v Kamniku.
SE VIDIMO, 29. junija, od 10. do 17. ure na Trgu prijateljstva v Kamniku!
Mladinski center Kamnik
Če imate rabljene barvice, flomastre in vodenke, ki vam niso več všeč, jih prinesite s seboj!
Od Vrbe do Doslovč
Vrba, Doslovce. Bled so se glasile »točke« naše ekskurzije. »Potep po Gorenjski bo delovna ekskurzija.« so nam zabičale tovari-šice, »zato naj nikogar ne vidimo brez beležke in svinčnika!« Naj na kratko opišem naše »postaje«.
Po eni uri vožnje smo prispeli v Vrbo. Pri cerkvici sv. Marka se je iz naših grl zaslišala slovenska himna. Učenke, ki so bile že prej določene, so deklamirale Prešernove pesmi (Pod oknom. Povodni mož in Vrbo). Na »sporedu« je bil ogled rojstne hiše Franceta Prešerna. Pozor! Beležke in svinčnike v roke in pridno zapisujte vse podrobnosti. Ogledali smo si stare predmete; črno kuhinjo, vežo, hišo, kamro in spominsko sobo, ki so jo »naknadno« prizidali. Meni osebno je bila najbolj všeč kar cela hiša, mislim, da bi bilo lepo vsaj en dan »živeti« v taki 400 let stari hiši. Po malici, nahrbtniki so postali lažji, smo se odpeljali v Doslovce.
Tako majhna je ta Finžgarjeva rojstna hiša, da smo morali hoditi
razred za razredom. Z vodičko smo si ogledali prostore in izvedeli nekaj zanimivih podatkov. Doslovce so se začele naseljevati v 12. stoletju, v 15. in 16. pa se je začela razvijati obrt. V Finžgarjevi rojstni hiši, po domače se je reklo pri Dolenčevih, so imeli dva otroka. Všeč mi je bila bela miza, ki jo pisatelj večkrat omenja. Z obiskom v Do-slovčah nisem bila preveč zadovoljna. Mislila sem. da bom izvedela kaj več o delu in življenju Finžgarja.
Lačni učenci so si »zaslužili« kremne rezine in pizze, radovedne punce pa smo si ogledovale izložbe. Kar premalo časa nam je ostalo za Bled. Tisto, kar je lepo, hitro mine.
Ob določeni uri smo se zbrali v avtobusu. Malo smo poklepetali in zapeli in že smo bili v Kamniku.
KATJA PLEVEL, 5. č. novinarski krožek Osnovna šola Frana Albrehta, Kamnik
Na valeti so se 13. junija 1991 še zadnjič zbrali učenci 8. razredov Osnovne šole Toma Brejca skupaj z učitelji in profesorji. V imenu celotnega kolektiva šole se je s toplimi besedami od njih poslovil ravnatelj Vuko Cmiljanič. (VERA MEJAC)
Bili smo 8. a razred
Bili smo 8. a razred. Včasih živahni, pridni, pa tudi razgrajaški. Skratka, v razredu, ki je najprej štel 28 glav, je bilo polno različnih misli, src in duš.
Šolsko leto 1987/88. Nastal je 5.a razred OŠ Toma Brejca. V razredu je bilo polovico Kamniča-nov, prišli pa so tudi učenci iz Tuhinjske doline. Najprej smo se prav grdo gledali. Mi, Kamničani, smo mislili, da smo »frajerji«, če smo Tuhinjce grdo zmerjali. Še sama sem si na začetku mislila: »Kaj bodo ti kmetje delali na naši šoli?« Vendar smo se kmalu bolje spoznali in postali dobri prijatelji. To ni bilo prijateljstvo za en dan, ampak smo si ostali zvesti in si stali ob strani v dobrem in hudem.
Na začetku smo zavidali osmini razredom, ki končujejo šolanje. Ti so nas opazovali s smehljajem na ustih. Najbrž drugega tudi niso mogli, saj smo hodili po šoli kakor čreda ovac brez pastirja.
Kmalu smo se navadili na šolski red in na vse, kar sodi zraven. Od osmega razreda smo se tudi z učitelji bolje spoznali. Ugotovili smo, da vseeno niso pošasti, ki grozijo z ocenami, ampak so ljudje, ki skušajo vlivati znanje v naše glave. V dosedanjem šolanju smo se od njih naučili veliko dobrih in tudi slabih stvari, kar jim ne zamerimo, kajti motiti se je človeško.
Sedaj, v osmem razredu nismo
bili več pohlevne ovčke, ampak najbolj radoživ razred na šoli. Razbili smo nekaj oken, polomili še več stolov in navsezadnje so se začele vrstiti kazni za najbolj »pogumne«.
Nekaj časa smo se predali učenju. Bili so večji in manjši uspehi, najboljši v učenju pa nismo bili nikoli. Najbolj smo se znašli v športnih tekmovanjih, saj smo imeli v razredu veliko dobrih športnikov. Povezovalo nas je učenje, prijateljstvo in včasih tudi jeza.
Sedaj, ob koncu osmega razreda nas je ostalo v razredu še sedemindvajset. Kljub temu. da nismo bili vedno najboljši in najbolj pridni, se bo težko ločiti od osnovne šole, od njenih dobrih in slabih strani. Vsak osmošolec se mora ob koncu osnovnega šolanja odločiti o svojem bodočem poklicu. Tudi mi nismo izjema. Nadaljnje šolanje nas bo razkropilo po vsej Sloveniji, vendar želim, da bi se kljub temu še kdaj zbrali in obujali spomine na osnovnošolska leta, za katera pravijo, da so najbolj nora.
Razmišljanje pa ne morem zaključiti brez zahvale vsem učiteljem OŠ Toma Brejca, ki so bili v dobrem in v slabem z nami. Leta bodo tekla, spomini pa ostajajo.
ANITA MEJAČ 8. a Osnovna šola Toma Brejca Kamnik
FOTOVEST - MLADI GLASBENIKI
Zaključni nastop učencev glasbene šole
Sredi junija so učenci glasbene šole Kamnik v veliki dvorani bivšega kina Dom staršem, učiteljem in ostalim ljubiteljem glasbe pokazali, kaj so se v tem letu novega naučili, kako so napredovali na glasbenem področju. Videli smo spretnosti na vseh instrumentih, na velikem odru pa je imenitno uspela tudi plesna točka baletne skupine.
Gromki aplavz je bil skromna nagrada za celoletni trud. Še več razumevanja in naklonjenosti pa bi širša družba tej zvrsti kulture in vzgoje mladih seveda namenila z večjo pomočjo glasbeni šoli, ki v obdobju, ko je denarja za šolstvo čedalje manj, očitno izgublja bonitete pri družbenih subvencijah, saj v vsesplošni krizi ob »šoli v naravi« in še čem, tudi glasbena vzgoja postaja »luksuz« in je prepuščena iniciativi staršev nadarjenih otrok.
Na fotografiji je učenka devetega letnika klavirja pri profesorici Martini Bohte - zelo prizadevna Urška Drčar. Koto: R. G.
Pododbor Združenja lastnikov razlaščenega premoženja
Kamnik
sklicuje
ZBOR
vseh zainteresiranih občanov, dne 1. julija 1991, ob 18. uri v sejni dvorani občine Kamnik. Na sestanku bi vas radi informirali o dosedanjem delu. Povabili smo tudi republiški odbor ZLRP in predstavnike občine Kamnik. Vljudno vabljenil
Rož'ce in cvetke iz našega kluba
Poklanjamo rožico vsem tistim šolam, ki bodo svojim učencem priskrbele rabljene učbenike. Cenimo skrb staršev, vemo pa tudi, da so šolske malhe vse bolj podobne beraškim.
Osnovna šola Frana Albrehta je »hvalevredno skrb« nadomestila z »bolšjim« trgom, kjer so učenci trgovali z učbeniki po ugodnih cenah. Učenci naj kar sami povedo, da so trgovali samo »osemčki s sedemčki«, večina učencev pa zanj sploh ni vedela!
Starši bodite previdni pri nakupovanju šolskih učbenikov in potrebščin, saj se je šola s kamniško knjigarno dogovorila, da bodo prodajali samo tiste, ki ji bodo učenci potrebovali.
Da naše spotikanje ob šolski red in pravila o vedenju na osnovni šoli Stranje ne bo izzvenelo zlonamerno, prepuščamo delček pravil v presojo bralcem:
1. Učenci se morajo v šoli in izven nje vesti tako. kot se spodobi dobro vzgojeni mladini in se izogibati vsemu, kar bi bilo škodljivo za njihov ugled, zdravje in dostojanstvo. Starejši učenci naj bodo za vzgled mlajšim.
2. Učenci morajo vedno govoriti resnico in biti iskreni, skromni, pozorni in ljubeznivi do vseh. Laž, hinavstvo in neiskrenost ni dostojno učencem.
3. Dolžnost učenca je, da svoje naloge izvršuje vedno točno in ob pravem času, da dela vestno in z ljubeznijo, ker samo tako delo nosi v sebi zadoščenje in vodi k napredku.
4. Učenci naj pazijo na čistočo, ker je to prvi pogoj zdravja, zato učenci ne smejo prihajati v šolo umazani, raztrgani in neurejeni.
5. Učenčeva obleka mora biti vedno urejena, skromna ter primerna šolskemu delu. Pretirana uporaba olepševalnih sredstev ni dovoljena, kakor tudi nošenje vsega nepotrebnega nakita.
Dopuščamo možnost, da delavci osnovne šole Stranje in Klub staršev nismo brali istih pravil, saj se naša mnenja popolnoma razlikujejo. Sami so po našem priporočilu, ponovno pregledali pravila in ugotovili, da niti z eno samo besedo niso reda in pravil predpisali, temveč samo priporočili. Klub staršev pa je mnenja, da so posegli v avtonomijo starševstva in osebnost učenca. Trdno smo namreč prepričani, da kulture in vedenja ni mogoče predpisati in ujeti v določena pravila. Še najmanj pa pri otrocih, ki se te učijo od odraslih. Odrasli smo seveda tudi starši in učitelji. Kaj jim torej ponujamo?!
* * *
Rožico z veseljem poklanjamo srednješolskemu centru Rudolfa Maistra, kjer razmišljajo o pobudi, da bi ustanovili Klub staršev. Upamo, da si starši ne bodo prislužili cvetke, če prijazne pobude ne sprejmejo.
Klub staršev pri MC Kamnik
Intervju z mojim dedijem, Viktorjem Miheleičem
Po radiu velikokrat poslušam pesmi, ki jih poje otroški pevski zbor. Zato sem poprosil dedija za kratek razgovor:
Dedi, kdaj in kako si se začel ukvarjati z glasbo?
Po rodu sem Belokranjec, doma iz Metlike. Izhajam iz znane glasbene družine. Moj prvi stik z glasbo se je začel, ko smo Belokranjci na povabilo pesnika Otona Zupančiča nastopili s pesmijo in plesom v ljubljanski Operi. Kot 12- letni fant sem vodil kolo in pel. Pesnik mi je poklonil knjižico »Sto ugank« s posvetilom Belokranjec - Belo-kranjcu. Na to priznanje sem bil zelo ponosen. Glasbi sem se popolnoma posvetil s 14 leti, kosem začel igrati flavto pri metliški godbi.
Kdaj si prišel v Kamnik in kje so nastale tvoje prve skladbe?
V Kamnik sem prišel pred vojno. Med vojno sem bil iz begunjskih zaporov preseljen v Srbijo. Spoznal sem tudi italijanske zapore, od koder sem našel pot v partizane, kjer sem uglasbil
prve partizanske pesmi. Po vojni sem se vrnil v Kamnik.
Kje si služboval?
Od prvega leta osvoboditve in vse do upokojitve sem poučeval glasbo na kamniški gimnaziji in tudi osnovni šoli. Ves čas pa sem vodil otroške, mladinske in odrasle pevske zbore.
Koliko let si bil zborovodja?
Zborovodja sem bil približno pol stoletja, saj sem že kot šestnajstleten dirigiral metliškemu čitalniškemu moškemu zboru.
Na klavirju vidim tvoje notne zapise skladb. Ali tudi komponiraš?
Seveda. Ravno te dni sem uglasbil nove pesmice za otroke. Najraje uglasbim lahkotne, še-gave in take tekste, ki nekaj povedo-in so blizu otroškemu čustvovanju. Poglej, tule imam pesmice Ringaraja, Dva majcena šopka. Srečno prijatelji, Metka in kos... Sicer pa sem uglasbil tudi veliko pesmi za mladinske in odrasle pevske zbore.
Anže Zupan OŠ Toma Brejca Kamnik
Instalacija in servisiranje centralnega ogrevanja in vodovoda
Marko Urbanija, 61235 Radomlje,
S (061) 815-755, 727-910
MM - mojster Marko pride na dom
Marko Urbanija je mladenič, ki je mojster desetine poklicev. Radomljan, ki ga lahko pokličete po telefonu 727-910, vam bo lahko opravil - če ga boste naročili - vsa naslednja dela:
- adaptacijo kopalnice, zamenjavo odtokov, zamenjavo školjke, sistem za izpiranje,
- montiranje in servisiranje oljnih gorilcev,
- izdeluje cistrne za olje,
- izdeluje in montira naprave za sončno ogrevanje
- izdeluje in montira talno ogrevanje,
- popravlja vodovod, opravlja grobo in fino montažo vodovodnih naprav in druga vodovodna dela,
- opravlja druge potrebne servisne storitve v stanovanjih in stanovanjskih hišah.
Želite pravega mojstra v hišo?
MM - mojster Marko prihaja! Le pokličite ga - 727-910
USPELA PREDSTAVITEV DVEH KAMNIŠKIH MLADIH GLASBENIC
Potrditev umetniškega zorenja
V dvorani Veronika, sicer razstavišču, ki pa ob drugih vse bolj prevzema tudi vlogo prizorišča komornih koncertnih prireditev, sta v petek, 7. junija letos koncertirali mladi kamniški glasbeni poustvar-jalki, pianistka Eva Bolite in kitaristka Alenka Okorn. Številnim poslušalcem, ki so dodobra napolnili dvorano in s tem potrdili, da
vlada pri nas tudi za resno glasbo precejšnje zanimanje, sta se predstavili z izborom programa, ki je za vsako od njiju predstavljal del zaključnega nastopa na določeni stopnji glasbenega izobraževanja: Eva Bohte namreč končuje 4. letnik srednje glasbene šole v Ljubljani (pri prof. Andreju Jarcu), Alenka Okorn, sicer tudi absolventka me-
Samosto/na
SLOVENIJA 1991
Srečanje
otroških
in mladinskih
zborov
Na srečanju, ki sta ga organizirali 31. maja Zveza kulturnih organizacij Kamnik in OŠ Marije Vere Duplica, so nastopili trije mladinski pevski zbori in pet otroških zborov.
Otroške zbore so sestavljali otroci iz Glasbene šole - zborovodja Darinka Skalar, OŠ Frana Albrehta - zborovodja Marinka Aparnik, OŠ Komenda Moste - zborovodja Alenka Drčar, OŠ Kamniškega bataljona Stranje - zborovodja Karla Urh in OŠ Marije Vere Duplica - zborovodja Petra Grbec.
Mladinske zbore so sestavljali pevci iz OŠ Toma Brejca - zborovodja Jelka Podgorelec-Srebrič, OŠ Frana Albrehta - zborovodja Melita Rače-čič-Prevodnik in OŠ Kamniškega bataljona Stranje - zborovodja Karla Urh.
Vsi nastopajoči so se potrudili, za kar so se jim hvaležni poslušalci oddolžili z bogatim aplavzom. Prijetno jih je bilo poslušati in čas je kar prehitro minil. Pesmi iz odkritih otroških src so pele o sončku, sreči, rožah, živalih - skratka prinašale so pomlad, radost, prijateljstvo in ljubezen. Da bi bile njihove želje le uslišane! VERA MEJAČ
dicinske fakultete, pa je v Kamniku nastopila tik pred zaključkom prve stopnje študija kitare na ljubljanski Akademiji za glasbo (pri prof. Jerku Novaku). Obe glasbenici, Kamničanki, sta svojo glasbeno pot začeli v kamniški glasbeni šoli; Eva Bohte se je klavir začela učiti s šestimi leti pri prof. Martini Golob-Bohte in je doslej, torej do zaključka srednje glasbene šole, imela že veliko solističnih nastopov, prav tako komornih, igrala pa je tudi z orkestrom. Udeleževala se je republiških in zveznih glasbenih tekmovanj, kjer je nekajkrat prejela najvišje nagrade. Izpopolnjevala se je tudi na poletnih klavirskih šolah pri prof. Leonidu Brum-bergu. Alenka Okorn se je začela učiti kitaro z enajstimi leti v glasbeni šoli Kamnik pri učteljih Francu Kozoletu in Ivu Droljcu ter nadaljevala študij na srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri prof. Tomažu Šeguli. Tudi ona je doslej, torej do zaključka drugega letnika kitare na Akademiji za glasbo, že veliko koncertirala, nastopala sama in v raznih komornih zasedbah. Večkrat se je udeležila tudi poletnih kitarskih šol pri Ištvanu Romerju in Costasu Cotsiolisu.
Na omenjenem koncertu v dvorani Veronika sta kamniški glasbenici potrdili, da njuni umetniški poti zorita v prepričljivo poustvar-jaino dovršenost in interpretativno suverenost - pianistka Eva Bohte je to dokazala z izvedbami roko-kojske Sonate v C-duru Domenica Scarlatija, mojstrskega Preludija in Fuge v cis-molu Johana Sebastiana Bacha, impresionističnih skladb Clauda Debussvja Estampes (Bakrorezi), Pagodes (pagaode) in Jardins sous la Pluie (Vrtovi v dežju) ter thenično in muzikalno zahtevnega Scherza v h-molu genialnega poljskega poeta klavirja Frederica Chopina. Alenka Okorn pa se je kot kitaristka na poti k zrelemu glasbenemu izrazu dokazala z izvedbami Manuetta in Rondoja iz Sonate v C-duru op 22, vodilnega predstavnika kitarske klasike Fernanda Sora, Preludija in Alle-gra iz skladbe La catedral (Katedrala) brazilskega skladatelja Avgusta Barriosa, Štirih bagatel angleškega skladatelja modernejšega kompozicijskega stila Williama Waltona, in zaključne, romantične, a tehnično zahtevne skladbe Suefio kitarskega virtuoza Fran-cesca Tarrege.
Zveza kulturnih organizacij Kamnik, organizatorka koncerta, je predstavitev obetavnih kamniških glasbenic pripravila v okviru sicer  okrnjenega  programa ko-
Mladinski pevski zbor OŠ Toma Brejca.
Dopisujte v Kamniški občan!
mornh koncertov, upati pa je. da bo v bodoče tudi takšnemu delu kulturnih dogodkov v sklopu namenskih sredstev za kulturo v občini posvečene več pozornosti. Ne zgolj zaradi spoznavanja domačih umetnikov, temveč zaradi kulturnih doživetij, ki jih prav ti lahko še na poseben način v nas rojevajo.
TONE mČAR
MANCO V L K SNI K iz Kamnika je s kitaro spremljala sestra NINA.
ODMEVNA REGIJSKA PRIREDITEV V KAMNIKU
Srečanje citrarjev v mestu pod Grintavci
Po dogovoru o skupnih akcijah in prireditvah Zvez kulturnih organizacij šestih gorenjskih občin je bilo prvo letošnjo junijsko soboto v Kamniku srečanje glasbenikov te regije, ki samosvojo, značilno govorico izražajo s pomočjo morda do pred nekaj leti skoraj pozabljenega slovenskega
ljudskega glasbila, cifer. ,       ... . .   . ... ,
1       ° B kovinskih materialov) kljub napo-
rom ni uspelo zagotoviti ustrezne slišnosti oz. zadovoljive kvalitete celotnega zvoka.
Sicer pa bi morda veljalo navesti nekaj misli, ki jih je v svojem poročilu o Srečanju v Gorenjskem glasu (dne 7. 6. 91 na str. 7) zapisal strokovni delavec ZKO Kranj za glasbeno dejavnost, Mihael Plaj-bes: »(...) Organizacijsko je bila prireditev dobro zamišljena (...) Bolj vprašljiv in nadaljnjega razmisleka ter ukrepov potreben je bil nastop nekaterih sodelujočih, saj po pokazanem igranju - kateremu ni bilo vse krivo sicer slabo ozvoče-
Prireditev je potekala na vrtu kavarne Veronika pozno popoldne (od 17.30 do 19.30), na njej pa so nastopili naslednji citrarji: Nataša Meglic, Rado Kokalj in Marjan Beton iz ZKO Kranj; Francka Pogačnik ter Tanja in Katja Kokalj iz ZKO Radovljica; skupina Tretji človek iz Tržiča; Nuša Rožič iz Domžal; Danica Butinar, Jerca Kramar in Tereza Petrič iz ZKO Jesenice; Manca Veršnik, Irena Grmek, Nada Pavšin, Anita Stražar in Ana Urankar pa so bile za nastop izbrane iz občine gostiteljice Srečanja, Kamnika.
Omeniti je treba še, da citre niso bile predstavljene le kot solistični instrument, temveč tudi kot glasbilo, ki je služilo za spremljavo pevcev dveh glasbenih skupin, kvintetu Rožmarin iz ZKO Kranj in skupini Strune iz ZKO Radovljica. Prav slednje je še poudarilo naravo citer kot ljudskega glasbila, ki je v izročilu velikokrat služilo tudi za spremljavo različnih vokalnih skupin; novodobno predstavljanje in poudarjanje citer kot zgolj solističnega instrumenta bi torej njihovo podobo kazalo preveč enostransko in nepopolno.
Zdi se, da je zamisel, vključiti Srečanje citrarjev Gorenjske v sicer širše koncipirano kulturno - zabavno - športno - turistično dogajanje tistega dne v Kamniku (zjutraj vožnja z muzejskim vlakom v Kamnik, opoldne srečanje ljubiteljev starih avtomobilov, nato športna prireditev - tek za pokal Veronike, pa srečanje citrarjev z nadaljevanjem v zabavni večer) v prijetnem poletnem dnevu in na prostem lepo uspela, ne nazadnje je uspela pritegniti pozornost od 300 do 500 obiskovalcev. Tudi organizacijsko je potekala solidno in tekoče; edini moteči element je bilo slabo ozvočenje, ki posebno zaradi specifičnih zahtev instrumentov (zlasti težko je bilo ozvočiti citre s strunami iz sintetičnih, ne-
nje, ali morda trema - nikakor niso sodili na to prireditev. Gre namreč za obvladovanje osnovnih glasbenih prvin, kot sta ritem in melodija, na katerih temelji vse nadaljnje muziciranje. Človek bi pričakoval malo več samokritičnosti nastopajočih, saj na ZKO pred kratkim vključeni dejavnosti še nismo uspeli dogovoriti kriterijev in ustrezne pomoči. Slišen premik v kvalitetni smeri so poleg uigranega ansambla iz Tržiča pokazali nastopajoči iz Kamnika, ki je menda edina (gorenjska) občina, kjer citre poučujejo na glasbeni šoli; to bi priporočil v razmislek tudi ostalim glasbenim šolam Gorenjske, saj je interesa za igranje citer pri mladih dovolj.«
T. FTIČAR
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS ... Razstavišče Veronika, Kamnik
RAZSTAVA IN PRODAJA PUBLIKACIJE »KAMNIČAN - PRVIH STO LET«
Razstava bo odprta do 20. julija 1991.
Vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah le
dopoldne.
SOBOTO, 29. junija 1991, ob 21.30
Vrt Kavarne Veronika, Kamnik
KONCERT SKUPINE »DOLINA ODMEVA«
Lado Jakša - sintetizator, klavir, saksofon Braco Doblekar - saksofon Andrej Trobentar - glas, bugarija Matjaž VVeingerl - klavirska harfa
NEDELJA, 30. junija 1991, ob 16. uri
Vrt gostilne Repanšek na Homcu
TEKMOVANJE LJUDSKIH GODCEV
Zbiranje prijav dve uri pred tekmovanjem.
VABLJENI!
IZ PRETEKLOSTI
Bistriški gozd
V zvezi s tem obiskom Kamniške Bistrice so se ohranila ustna izročila oz. pisani viri o t. i. knežji oz. firštovi mizi (Fursten-tiseh). kamniti mizi. ki naj bi stala v neporedni bližini Predaslja (naravni most), nekako v bližini mesta, kjer stoji danes transformator in se od glavne ceste odcepi cesta čez Predaselj (Bistrico) na Spodnje Brsnike. Danes tega krajevnega imena na gozdarskih ali drugih kartah ni več, pa tudi ustno ga nihče več ne omenja (to krajevno ime pa je zapisano v nemškem jeziku in originalu - gozdarski karti predela Kamn. Bistrica iz leta 1887 in 1897 - arhiv GG Lj.). Morda je to kamnito mizo postavil že pred obiskom nadvojvode Karla v Kamniški Bistrici, kateri od lovskih oziroma gozdnih mojstrov, ki so »čuvali« lovsko pravico deželnega kneza v bistriških gozdovih (listina iz leta 1496-cesar Maksimiljan L), saj je bilo to mesto res dokaj ugodno za pregled terena. Napis, ki je bil na plošči (vklesane črke) je po vsem sodeč nastal po obisku imenovanega nadvojvode v Kamniški Bistrici in se je glasil (v latinščini!): Ao 1564 die 29. aprilis Carol Arc-
hidux Austriae hic pransit. (prevod: Leta 1564, dne 29. aprila je avstrijski nadvojvoda Kari tukaj obedoval.). O tej mizi so kasneje večkrat pisali, n. pr. Valvazor v svoji Slavi vi. zvezku. II. knjiga, XII. pogl., kjer piše o Bistriškem gozdu; v XV. pogl., str. 202 in 203 pa o imenovani mizi (bakrorez - slika te mize z okolico). O tej mizi je pisal P. v. Radicz 1881. v dunajskem gozdarskem listu A. Hug's Jasgdzeitung), po njegovem članku pa je povzel »naš« Ludvik Dimitz 1883. v Kranjsko-primor-skih »Mitteilungen« (izvestja). Oba pa, razumljivo za Dimitza. ki je članek povzel, omenjata cesarja Maksimiljana, ki naj bi lovil na Gorenjskem v letu 1514. Doslej znano pri nas pa najobširneje in najpopol-neje opisujeta zadevo v zvezi s knežjo mizo, odnosno obiskom nadvojvode Karla v Kamniški Bistrici, prof. Franz Richter v 44. št. ljubljanskega tednika Laibacher VVochenblatt (23. okt. 1818) in prof. Matevž Ravnikar-Poženčan v Novicah iz leta 1845 (str. 72 in 76). Prof. Richter je to mizo sam videl, ko je julija 1818. obiskal Kamnik in Kamniško Bistrico. Po-
leg že navedenega napisa vklesanega v kamnito ploščo-mizo je prof. Richter navedel tudi mere te mize oziroma kamnite plošče, ki je na podstavku služila kot miza: oval z dolžino 34, širino 25 in debelino 16 palcev (89x66x42cm). O usodi te mize pa je kasneje pisal prof. Ravnikar ki pravi, da so ta privlačen zgodovinski spomenik hodili gledat izletniki in zgodovinarji, zato so kamnito ploščo vojni ubežniki in skrivači (nasledniki rokov-
njačev, »flehtarji« - prof. Kunaver, Kamn. zbornik V-1959) vrgli v vodo. S tem so se hoteli znebiti zvedavih obiskovalcev bistriških gozdov, ki bi lahko »navlekli« v Kamniško Bistrico biriče, orožnike oziroma oblast, ki jih je lovila in preganjala. Prof. Ravnikar pa je napisal v zvezi z obiskom nadvojvode Karla 29. aprila 1564. v Kamniški Bistrici še več zanimivosti. Med drugim piše, da so to mizo postavili prav v spomin na obisk
»TURISTOVSKA KOČA« v Kamniški Bistrici pri Velikem izviru, pred 1. svetovno vojno. (Iz Kamniškega zbornika V/1959 - foto: J. Kunaver).
imenovanega visokega gosta, katerega je tistega dne eden od njegovih spremljevalcev oz. vodnikov, bil je to lovec Lenart Spruk iz Gozda, popeljal iz Kamniške Bistrice po bližnjici skozi dolino Črne na svoj dom na Gozdu in od tam naprej v vas Žubejevo (pri Znoji-lah) v Tuhinjski dolini, kjer je nadvojvoda prespal (danes se tam reče p. d. »pri cesarju«!). Naslednjega dne pa je »cesar«, se pravi nadvojvoda Kari, dosegel tuhinjsko cesto in po njej Gradec (Graz), kjer je bil sedež tega kneza notranjeavstrij-skih dežel. Kari H. tudi potrjuje privilegije mestu Kamnik (19. sept. 1567.), kot sem že omenil. Med temi privilegiji so se nekateri nanašali tudi na Bistriški gozd. Kari II. v letu 1575 zopet obišče Ljubljano, a tokrat ne »zaide« pod Kamniške gore.
Nadvojvoda je vodil tudi mnoge vojske proti Turkom ter dal zgraditi več trdnjav na Hrvaškem za obrambo pred Turki. Tako so začeli graditi po njegovem prizadevanju tudi Karlovac leta 1579., ki nosi njegovo ime. Kari II. umre 1. 1590 v Gradcu (Kamn. zbornik 1963. Šivic, str. 133-136; Kamn. zbornik 1967, Zika, str. 167-179; Dom in svet, Ljubljana 1892/V., str. 517-521. J. Benkovič; Kamnik, Zemljepisno-zgodovinski opis, L. Stiasnv. Ljubljana, 1894).
Po dokaj obširnem pisanju o knežji mizi in Karlu II. naj nada-
ljujem, da je cesar Leopold I. dne 14. aprila 1667. lovske pravice v vseh deželnoknežjih gozdovih na Kranjskem, torej tudi na Bistriškem, prodal grofu Wolfu Engel-bertu Auerspergu. Takrat se Bistriški gozd omenja kot »rezer-vatni« gozd (gozd, pridržan za potrebe rudarstva; med take gozdove je takrat spadala večina večjih gozdnih kompleksov na Kranjskem).
Rezervatne pravice so bile ukinjene v času vladanja cesarja Jožefa II. in nadzor nad temi gozdovi je od rudarskih sodišč prešel na okrožna glavarstva (1782).
Fužinarji so se poslej svobodno dogovarjali o preskrbi z lesom in ogljem z lastniki gozdov in podjetniki (Kamn. zbornik III.-1957, V. Valenčič: Bistriški gozd in kamniški meščani).
Mesto Kamnik je seveda imelo spore z vsemi, ki so iskali korist in pravice na območju, ki si ga je lastilo, oziroma, ki je pripadalo mestu Kamnik. Tako so imeli tudi spore z zemljiško gosposko Čer-nelo (pašne pravice černelskih podložnikov na planini Konjščica) ter z ljubljanskim škofom (prilaščanje pašne pravice škofovih podložnikov v nekaterih predelih Bistriškega gozda). Ti spori so se ponavljali še kasneje skozi stoletja (listine npr. iz let 1567, 1610. 1668 in druge).
ODMEV
O uspehih in zmagah malih plavalcev še nekoliko drugače
Nikakor z naslednjimi vrstami ne želim negirati uspehov mladih plavalcev kamniškega Plavalnega kluba, niti ne želim omalovaževati dela njihovega trenerja, kot tudi ni moj namen vtikati se v delo kluba ter v vztrajnost in predanost posameznih staršev v klubu. Pač pa bi rad spoštovanemu (ali spoštovani) A. J. pojasnil nekatere osnovne parametre in merila, ki jih Športna zveza občine Kamnik pri svojem delu upošteva in spoštuje.
Kamniško Športno zvezo je z njenim preimenovanjem na zadnji skupščini ZTKO (marca 91) ustanovilo 28 različnih športnih klubov in društev občine Kamnik (med njimi je seveda tudi Plavalni klub s svojima dvema sekcijama) ter še 7 šolskih športnih društev. Za vrhunski, tekmovalni šport in športno rekreacijo bo Zveza v letu 1991 od občinskega proračuna dobila 2.176.000,00 din in to vsoto denarja mora kar najbolj pravično porazdeliti med vse svoje članice (torej med 28 klubov in društev). Zato pač, ker so nekateri športi v občini bolj, drugi pa manj uspešni, obstajajo določeni kriteriji (predvsem tekmovalni dosežki in število vadečih članov, mladincev, kadetov, pionirjev), po katerih tako omejena sredstva sploh lahko delimo. Teh kriterijev si nismo izmislili na kamniški Športni zvezi, pač pa so enotni za celo Republiko Slovenijo. Športna zveza Slovenije namreč vsako leto izda seznam kategoriziranih in perspektivnih športnikov (na vpogled je pri ŠZ občine Kamnik), ki ga med letom sproti dopolnjuje glede na dosežene rezultate posameznih tekmovalcev. Kamniški športniki so v pretekli in letošnji sezoni dosegli takšne rezultate, da so se uvrstili na republiški seznam kategoriziranih športnikov. Sem sodijo predvsem strelci, lokostrelci, smučarji in alpinisti.
Uspešnih kamniških mladih plavalcev na teh seznamih ni, ker so dejansko verjetno premladi. Lahko pa bi se (podobno kot smučarji)
uvrstili na seznam zelo perspektivnih ali vsaj perspektivnih športnikov, vendar so tudi tu verjetno republiške norme previsoke (1. mesto na državnem ali vsaj republiškem prvenstvu posamezno oz. dosežen določen rezultat na kateremkoli tekmovanju).
Ker dejansko - objektivno gledano - ustreznih rezultatov kamniških plavalcev še ni, jih tudi ni na ustreznih republiških seznamih, zato Športna zveza občine Kamnik nima nobenega oprijemljivega razloga, da bi Plavalni klub kot celoto dvignila v sfero vrhunskega ali vsaj tekmovalnega športa. Drugače rečeno (čeprav lahko zveni nekoliko kruto) - drugo in četrto mesto na republiškem prvenstvu je lahko velik uspeh za posameznika in klub, vendar se dokaj težko primerja z naslovom ekipnih državnih prvakov z novim državnim rekordom (strelci) ali z naslovom zmagovalec pokala Loka (Hribar - S K) ali z nastopom na mladinskem SP (Sitar - S K) ali z nastopom na svetovnem članskem prvenstvu (Mara-din - LK) ali z udeležbo na odpravi Kančendzenga 91 (Prezelj - AO) itd.....
Plavalni klub Kamnik - plavalna sekcija pa po drugi strani za svojo dejavnost prejema popolnoma ista sredstva kot ostali klubi, ki po merilih Športne zveze sodijo v športno rekreacijo (ker pač ni ustreznih rezultatov) in imajo razvite pionirske sekcije. Moram reči, da Plavalni klub Kamnik s strani Športne zveze v ničemer ni prikrajšan za svoja
sredstva za redno dejavnost. Prej bi celo trdil nasprotno. Ob ponovni oživitvi plavalne sekcije v Kamniku je Športna zveza odstopila svoj starejši kombi izključno v uporabo Plavalnemu klubu, ki ga v nadomestilo pač mora sam vzdrževati. Čeprav to ni v navadi, je Športna zveza v lanskem in letošnjem letu iz posebnih sredstev za objekte namenila določena (kar visoka) sredstva Plavalnemu klubu za najem bazena. (Po tej analogiji bi bili do takšnega nadomestila uporabe določenega objekta upravičeni vsi - najboljši primer pa bi lahko bili smučarji, ki bi jim morali plačevati dnevno smučarsko karto, najetje poligona za postavitev proge itd....).
In ob koncu še nekaj o bazenu. Vrsto let nazaj je z bazenom upravljalo Komunalno podjetje Kamnik in kolikor pomnim, nikoli ni bil bazen odprt maja niti v začetku junija. Še več, bazen se je vedno odpiral čisto ob koncu junija ali s 1. julijem. Tudi letos z bazenom (kljub obilici težav s popravili po novembrski ujmi in lahko bi rekli kar z zavestnim malomarnim ravnanjem prejšnjega upravitelja) ne bo nič drugače. Odprt bo z začetkom šolskih počitnic (glede na izid Kamniškega občana je verjetno že odprt), temperatura kot tudi čistoča vode bo ustrezna in tudi glede najema dveh ali večih prog ob ustreznih terminih ne bo problemov, če bo le predstavnik Plavalnega kluba pravočasno vprašal kogarkoli na Športni zvezi (najbolje pa kar spodaj podpisanega osebno), kdaj bi lahko redno trenirali.
S predstavniki Plavalnega kluba Kamnik pa so tudi drugače v dokaj rednih stikih (eden od petih članov gradbenega odbora za sanacijo bazenskega kompleksa je predstavnik Plavalnega kluba) in niti enkrat
Jadralno padalstvo -šport, ki prihaja
Te dni bo minilo leto, odkar so se jadralni padalci iz Kamnika in okolice združili v DRUŠTVU ZA LETENJE Z JADRALNIMI PADALI - POLET, ki šteje že preko 60 članov, od tega jih več kot 40 aktivno leti.
Ustanovitev kluba se je pokazala kot dobra poteza, saj so bili prej jadralni padalci prepuščeni samim sebi, sedaj pa s pomočjo kluba vsak član lažje zadovolji svoje interese. Med klubske aktivnosti spadajo razna strokovna predavanja, video projekcije, skupinska letenja, kjer si novopečeni piloti nabirajo pre-potrebne izkušnje, medklubska in republiška tekmovanja, itd. Nenazadnje člani kluba nekoliko lažje pridejo do opreme in tudi do sponzorjev, kar je posebej pomembno za tekmovalce, saj si morajo večino stroškov za tekmovanja kriti sami, vrhunsko tekmovalno padalo pa stane 5000 DEM. Za ilustracijo naj navedemo nekaj rezultatov, ki so jih letos dosegli naši piloti na raznih tekmovanjih.. V aprilu so na tekmovanju v Begunjah na ekipnem tekmovanju osvojili prvo mesto. Ekipo so sestavljali: Milan Gladek, Peter Slapar in Miro Ze-baljec. Zmagali so s kar precejšno prednostjo. Na tekmovanju, ki se je odvijalo konec aprila na Potoški gori je bil najboljši naš tekmovalec uvrščen na povprečno 18. mesto, toda pogoji za tekmovanje so bili zelo spremenljivi, kar je precej vplivalo na rezultate. Na zadnji letošnji tekmi v Kranjski gori pa je
v disciplini hitrostni prelet do Planice in nazaj Peter Slapar osvojil odlično 5. mesto. Na tem tekmovanju so nastopili vsi najboljši jadralni padalci pri nas. Ker je letošnja pomlad zaradi obilice neprimernega vremena slaba za jadralne padalce, je bilo tudi tekmovanj manj, kot jih je bilo običajno, pa tudi dnevov primernih za dolžinske prelete je bilo samo nekaj. V okviru kluba deluje tudi šola, ki skrbi za vzgojo novih jadralnih padalcev, predvsem pa poizkuša učencem zagotoviti čim več znanja, kar je pogoj za varno letenje, kar je osnovna naloga kluba oziroma društva.
Seveda se v društvu srečujejo tudi s problemi, od katerih je največji Kamniški vrh. katerega bi radi nekateri kar zaprli za vse obiskovalce, čeprav je eden najlepših predelov kamniških hribov. Posebej ob koncu tedna ga obiskujejo poleg jadralnih padalcev tudi planinci in izletniki, kar vsekakor predstavlja določen turistični kapital, ki pa ga nočemo izkoristiti. Žičnica na Veliko planino ne deluje, ravno tako ne na Krvavec in tako je ostal samo Kamniški vrh, kjer pa je včasih srečanje z določenimi lastniki zemljišč že kar ne-
Jadralno padalstvo - šport, ki prihaja
varno. Čeprav škoda, ki jo povzročajo izletniki in jadralni padalci pri vzletanju in pristajanju, ni velika in bi jo bilo lahko pokriti z odškodnino, a pripravljenosti za dogovor ni. Škoda je, da se posebno v zadnjem času toliko govori o turizmu, na drugi strani pa se poskuša ta, za mnoge najlepši predel Kamniških alp, kar zapreti in z grožnjami odganjati obiskovalce, ki pa ne prihajajo samo iz Kamnika in v zadnjem času jadralni padalci niso več v večini.
Jadralni padalci upajo, da se bodo te stvari pričele reševati tudi na občinski ravni. Takšen poskus je že bil, žal pa se pogovora o tej problematiki niso udeležili predstavniki kmetov in krajevne skupnosti. Letenje predstavlja velik užitek! Vsak, ki poskusi, se mu le težko odreče in ti občutki odtehtajo tudi marsikatero nevšečnost. Zračni prostor je na srečo še vedno neomejen.
DO
Odbojkarski turnir v Tuhinju
Dne 16. 6. 1991 se je v Zgornjem Tuhinju igrala odbojka. Tamkajšnjo šolsko društvo je organiziralo odbojkarski turnir. Tega se je letos udeležilo 6 ekip. Turnirja se je udeležila tudi kamniška ekipa, ki se je letos predstavila pod imenom Dan-či's team in za katero sta igrala tudi Brane Tekavčič in Andreja Osol-nik. Po tretjem in drugem mestu v prejšnjih sezonah je ta ekipa letos zanesljivo osvojila prvo mesto pred ŠD Tuhinj (starejši) in ekipo iz Ne-velj. Za Danči's team so nastopili: SIMON ŠNABEL. DRAGO BI-ČANlC. DANČ1 HABJAN. BRANE TEKAVČlC. ANDREJA OSOLN1K in ACO KRAMAR.
Turnirje bil organiziran dobro in se ga bomo udeleževali tudi v prihodnje.
ACO KRAMAR
samkrat se pač nihče ni pritoževal nad datumom odprtja bazena. (Tehnično verjetno tudi ne bi bil problem v prihodnjem letu odpreti bazen v maju, bi pa to za seboj potegnilo cel kup finančnih posledic - ogrevanje vode do temperature 26"C v maju, ko ozračje ne dosega te temperature, je enostavno rečeno metanje energije - ali denarja, če želite - z veliko lopato skozi okno. Tega trošenja si ne bi privoščila še kakšna mnogo večja firma in z mnogo več razpoložljivih sredstev in tudi z mnogo boljšimi športniki).
In še nekaj - na predlog predstavnika Plavalnega kluba v gradbenem odboru smo na bazenu za plavalce vrisali orientacijske črte, naročili in vplačali nove tekmovalne proge, o startnih blokih pa razmišljamo za prihodnje leto.
Spoštovani-a A. J! Osebno menim, da Športna zveza občine Kamnik ni pozabila na potrebe Plavalnega kluba, niti ne moremo reči, da nima posluha za vaše potrebe, pač pa moramo objektivno ugotoviti, da v občini ne obstaja samo Plavalni klub - plavalna sekcija, pač pa je še mnogo drugih podobno uspešnih športnih klubov in vsak od njih se ukvarja z istimi ali celo z večjimi problemi in jih tudi bolj ali manj uspešno rešuje (tudi z našo pomočjo).
Spoštovani-a A. J., svetujem vam, da vsaj za trenutek stopite iz vašega sveta subjektivnosti in videli boste, da se ves šport v občini Kamnik še zdaleč ne suče okrog uspehov in zmag malih kamniških plaval-
OLAF GRBEC
Uspešni
nogometaši
Komende
Na nogometnem turnirju, ki so ga letos že petnajsto leto zaporedoma organizirali nogometaši Komende, so sodelovala moštva STOL Virtus, Kamnik, Radomlje in Komenda. Popoln uspeh so dosegli nogometaši Komende, saj so tako pri pionirjih kot pri članih osvojili 1. mesto. Rezultati člani: Kamnik : Stol Viruts 1:2 Komenda : Kamnik 2:0 Komenda : Stol Virtus 1:0 Vrstni red:
I. mesto NK Komenda
II. mesto NK Stol Virtus
III. mesto NK Kamnik Uspešno so zaključili tekmovanje v ljubljanski nogometni ligi pionirji Komende, saj so osvojili II. mesto. Pod vodstvom   trenerja Rudija Prelca so bili tudi zmagovalci turnirja v Komendi. Rezultati pionirji: Radomlje : Stol Virtus 2:6 Komenda : Kamnik 4:1
za 3. mesto
Kamnik : Radomlje 0:8 za 1. mesto
Komenda : Stol Virtus 0:0 po enajstmetrovkah 5:3
Vrstni red:
I. mesto NK Komenda,
II. mesto NK Stol Virtus,
III. mesto Radomlje,
IV. mesto Kamnik
J. K.
Prvi krog teka na 1000 m
V igri je veselje, ustvarjalnost in svoboda
Organizator 23. področnih športnih iger je bila osnovna šola 27. julij iz Kamnika s pomočjo pokroviteljev občine Kamnik in tovarne usnja UTOK.
Tekmovanje je potekalo v soboto, 18. maja 1991 in se ga je udeležilo preko 130 mladih športnikov iz trinajstih osnovnih šol s prilagojenim programom. Zaradi slabega vremena je bila otvoritev v športni hali pri OŠ Frana Al-brehta, kjer je potekalo tudi tekmovanje v teku na 40m, v skoku v daljino in v malem nogometu.
Predsednik občine Kamnik g. Maks Lavrinc je imel pozdravni nagovor, v kratkem kulturnem programu pa so sodelovali učenci glasbene šole in učenci OŠ 27. julij. Vse ekipe so dobile spominske majolike, program pa je povezoval g. Tone Ftičar.
V teku na 40 m sta nas iz Kamnika razveselila dva učenca, in sicer: Ivo Veršič, ki je bil prvi in Metka Podbevšek, ki je bila tretja.
Pri skoku v daljinoje bil pri dečkih najboljši Mitja Špur iz Kamnika. Z doseženim prvim mestom sta se oba učenca uvrstila na Republiške športne igre šol s prilagojenim programom, ki so bile v Ljubljani, 8. 6. 1991, kjer je Ivo Veršič dosegel drugo mesto.
Na atletskem štadionu v Mekinjah je potekalo tekmovanje v mestu žogice in teku na 1000 in 800m. V metu žogice je prvo mesto dosegel Goran Petkovič iz Ljubljane, šesto in sedmo mesto pa sta dosegla Sandi Hribar in Tine Mali iz Kamnika. Pri dekletih je bila najuspešnejša Sabina Koščak iz Stične.
V teku na 1000 m je zmagal Mitja Orehek iz Domžal. Ivo Veršič iz Kamnika je bil drugi. Pri teku na 800m. kjer so tekmovala dekleta, ekipa iz Kamnika ni imela tekmovalke. Zmagala je Amalija Juvan-čič iz Zagorja.
Tekmovanje je potekalo v neugodnih vremenskih razmerah, vendar so bili vsi tekmovalci zelo prizadevni. Za potek atletskega dela tekmovanja je skrbela sodniška ekipa iz Atletskega kluba Kamnik.
Nazadnje je bilo še tekmovanje v malem nogometu, kjer je zmagala ekipa iz OŠ dr. Slavko Grum iz Zagorja. Korektno in nepristransko je sodil dolgoletni član nogometnega kluba Kamnik g. Roman Torkar.
Priznanja in pokale vsem posameznikom in ekipam sta podelila ravnateljica OŠ 27. julij iz Kamnika g. Majda Žlebnik in g. Olaf Grbec iz Športne zveze občine Kamnik. Uvrstitve ekip: 1. mesto
- Zavod Janez Leveč, Levstikov trg. Ljubljana; 2. mesto - Zavod Janez Leveč, Dečkova, Ljubljana; 3. mesto - OŠ Josip Broz Tito, Trbovlje; 4. mesto - Olga Avbelj, Domžale; 5. mesto - OŠ Louis Adamič, Grosuplje; 6. mesto - OŠ Dušan Kveder-Tomaž, Litija; 7. mesto - OŠ Ivan Cankar, Vrhnika; 8. mesto - OŠ 27. julij, Kamnik; 9. mesto - OŠ Ljubo Sercer, Kočevje; 10. mesto - OŠ Vitka Pavlička, Hrastnik; 11. mesto - OŠ Josip Jurčič, Stična; 12. mesto - OŠ dr. Slavko Grum, Zagorje; 13. mesto
- OŠ Jože Petek, Ribnica.
Ob tej priložnosti se vsem, ki so finančno omogočili in pripomogli pri organizaciji in izvedbi Športnih iger najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki so s prisotnostjo in vzpodbujanjem pripomogli k boljšim športnim rezultatom in dobremu počutju mladih športnikov.
Organizacijski odbor za pripravo in izvedbo PŠI OŠ 27. julij, Kamnik
m m
I '
Skok do zmage
Sta!etili tek kavarne Veronika
Spet po dolgem času, nekoč je namreč že bil tek po ulicah Kamnika, tek na Stari grad in tek iz Mengša do Kamniške Bistrice, a žal nobeden ni ohranil tradicijo vsakoletnega teka, se je v soboto 1. 1991 s startom prvega štafetnega teka za prehodni pokal kavarne Veronika in z generalnim sponzorjem Florjanom Mlakarjem pojavila nova tekaška prireditev in upamo da vsakoletna.
Štafetni tek. v katerem nastopajo trije tekmovalci ali tekmovalke, je bolj znan v tujini, kakor pri nas. V takšni obliki kot je bil v Kamniku je bil prvi v Sloveniji. Vsak tekmovalec v ekipi ima različen teren teka. npr. - prvi ima pretežno ravninski tek. drugi samo tek v hrib in tretji tek navzdol.
Proga za štafetni tek je potekala takole: start kavarna Veronika - Novi trg Perovo - Rudnik Hudo Rova   (I.   predaja)   - Kolovec
- Spodnje Palovče - Zgornje Pa-lovče pri lovski koči (2. predaja)
- Novi trg pri SENŠRM cilj. Dolžina celotne proge je bila 19300m. Posamezne etape so bile dolge: prva 7000 m, druga 5700m in tretja 5600 m.
Z znakom starterja kamniškega župana Maksa Lavrinca se je na to tekaško preizkušnjo podalo ob 16. uri 37 tekmovalcev in tekmovalk.
Rezultati: moški do 120 let skupne starosti:
1. kavarna Veronika: L. Urh, I. Urh. F. Novak,
2. Mojstrana: Dolenc, Teraž, V. Džuričič.
3. ŽAK Ljubljana: Svržejak. Mi-šmaš, Kejžar.
Moški nad 120 let skupne starosti:
1. ŠZ Tržič: Golob, Kovač, Ber-toncelj..
2. Horjak Precise: Škrlep, Škrbine, Kovic,
3. Mercator: Vidmar, Vencelj, Kvas.
Ženske
1. Kondor Godešič: Golob, Kotar, Jerman,
2. Sava Kranj: Celhar, Čubriko-vič, Papler,
3. Zlatarstvo Banič: Vendelj, Vrhovnik, Žigon.
S podelitvijo pokalov in praktičnih nagrad vsem 37 ekipam se je tekmovanje končalo. Nagrade za tekmovanje so prispevali: Florjan Mlakar, Janez Banič, Kemostik, Ideja, IUV tozd Galentarija, Pnevmatika Sitar, Mesarija Podgoršek, Gostilna Mlakar, Grog, Mili vrh, Gorenc, Market Mateja, Market Miha, Drogerija Polonca in Mija, Frizerstvo Linia, Šport servis Orehek.
IVO
ČLANI DRUŠTVA FINANČNO RAČUNOVODSKIH DELAVCEV DOMŽALE-KAMNIK O SVOJEM DELU
Finančne analize pridobivajo na pomenu
V kino dvorani na Duplici so se v petek, 14. junija 1991 srečali člani DFRD iz občin Domžale in Kamnik na svojem rednem občnem zboru. Zbora se je udeležilo veliko število članov te pomembne stanovske organizacije. Kot gost se je občnega zbora udeležil tudi predstavnik IS občine Domžale.
Predsednica DFRD za obe občini Nina Kotar je poročala o delu društva, spomnila je na prehojeno pot in opozorila na nekatere družbene spremembe. V Sloveniji je bilo prvo društvo ustanovljeno leta 1958, ki je vključevalo velik del delavcev finančno računovodske stroke. DFRD Domžale-Kamnik šteje 848 članov. V zadnjem letu je čutiti stagnacijo in celo nazadovanje, saj je število padlo za skoraj 150 članov.
Osrednje naloge, ki jih je društvo opravljalo, so bile usmerjene na izobraževalno področje. V okviru društva ali v okviru ljubljanskega območja ali v organizaciji Zveze je bilo več tečajev in seminarjev. Strokovni sodelavci so sodelovali pri oblikovanju in izdelavi novih predpisov. V zadnjih dveh letih so bile organizirane tudi nekatere družabne prireditve in izleti.
Obdobje, ki ga zajema poročilo, pomeni tudi čas velikih družbenopolitičnih sprememb, reform, inflacije in spreminjanja obračunov. To obdobje pomeni tudi čas krize in iskanje novih rešitev. Vloga DFRD se navkljub vsem spremembam, ki so v tem obdobju nastale, ni zmanjšala. Pomen zajemanja finančnih in računovodskih podatkov ter iz tega izhajajočih analiz pridobiva na veljavi. Gospodarstvo mora iskati vse mogoče poti pri premagovanju težav in mora iskati optimalne rešitve, ki trenutno omogočajo vsaj preživetje.
Zaradi takih hitrih sprememb in tudi  nedodelanega osnutka Za-
mali oglasi
Inštruktorji tirna AS poučujejo matematiko, fiziko, kemijo in osnove elektrotehnike. Inf. na tel. 831-597 ali 831-182.
Garažo na Ljubljanski cesti prodam. Tel. 812-258.
Želim zamenjati enosobno družbeno stanovanje s centralno, v pritličju za dvosobno ali večje, lahko starejše brez centralne. Čalič, Klavčičeva 12. Kamnik, tel. 812-363.
kona o društvih občnega zbora ni bilo leta 1990, ni pa bilo posebne proslave ob dnevu FRD. Zakon o društvih še sedaj ni sprejet, zato bo vse spremembe potrebno vključiti v pravila društva in jih bo potrebno predložiti v potrditev na občnem zboru. Občni zbor je zaradi teh razlogov pooblastil izvršni odbor društva, da rešuje vsa vprašanja, razen spremembe pravil društva.
Finančno poročilo, ki ga je podala Boža Možina je pokazalo, da niso bili realizirani vsi prihodki, prav tako pa tudi ne vsi izdatki. Finančno poslovanje društva je bilo dobro in pozitivno ter skladno s predpisi, o čemer je poročal nadzorni odbor. Občni zbor, v veliki večini so bile to le članice, je potrdil posredovana poročila in je sprejel predlog nadzornega odbora o razrešnici organov društva.
V nadaljevanju je občni zbor razpravljal o programu dela FRD za naslednje obdobje. Osnovna izhodišča so:
- ureditev pravnega delovanja društva in sprememba pravil,
- društvo FRD bo delalo kot strokovna nestrankarska organizacija in bo vpeta v razreševanje gospodarsko finančnih problemov na področju obeh občin,
- področje izobraževanja bo ostala prednostna naloga, saj brez tega ni možna hitra in učinkovita pomoč in prilagajanje zahtevam tržnega mehanizma,
- vključevanje novih članic društva je naloga vseh in ne le izvršnega odbora oziroma posebne
Vse kar sem na skupni seji zborov Skupščine občine Kamnik, dne 7. 11. 1990 žaljivega in neresničnega izrekel o kon-servatorju arhitektu Bojanu Schleglu preklicujem in se mu javno opravičujem za žalitev časti in dobrega imena ter za povzročeno strokovno in materialno škodo. Janez Stražar, Podgorje 12, Kamnik.
OGLAŠUJTE
II If AilfcllČlf CU
__J
Salon Preserje pri Radomljah
Oblikovanje postave
brez diete in napora
Po vzoru ameriških in zahodnoevropskih salonov tudi pri nas oblikujemo postavo brez diete, napora, izčrpanosti in utrujenosti.
- oblikovanje postave
- odstranjevanje celulita
masaža
razgibavanje sklepov boljša prekrvavitev telesa izboljšanje telesne in duševne kondicije sprostitev
Vzemite si urico časa. samo zase. Vse to boste dobili pri nas s pomočjo najsodobnejše tehnologije.
Informacije in naročila po telefonu (na novi št.) 0617727-818 od 15. do 21. ure vsak dan, razen nedelje.
Lokal je klimatiziran!
komisije, zato se bodo pri tem angažirali vsi društveni dejavniki,
- organizacija seminarjev in tečajev bo potekala po dosedanjem sistemu, ki se je pokazal dovolj uspešen,
- tudi družabnemu področju bo namenjena posebna skrb; pripravljenih bo namreč več srečanj oziroma izletov ter podobnih akcij, o čemer bodo člani društva pravočasno obveščeni,
- društvo bo opravljalo še vrsto drugih nalog, ki jih zahteva sedanji čas; vključevalo se bo v reševanje vseh nalog, ki izhajajo iz procesa lastninjenja, denacionalizacije in drugih gospodarskih tokov, itd.
Program dela za leto 1991 je bil v celoti potrjen in soglasno sprejet. Občni zbor je nato opravil volitve novih organov društva. Na predlog kandidacijske komisije so bili soglasno izvoljeni izvršni odbor, nadzorni odbor in disciplinska komisija DFRD Domžale-Kamnik.
Društvo bo v naslednjem obdobju vodila Ivanka Kočar.
Po končanem občnem zboru je bilo pripravljeno še posebno predavanje na temo davčnega sistema, s posebnim poudarkom na opredelitvah davka od dobička pravnih oseb.
Predstavnica Zveze FRD Slovenije je s konkretnimi primeri nazorno razlagala in pokazala na način in postopek pri obračunavanju tega davka. Ta davek bo v začetni fazi ob takih gospodarskih razmerah verjetno le simboličen. Predavanje je imelo predvsem informativni pomen, saj bi zahajanje v vsebino davka zahtevalo še bolj konkretno in daljšo razlago. Kljub vsemu pa je bilo predavanje zelo zanimivo in zadostno razumljivo.
V družabnem delu srečanja, ki je sledilo občnemu zboru, so se člani in članice pogovorili še o vrsti drugih nalog, srečali pa so se tudi z nekdanjimi sodelavci, danes že upokojenimi, ki jih vedno vabijo na svoje strokovne in druge aktivnosti.
STANE SIMŠIČ
metalka
trgovina
PRODAJALNA DOMŽALE
vam nudi po konkurenčnih cenah:
- ves gradbeni material
- keramične ploščice in sanitarno keramiko
- vodoinstalacijski material
- material za centralno ogrevanje
- elkektroinstalacij-ski material
- kmetijsko orodje in stroje
- tehnično železnino
Odprto imamo od 7.30 do 19. ure, v soboto od 7.30 do 13. ure.
Telefon: 721-216, 721-267, 714-851
PRIPOROČAMO SE!
© metalka
Trnovi
Poročilo matičnih dejstev za mesec maj
SMRTI:
- ŽNIDERIČ Terezija, druž. upokojenka iz Mekinj, stara 67 let.
- VOKAČ Frančiška, os. upokojenka iz Kamnika, stara 90 let.
- KODRA Frančišek, os. upokojenec iz Laz v Tuhinju 33. star 87 let.
- ZAJEC Anton, os. upokojenec iz Češnjic v Tuhinju 4, star 77 let,
- MALI Marija, os. upokojenka iz Ljubljane, Kardeljeva 18. stara 98 let,
- KIŠ Frančiška. c>s. upokojenka iz Kamnika. Župančičeva 2. stara 77 let,
- KRALJ dr. Milan, zdravnik, iz Kamnika, Kersnikova 1, star 67 let.
- OREHOVEC Janez, kmet iz Zgornjega Motnika 3, star 69 let.
- LETNAR Valentin, preužitkar iz Most 61, star 81 let,
- JERIČ Ivana, soc. podpiranka iz Križa 44, stara 90 let,
- MALI Marija, druž. upokojenka iz Šmartna v Tuhinju 24, stara 80 let, .
- KADUNC Jernej, km. upokojenec iz Zg. Tuhinja 55/A, star 74 let,
- SMOLNIKAR Marija, druž. upokojenka iz Mekinj, stara 93 let,
- VENGUST Franc. os. upokojenec iz Mekinj, star 68 let,
- SELINŠEK Stanislava, os. upokojenka iz Kamnika, Pot 27. julija 3, stara 65 let,
- KESSLER Ida, druž. upokojenka iz Ljubljane, stara 90 let,
- POLJANSEK Dominik, inv. upokojenec iz Šmarce, Kamniška 58, star 60 let,
- ŽARGAJ Marija, druž. upokojenka iz Kamnika, Kajuhova pot 10, stara 90 let,
- BARAGA Nikolaj, dipl. gradbeni inženir iz Komende, Zadružna 30, star 45 let,
- SPRUK Janez, šofer avtobusa iz Podstudenca 13, star 35 let;
POROKE:
- LAMOVŠEK Stanko, delavec iz Duplice in KOTNIK Bernardka, delavka iz Porebra,
- ŠTUPAR Albert, delavec iz Ko-mendske Dobrave in MOHAR Darinka, frizerka iz Vrhpolja pri Kamniku,
- POLJANSEK Marjan, delavec iz Kamnika in KOČEVAR Katarina, delavka iz Preserij pri Radomljah,
- SITAR TUGOMIR, tehnik v proizvodnji in TREBIŽAN MARIJA, točajka iz Komende,
- VIDMAR Boštjan, veterinarski tehnik iz Žej pri Komendi in ERCE Špela, študentka ped. akademija iz Vodic,
- OGRINEC Janez, viličarist iz Podgorja in PANČUR Tončka, šivilja iz Kostanja.
r
tel. 8TI 244
TRGOVINA
VMVlRKETŠMARCA 61240 KAMNIK
Trgovina z mešanim blagom vam nudi tudi več vrst kruha priznanih pekam: PISKAČ, ŠKOFJA LOKA, PEKARNA KOMENDA. Priporočamo tudi domače kekse, domače klobase, ocvirke, zaseko in še in še...
Delovni čas:
od 7. do 20. ure, v soboto od 7. do 17. ure, v nedeljo od 8. do 12. ure.
Dobrodošli v naši, dobro založeni trgovini!
Če imate pokvarjen pralni stroj, pokličite na tel.: 722-275.
šimic ing. Miro Domžale
KMETOVALCI POZOR!
Dober zaslužek nudimo zbiralcem plodov divjih češenj - necepljenih.
Informacije na tel.: 737-385, do 8. ure in od 21. do 22. ure
Od 7. julija vabimo na obiranje črnega in rdečega ribeza. An-žin, Dobeno 10, tel.: 737-470.
GOSTILNA PLANINKA KAMNIK Titov trg 4, tel. 831-451
V PRIJETNEM AMBIENTU ORGANIZIRAMO OHCETI IN DRUGA DRUŽABNA SREČANJA.
Obiščite nas!
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO DOMA
Celovita ponudba gradbenih materialov, lesa, stavbnega pohištva, keramičnih izdelkov, barv, lakov, orodij...
Poiščite naše trgovine
LJUBLJANA Verovokova 78 Vilharjeva 88 a
LAVRICA
VRHNIKA ljubljanska 10
Od 88. maja naša ponudba ie popolnejša.
Prepričali se boste
v NOVEM DISKONTU Lesnlne LOM
v Ljubljaaii, na Koprski 98. Vnaprej dobrodošli.
Ik^SSl&a®, LGM
k^čna
trgovsko podjetje p.o.
Nudimo vam vse za oddih
in
rekreacijo
Drogerija in novotehna
2537
ARIS d.d. VELETRGOVINA
prodaja na drobno in debelo tehnične
izdelke, repromaterial, toplotno tehniko, akustiko, TV in belo tehniko, igrače...
ugodni prodajni pogoji obiščite nas in se prepričajte!
Ljubljana-Šentvid Jožeta Jame 16
Tel. 061/555680, 555760, 555747 Fax. 061/555 787, Tlx. 39500 YU-SL
ŠTUDENTSKI SERVIS KAMNIK
Ljubljanska 1, tel. 812-083
sporoča nov delovni čas: sreda od 8. do 11. ure petek od 13. do 16. ure.
GLOBAL LJUBLJANA p.o. 61356 Dobrova Podsmreka 5a
AKCIJSKA PRODAJA:
bakrena pločevina, bakreni trakovi CU ploščato 25 x 5, pocinkana pločevina, pocinkane cevi, brusilni stroj za parket, hobby lesnoobdelovalni stroji, lepenka, žičniki.
ŠIROKA PORABA:
akustika, bela tehnika, avtogume, elektro material, otroški in planinski nahrbtniki, otroške igrače, čistilna sredstva.
Akcijska prodaja je v skladišču GLOBAL, Lj., Šmartinska 152, hala 2 in hala A/8, tel.: (061) 443-322, int. 511, 446-963.
Inf. GLOBAL, Lj., tel.: 271-370, 271-361, 272-061.
Ci f * 1 f . \ »JATA-REJA V^**AwO DOMŽALE
Vabi k najemu ali nakupu etažnega hleva na Križu pri Komendi. Hlev ima približno 970 m2 površine in je v treh etažah. K hlevu sodi tudi zemljišče v izmeri 1467 m2. Hlev je primeren za marsikatero dejavnost. Obstaja možnost, da se z večimi interesenti dogovori najem ali prodaja hleva.
Vaše ponudbe pošljite na naslov: JATA-REJA Domžale, Slomškova 30, 61230 Domžale. O ceni in ostalih pogojih se bomo z vami dogovorili na sestanku.
JATA-REJA
Komercialni zapisi SLOVENIJAŠPORTA
Komercialni zapis je vrednostni papir. Izdaja jih tudi SLO-VENIJAŠPORT. Prodaja jih na svojih prodajnih mestih. Z njihovim nakupom boste denar dobro naložili.
LETNA OBRESTNA MERA JE 50%. Prenesete jih lahko na katerokoli osebo. Z njimi lahko dvignete gotovino po 90 dneh ali pa jih porabite v prodajalnah SLOVENIJAŠPORTA za nakup blaga s 5% ali 10% popustom in s tem dodatno povečate vrednost naložbe.
PRI TAKEM NAKUPU
JE BLAGO OBČUTNO CENEJŠE.
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica
Jožeta Kališnika
iz Godiča 84
Danes je minilo 90 dni, odkar te, predragi, med nami več ni. Ni te zjutraj, ko dan se budi, ni te zvečer, ko vse drugo te spi. Ni te ob meni, kjer prostor je tvoj, toda naenkrat začutim, postoj: srce je umrlo, duša pa ni in to tudi mene pokonci drli. Zdaj, ko ob grobu jaz tvojem stojim, v mislih se k tebi v krsto spustim, ti lice ob lice šepečem na uho, daj Bog, da v nebesih kdaj lepše nam bo! In kadar ti lučko prižigam na grob, srce moje prosi tako, naj gori tate in zame in ves najin rod.
Hvala vsem, za vse.
27. junij 1991 Vsi tvoji
Hiša tiha je postala, ko si vzela od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše zlate in dobre mame, stare mame, sestre, tašče, tete in sestrične
Angele Kemperle
roj. Prenar, iz Jurčičeve 20 v Kamniku
se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, dobrim sorodnikom, njenim iskrenim prijateljem in znancem za slovo ob preranem grobu, za podarjeno čudovito majsko cvetje, izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala podjetjema Tosama in Napredek Domžale, pevcem, ki ste jo na njeni zadnji poti spremljali in častili s prečudovitim petjem, ki ga je tako ljubila, gospodu župniku Dragu Markušu. ki je pogrebni obred obogatil z lepimi besedami slovesa in trobentaču »Tišine«. Vsem, ki ste našo dobro mamo spoštovali, hvala.
Kamnik, Domžale, Cleveland. Škocjan Maj 1991
V globoki žalosti: hčerke Anica, Ivica in Mira, zetje Stane, Drago in Stane, vnuki Mateja, Tomaž, Irena, Matjaž, Damjan in Nina, sestre Antonija, Kozi in Francka, nečakinje, nečaki, sestrična Rozi in drugo sorodstvo
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od iivljenja.
V 64. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naSa dobra žena, mama, stara mama, sestra, teta in tašča
Ivanka Sušnik
rojena Hančič iz Žage 11 v Črni nad Kamnikom
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Andreji Krt. družinama Kladnik in Vinski za nesebično pomoč v težkih trenutkih, gospodu župniku za spoštljivo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se govornici iz Stola za poslovilne besede in pevcem za lepo zapete pesmi slovesa. Hvala vsem. ki ste sočustvovali z nami.
Junij 1991 Žalujoči domači
Na tvojih prsih Sevske so cvetlice.
V hudi slutnji je trgala jih moja roka.
V srcu misel se je porodila. Življenje s tabo bilo je lepo.
Na tvoji krsti Šopek poljskih rož od tvojih dragih in od vnučkov šop. ki radi so imeli te. Na tvojem grobu toliko je cvetja, da skoz ne vidi gruda se.
ZAHVALA
V 59. letu nas je nepričakovano zapustil
ljubi mož. očka, stari ata in tast
Marijan Benkovič
iz Mekinj
Iskrena hvala gospodu župniku za blagoslovljen pokop, lep govor in zvonenje. Hvala pevcem, govorniku iz Titana, delavcem iz Titana. Kemostika, Bori. Koteksa. OŠ Toma Brejca, mekinjske osnovne Sole in DruStvu upokojencev. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, denarno pomol!, tolažilne besede in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala komunalnim delavcem za vso pomoč. Hvala za vsako solzo, ki je kanila iz kateregakoli očesa v spomin nanj.
Mekinje. Kamnik. Žabnica, Ljubljana Junij 1991
Žalujoči: ženi Francka, sinovi Janez, Roman, Marijo in David, hčerke Marjeta, Karmen in Kranja, mučki Luka, Jošt, Špela, Jarček in Sara, snaha Erika, zeta Milan in Marko ter drugo sorodstvo
		Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič)
		
		ZAHVALA
m A		V 71. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, sestra, babica, teta in tašča
Marija Hribar		
p.d. Boštaljcva Mirni iz Godiča 54 interniranka Aiischtvitzu in Rawensbriicka		
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje, dar v druge namene in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč. dr. Brumnu in patronažni sestri Miji. ki sta spremljala in lajšala mamino trpljenje do zadnjih ur življenja, govornici ZZB NOV za poslovilne besede in župniku za opravljen pogrebni obred.		
		Junij 1991
		Žalujoči vsi njeni
	Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
	Po hudi bolezni nas je zapustila naša draga žena, mami in mama
	Justi Stražar
	p. d. JuManova Justi iz Smarce
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in nekdanjim sodelavcem iz Leka za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej toplo se zahvaljujemo g. Božu Kolencu in njegovi družini. Hvala gospodu župniku, šmarskim cerkvenim pevcem in vsem, ki ste jo imeli radi in je ne boste nikdar pozabili.	
	Junij 1991
	Vsi njeni
V upanju, da bo premagal bolezen, nas je komaj 53 let star in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi
Vido Vidergar st.
iz Šmarce, Gornji trg 10
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Sedlaku, ki nam je v vsakem težkem trenutku bolezni pomagal, patronažni sestri Romani in ostalemu osebju Zdravstvenega doma Kamnik, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Hvala sodelavcem iz Menine za sožalje, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Šmarca, junij 1991
Žalujoči: žena Pavli, sin Vido z družino, hčerka Mojca in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Mnogo prekmalu nas je po težki bolezni zapustila draga žena, mami, stara mama, sestra in teta
Nežka Rode
iz Šmarce
Iskreno toplo se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in dar za druge namene ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala gospodu župniku Alojzu Golobu iz Homca za poslovilne besede in lepo opravljeno zadnje slovo ter vsem pevcem za občuteno zapete pesmi.
Šmarca, Ljubljana, Dobležiče Junij 1991
Žalujoči: mož Viktor, hčerki Nuša in Ema z družinama, sestra Marija z družino, brat Ivan in drugo sorodstvo
Na občinskem gasilskem tekmovanju je 8. junija v Komendi sodelovalo skoraj 1.000 gasilcev v 96. desetinah. (DRAGAN MEJAČ)
Ženska desetina Svilanitovih gasilk pripravljena za tekmovanje (foto: D. MEJAČ)
Zbralo se jih je tisoč
V časopisu »Kamniški občan« se letos prvič oglašamo rudi gasilci. S tem pa ni rečeno, da sladko počivamo ali da smo na dopustu. V resnici smo imeli lani zelo težko leto. Od februarskega požara na Veliki planini do vodne ujme v mesecu septembru so bili vmes še številni požari (bilo jih je kar 45) in smo imeli kar precej dela. Letos v resnici še ni bilo večjih požarov in nesreč, vendar pa kljub temu vsak mesec enkrat ali dvakrat pokliče sirena in tako opomni, da moramo biti vedno pripravljeni za razne akcije.
Zimske in pomladanske mesece smo izkoristili za strokovno izobraževanje. V Kamniku smo izvedli tečaj za izprašane gasilce, ki je prva in temeljna osnova za gasilce začetnike. Od 72 vpisanih gasilcev je tečaj uspešno zaključilo 48 tečajnikov. Podoben tečaj je bil tudi v Šmartnem, kjer je od 30 vpisanih tečaj uspešno končalo 26 gasilk in gasilcev.
Priredili smo še tečaj za nove gasilske sodnike in opravili preverjanje znanja dosedanjih sodnikov. Ta tečaj je bil nujen zaradi spremenjenega pravilnika in razpisa letošnjega kongresnega tekmovanja. Nastala je precejšnja razlika že v razporedu članstva in mladega naraščaja, pa še vaje so bile prilagojene evropskim in mednarodnim normam. Do sedaj so bila sloven-
Samostofna
SLOVENIJA 1991
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje73, tel. 831-058
POPRAVILO
pralnih strojev, bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij in ostalih elektro naprav.
Pridem tudi na dom. Se priporočam!
ska in jugoslovanska pravila za vaje in tekmovanja kar precej različna od mednarodnih. Tako so imeli naši tekmovalci precejšnje težave in so se morali dodatno usposabljati.
Vse te vaje smatramo vedno kot šolske, ki so osnova za dejanske nastope pri gašenju in reševanju. Na ta način gasilci spoznavajo svoje delo in celotno orodje.
Razpis letošnjega tekmovanja je bil sledeč:
Pionirji: vaja z vedrovko in štafetni tek na 450m.
Mladina: vaja z ovirami in štafeta na 800m.
Člani in članice: vaja z motorno brizgalno in štafeta z ovirami na 450 m.
Starejši gasilci: vaja s hidrantom in drugo.
Tekmovanje je organizirala Občinska gasilska zveza Kamnik dne 8. 6. na hipodromu v Kamniku. Dobro smo sodelovali z domačimi gasilci in konjeniškim klubom, ki nam je dobrovoljno odstopil prostor za tekmovanje. Pomagalo nam je ugodno vreme. Za tekmovanje se je prijavilo 105 desetin, a nastopilo je 96 desetin s skoraj 1.000 nastopajočimi gasilci. Sodniški zbor je bil sestavljen iz 60 preizkušenih gasilcev sodnikov. Skoraj celotno tekmovanje je snemala televizijska ekipa Kamnika iz Most. Tekmovanje je predvajala na kamniški televiziji, dne 10. 6. 91 kar 15 minut. Posnetke je odkupila Občinska gasilska zveza, ki jih bo posebej za poveljeniški kader predvajala na prvem sestanku poveljnikov gasilskih društev. Tam bomo lahko ugotovili, kakšne so bile naše in druge napake pri tem pomembnem tekmovanju. Pionirjev od 7. do 11. leta je nastopilo 15 desetin. Prva tri mesta so zasedle desetine iz Kamniške Bistrice, Komende in Kamnika.
Pionirke, ki jih je bilo 8 desetin, so bile prve Nevlje, nato Šmartno in Kamnik. Mladinci od 11. do 16.
AZUR KAMNIK d.o.o. KAMNIK, VRHPOLJE 17 tel. 832-875
Gradbena trgovina in proizvodnja
NAJCENEJŠI NAKUP GRADBENEGA MATERIALA
K sodelovanju vabimo inženirje, tehnike, arhitekte, komercialiste in obrtnike - podjetnike s področja gradbeništva y in trgovine. SjPJ^ <?
leta, bilo jih je kar 17 desetin. Prva je bila desetina iz Kamnika, nato desetina iz Komende in Zgornjega Tuhinja.
Mladink je bilo 10 desetin. Prve so bile Kamničanke, nato Motni-čanke in Komendčanke.
Člani A od 16. do 30. leta - bilo je 26 desetin. Prvi sta bili desetini iz Srednje vasi, tretja pa je bila desetina Kamnika.
Članic A je bilo pet desetin. Prva je bila ekipa Motnika, sledila pa sta ekipi iz Kamnika in Križa.
Člani B od 30. do 40. let - bilo jih je 12 desetin. Prva je bila desetina iz Kamnika, nato pa desetini iz Šmartnega in Križa.
Od starejših gasilcev sta nastopili samo dve desetini. Tako je bila prva ekipa Titana, druga pa ekipa Križa.
Prvaki svojih skupin ter desetine, ki so dosegle predpisano število točk, bodo v soboto, dne 22. 6. 91, dopoldne nastopile v Mengšu na izbirnem področnem tekmovanju. Tu se bodo pomerile najboljše desetine iz občin Kamnik, Litije in Domžal. Iz Kamnika bo nastopilo 26 desetin, iz Litije 7 desetin in iz Domžal 33 desetin. Od teh bodo najboljši odšli na republiško tekmovanje v Slovenj Gradec, kjer bo republiško prvenstvo.
Našim desetinam želimo dobre uspehe na izbirnem, kakor tudi na republiškem tekmovanju. Prvič bo letos nastopila tudi poklicna enota KIK. Na občinskem tekmovanju se je kar zadovoljivo odrezala. Od poklicnih gasilcev se zahteva večja usposabljenost kot od prostovoljcev, saj je to njihova stroka in služba.
Gasilci bomo letos proslavljali svoje visoke obletnice in nove pridobitve. Tako bo GD Zgornji Tuhinj praznoval 21. 7. 1991 80-let-nico obstoja. Enako obletnico bo imelo še industrijsko gasilsko društvo Titan. GD Srednja vas bo 18. 7. 1991 imela otvoritev nove garaže in prevzem novega orodnega gasilskega vozila. 18. 8. 1991 bo GD Šmartno slovesno odprlo novi lepi gasilski dom.
Ti lepi dosežki so v veliki meri plod prostovoljnega dela in dobrega sodelovanja med Občinsko gasilsko zvezo in občino Kamnik ter domačimi gasilskimi društvi.
V načrtu imamo še nabavo novega orodnega vozila za gasilsko društvo Moste. Tu je sedež sektorja za spodnji del občine, ki ima že 20 let star kombi in že dolgo čaka na zamenjavo. Za financiranje le-tega smo se obrnili za posojilo na Zavarovalnico Triglav in upamo, da ne zastonj. Tako bi s skupnimi močmi rešili tudi ta problem požarnega varstva v občini.
JOŽE BERLEC
Živimo s cvetjem
Kmečki glas letos že četrto leto organizira akcijo ŽIVIMO S CVETJEM, v kateri poskuša poiskati in nagraditi urejene slovenske kmetije. Tudi katera od vaših kmetij je lepo urejena, zato bi želela, da se opogumite in prijavite. Prijavile naj bi se predvsem kmetije, ki prvič sodelujejo v akciji.
Prijave sprejema Kmečki glas. Ostale informacije so objavljene v Kmečkem glasu št. 23, z dne 5. junija.
Ker v tej akciji sodeluje tudi naša služba, bi prosila, da tisti, ki se boste prijavili predhodno obvestite našo službo.
Veliko sreče vsem prijavljenim!
dipl. ing. kmet. KOS MARTA
Kisle kumarice
V odmoru domov
Odborniki naše občinske skupščine bodo svojega predsednika kaj kmalu izučili tako, da ne bo več odrejal odmora sredi seje, pač pa na koncu. Med odmorom namreč zapusti stavbo občinske skupščine toliko odbornikov, da preostali niso več sklepčni.
Morda pa je le rešitev v krajših dnevnih redih? Tudi odborniki bi lahko opustili predloge za širitev dnevnih redov na sami seji.
Sledi brezplačno kopanje
Potok Bistričica se je pri kapelici v Županjih njivah že krepko zajedel v brežine ob cesti. Če bo šlo tako naprej, se bo marsikateri popotnik neprostovoljno z avtomobilom vred znašel v zdravilni vodi. Pa še težke črpalke ob kapelici mu ne bo treba goniti.
Pravi naslov za denarne zadeve?
Blagajniški zapis z valutno klavzulo - donosna in varna naložba na kratek rok, se blešči velik napis z rumenih letakov na policah Ljubljanske banke. Občan mu verjame in hitro teče na pošto ter vnovči vse PTT blagajniške zapise s 45% obrestno mero. Ko denar prinese v banko, mu blagajničarka pove, da je prodaja zapisov ustavljena. Rumeni listi so že zginili s polic. Kraj in čas dogodka: Šalter LB na Bakovniku 10. junija 1991 ob 11. uri. Ali bi temu še lahko rekli Pravi naslov za denarne zadeve? Verjetno zato niso odgovorni delavci omenjene enote, pač pa nekdo drug.
Ve kaj je večnost
Po izjavi v Slovenskih Novicah - priloga Plus znani kamniški obrtnik - hlapec Jernej, ve kaj je večnost.'ne more pa se več spomniti ali je za gradnjo svoje delavnice res imel pred 23 leti »vse papirje s podpisi in štampiljkami občine Kamnik« ali pa je šlo za kakšno drugačno vrsto gradnje. Pa 23 let ni nič proti večnosti.
IZJEMNA PRILOŽNOST! MO-GY, d.o.o.
šola za tuje jezike MO-GY
Julija in avgusta organizira ponovitev in utrjevanje angleščine za osnovne in srednje šole ter konverzacijske skupine. Tečaji bodo enotedenski, 20-umi, v dopoldanskem času na osnovni šoli Frana Albrehta. Poučevali bodo naši in tuji predavatelji.
Prijave do 10. julija na tel.: od 8. do 14. ure - 811-201, od 15. do 21. ure-727-818.
POMAGAJ SI SAM
Samoprispevek ni davek
V sklepih svetov krajevnih skupnosti o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka, ki smo jih v zadnjem času prebrali v Uradnem listu R Slovenije, je bilo mogoče opaziti, da uporaba sredstev samoprispevka ni dovolj jasno namensko opredeljena.
Kot primer naj navedemo sklep o razpisu referenduma v KS Kamnik-Center: Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala (podčrtal F. S.) za:
- sofinanciranje športnega parka pri OŠ F. Albrehta,
- sofinanciranje razširitve Žal,
- telefonsko omrežje,
- komunalno dejavnost,
- delovanje KS.
S samoprispevkom bo zbranih predvidoma 4,500.000 din.
Iz navedenega ni moč razbrati koliko sredstev iz samoprispevka bo namenjenih za izvedbo posameznih del, ali pa vsaj kakšen delež bo namenjen posamezni nalogi, še zlasti pa ne, ali bo s tem denarjem naloga tudi v celoti financirana.
Zakon o samoprispevku pravi, da mora biti v aktu o razpisu referenduma naveden namen, za katerega naj bi se uvedel samoprispevek ter program za uporabo sredstev. Zakon tudi pravi, da mora biti v tem aktu naveden tudi skupen znesek, ki je potreben za izvršitev programa in višina sredstev, ki naj bi bila zbrana s samoprispevkom.
Ta sredstva so torej strogo namenska in ne morejo pomeniti neke vrste davka, ki se zbira v proračunu krajevne skupnosti in o katerega porabi odloča svet KS. Občani se za samoprispevek odločajo takrat, ko vedo, da bo z zbranim denarjem rešen določen problem, ki je v njihovem skupnem interesu. Za delovanje organov krajevne skupnosti gotovo ni treba zbirati denarja s samoprispevkom, ker so za te namene sredstva v občinskem proračunu. Verjetno je tudi v takem odnosu do programov treba iskati vzroke za to, da se občani v nekaterih KS niso odločili za samoprispevek.
Povsem soglašam z ugotovitvijo S. Simšiča v članku »Kaj nam po-
menijo samoprispevki« (Kam. občan 13. 6. 1991), daje ob tokratnih referendumih povsem izostalo medsebojno povezovanje krajevnih skupnosti na občinski ravni in da so bili sveti KS preveč prepuščeni sami sebi. Za tak način zbiranja denarja se bo treba v prihodnje bolj jasno opredeliti, sicer je škoda denarja za izvedbo referendumov.
F. S.
j8() Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Titova 37, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Pod-brežnik-Vukmir. Uredniški odbor: Janez Balantič, Tone Fti-čar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič, Bojan Traven, Janez Votek glavni in odgovorni urednik. Strokovna so-elavka Vera Mejač. Tehnični urednik Andrej Glavan. Lektor Drago Kuhar. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1, telefon 831-311 ali n.c. 831-511, 831-504 in 831-266, 831-523,interna 29. Žiro račun: Prelest, d.o.o. Ljubljana 50102-601-3114 - Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani v nakladi 10.000 izvodov.