Edini itoenaki dnevnik
T Zedinjenih državah i-
Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
B
The unly Slovenian Daily •i in the United States >
Issued every day except >wicUys —: and Legal Holidays, s— 50.000 Readers.
----------—--------------■===—==	,	,--■	........ —p
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 66. — ŠTEV. 65.	NEW YORK, SATURDAY, MARCH 18, 1916. — SOBOTA, 18. MARCA, 1916.	VOLUME XXIV. _ LETNIK XXIV.
Nemške čete so baje osvojile zap. del hriba Mort Homme.
NA VAS VAUX JE BILO UPRIZORJENIH PET VRO ČIH NAPADOV. — IZGUBE BRANDENBURŠKIH POLKOV. — FRANCOSKI LETALEC RANJEN. — ARTILERIJSKI BOJI PRI LOOS IN YPERN. — NAZ NANTLO OALLIENUA O REZIGNACUI. — GALLI ENIJEV NASLEDNIK IMA VELIKO ZASLUG ZA FRANCOSKO ZRAKOPLOVSTVO. — ČASOPISJE JE ZELO NAVDUŠENO.
Vzhodne fronte.
Potopljen parnik.
Nemci pravijo, da so bili Angležj Torpedo je potopil nizozemski par-v Mezopotamiji poraženi. — Vroči nik. — Štirje ubiti vsled eksplozi-
Soška bitka,
boji ob Tarnopoln.
je. — Nizozemci jezni.
Pariz, Francija. 17. marca. — Francosko vojno mini-KtrntVO je izdalo danes sledeče poročilo:
Zapadno od reke Maas so Nemci prenehali obstreljevati vasi Betliineourt in Cumieres. Sovražniki so včeraj vprizorili par obupnih napadov na Le Mort Homme. toda mi smo jih uspešno odbili.
Vzhodno od reke Maas se je razvila vroča artilerijska bitka. Dozdaj smo Nemce pri vasi Yaux pognali že petkrat nazaj.
Na planjavi Woe vre se ni ničesar posebnega pripetilo. Vsem se čudno dozdeva, zakaj stopa nemška infari-terija tako poredkoma v akcijo.
Pariz, Francija. 17. marca. — Zvečer je bilo sledeče uradno razglašeno:
Severno od Verduna ni bilo podnevi nobenih artilerijskih spopadov. Obstreljevanje zapadno od reke Maas je zelo pojenjalo.
Pri Douaumontu je naša artilerija izborilo odgovarjala na ogenj sovražnih baterij in je razdejala pri Cliamp-neuvjlle več nemških municijskih skladišč.
Severno od Aisne smo odbili vse nemške napade.
Xa ostalih frontah je položaj lieizpremenjen.
Pariz, Franc ija, 17. marca. — Francoski letalec George < Juvnemer je bil pri nekem zračnem poletu smrtno-nevarno ranjen. Star je Šele enoindvajset let in se je že \ečkrat odlikoval. Pravijo, da niti Pegoud ni bil tako predrzen kakor on.
London, Anglija, 17. marca. — Danes je bilo sledeče uradno razglašeno:
V'"oči artilerijski spopadi severno od Loosa in Yper-na >«* nihO končani. Obe stranki imata precejšnje izgube.
Berlin, Nemčija. 17. marca. — Poročilo nemškega vrhovnega armadnega poveljstva se glasi:
Nemci so poslali včeraj zopet dve sveži diviziji proti hribu Le Mort Homme. Po dolgotrajnem boji se jima jej f,o-rev'iIo zasesti za pad ni del tega hriba. To je največji Uspeli, kar so jih Nemci dosegli v sedanji ofenzivi proti Verdunu. Če bo Šlo tako naprej, se bo moral sovražnik kmalo umakniti za svojo zadnjo obrambno črto.
Francozi sicer pravijo, da nismo pri Le Mort Homme ničesar dosegli, toda to ni resnica. Vsa naša dosedanja poročila so bila pravilna in niti zdaleko tako pretirana kakor so francoska.
Pariz, Francija, 17.' marca. — General Roques, novi francoski vojni minister, je posebno znan kot generalni nadzornik francoskih zrakoplovi) i h oddelkov. Francozi imajo >koraj za vse, kar se je doseglo na tem polju, zahvalit! generalu Koquesu. Kot general Joffre, je tudi novi vojni minister po poklicu inženir. Rojen je bil 2<j. decembra leta 1856 v Marseillanu.
Pariz, Francija, 17. marca. — Pismo, v katerem je naznanil vojni minister general Gallieni, ministrskemu
predhodniku Briandu svojo resignaeijo. se glasi: ■___
Gospod ministrski predsednik!
Že zadnji teden sem vam omenil, da me zapuščajo mo-či% katere sem posvetil izključno blagru svoje domovine. Moji zdravniki pravijo, da za nekaj časa nisem sposoben izvrševati vseh nalog, ki mi jih nalaga moja visoka služba. Nadalje pravijo, da moram imeti nekaj časa popoln mir in da moram biti neprestano pod njihovim nadzor-Mvom, če hočem še kdaj ozdraviti. Vsled tega vas prosim, da namesto mene imenujete koga drugega za vojnega ministra.
Gallieni.
Ministrski predsednik mu je odvrnil: Moj dragi general!
Potrjujem sprejem vašega naznanila in obžalujem, da ste nas morali zapustiti. Enako obžalujejo tudi vsi tovariš v ministrstvu. Žal mi je, da ovira bolezen tako spo-fobneqra in zmožnega moža pri delu. Upam in prepričan sem, da boste čim prej ozdraveli in zopet stopili v službo svoje domovine.
Aristide Briand.
Francosko časopisje se na dolgo in širčko bavi z Gallic novo boleznijo in navdušeno pozdravlja generala Ro-ques i kot novega francoskega vojnega ministra.
Berlin, Nemčija. 17. marca. — Vsa francoska poročila o velikanskih izgubah brandenburškili polkov so neresnična. Brandenburški polki so imeli v primeri z drugimi zelo malenkostne izgube. ~
i desno krilo turšk*? armade. Napad j se je res izvršil .toda turški centrum je 8 tako silo navalil na so-j vražuiške o<idelke, da so se morali z velikimi izjrubami umakniti.
10. marca so se približali Turki višinam pri Cenzirju, katere so brauili Angleži. Kmalo se je začel splo&eri napad, v katerem so bili Turki zmagovalci. Vjeli so 180 mož ter zaplenili veliko strojnih pušk in drugega vojnega inateri-jala. Med jetniki se je nahajalo tudi šest angleških častnikov.
Petrograd, Rusija, 17. marca. Ruske armade neprestano zasledujejo Turke v Mali Aziji.
London, Anglija. 17. marca. — Reuterjeva agentura je dobila iz Aten brzojavko, da je izdal sultan povelje, da ne sme nobeden turški državljan, ki je star nad petnajst let, zapustiti Turčije.
Berlin, Nemčija, 17. marea. — Uradno poročilo se glasi: — Ob reki Strvpi je prišlo do manjših spopadov, ki so se za nas zelo u-godno končali. — Zapadno od Tar-nopola se je Avstrijcem posrečilo zavzeti neko rusko postojanko. — v jeli so mož ter zaplenili dve fctroj ni puški.
Petrograd, Rusija, 17. marca. Danes je bilo sledeče uradno razglašeno :
Naša artilerija je danes uspešno obstreljevala naše pozieije južno od Tomsdorffa. — Ob reki D v; ni se ni ničesar posebnega pripetilo.
Berlin, Nemčija, 17. marca. — Haag, Nizozemska, 17. marca.— ! Vrhovno poveljstvo turške armade Mornariško ministrstvo je nazna-razplaša :	I liilo, da no izpovedbe častnikov na
| Ko je bil sovražnik S. marea pri potopljenem nizozemskem parniku Felehie poražen, je sklenil napasti "Tubantia" dokazale, da je zakrivil potop torpedo s podmorskega čolna, ker so videli njegovo sled v morju. Torpedo je zadel steno purmka kakih šest čevljev pod morsko površino na prednji strani. —
Dr. Luis Salina Vega, bolivijan-ski poslanik v Nemčiji, ki se je tudi rešil s parnika, je izgubil o-sebnega premoženja v vrednosti £60.000, ko se je potopil parnik. Ko sta on in njegova žena zapuščala parnik, sta vzela seboj diploma-tiene listine in osebno premoženje v ročnih torbicah, ki pa sta jih po nesreči pustila v rešilnem čolnu, ki se je prevrnil, ko sta se rešila na parnik. ki je prišel na pomoč. Dr. Vega pravi, da so bili ubiti štirje možje pri nesreči, med njimi dva kurjača.
London, Anglija, 17. marca. • -Najnovejša poročila pravijo, da je Lilo nekaj Finrtnih nesreč, ko se je potopil nizozemski parnik "Tubantia". Rešeni mornarji pripovedujejo. da je bil zadet parnik ravno v sredi v najhujši temi ponoči in da je bila eksplozija tako silna, da je bilo poškodovanih celo inno^o rešilnih čolnov.
Nizozemska admiraliteta je na-znanila, da je bilo na krovu 381 oseb doslej pa jih je bilo izkrea-nib na Nizozemskem 377.
Italijani niso tudi v peti soški bitki ničesar dosegli. — Avstrijci so odbili vse napade.
Nemci v Perziji.
London, Anglija. 17. marca. — Ruska časnikarska agencija poroča iz Teherana v Perziji, da so nemški aireutjc s pomočjo kakih šestdeset Avstrijcev — najbrže pobeglih vojnih ujetnikov — zanetili vstajo v perzijskem mestu Kirman. kjer so zavzeli arzena! in telegrafske naprave.
Perzijski guverner se je poskušal upirati,, vendar je bil prisiljen da je pobegnil in vnela se je krva va bitka med Perzijci in nemško avstrijskimi četami. Poročilo pra vi, da vlada v Kirmanu popolna anarhija.
Tisoč farm za kanadske vojake.
Montreal, Kanada, 17. marca. — Lord Shanghnessv, predsednik kanadske pacifične železnice, je na znanil danes, da namerava predlagati važno predlogo, ki bo v prid odsluženim vojakom po končani evropski vojni.
Shaughnessv pravi, da bo po vojni pripravljenih kakih tisoč farm v zapadni Kanadi, ki jih bo preskrbela kanadska paeifična železnica. da bodo gotove za upora bo spomladi prihodnjega leta. Te farme se bodo nahajale ob kanadski pacifični železnici.
Farme bodo razdeljene v kolonije ter bodo imele primerna vojaška imena. Stale bodo pod vodstvom osrednjega poljedelskega odbora z veščim poljedelskim izvedencem, ki bo svetoval in učil nove farmarje v umetnem poljedelstvu.
Nemci zanikavajo.
Berlin, Nemčija. 17. marea. — Nemci zanikujejo vesti, ki jih pri-občajo inozemski časopisi, da so sovražni aeroplani nevarno poškodovali Kruppove naprave v Esse-nu. Odgovorne nemške oblasti za-trjujej o. da so vse take vesti same izmišljotine.
POZOR BO JAKI 1
Kdor če nima Slovensko-Ameri škega Koledarja za leto 1916, naj ga nemudoma naroči V zalogi ga imamo samo še nekaj izvodov. — Stane s poštnino vred 35 centov. Naročite ga takoj!
Slovenic PaUiiUnf Co., 88 Cortland 8t.. Mew York. M. T.
Pričakovan napad nemške mornarice.
Pariz, Francija, 17. marca. — Pariški listi stavijo odstopitev mornariškega ministra pl. Tirpitza v zvezo z dejstvom, da je odločno nasprotoval, da bi šlo nemško bro-lovje iz varnega zavetja proti Angležem. dočim pa nemški cesar Viljem vedno hoče, da bi se nemško jrodovje na odprtem morju spoprijelo s sovražnim brodovjem.
Iz tega naravno sklepajo, da je pričakovati velikih izprememb z ozirom na delovanje nemškega bro-lovja in da je znamenje za to dejstvo, da so se pred kratkim pojavile nemške bojne ladje v Severnem morju.
Dr. Liebknecht.
London, Anglija, 17. marca. — Iz Kodanja na Danskem poročajo, da so se dogodili razburljivi prizori tekom včerajšnje seje v Reich-•itagu.
Razburjenje je nastalo radi govora soeijalističnega poslanca dr. fvarla Liebknechta, ki je rekel baje, da so mnogi krogi v Nemčiji ^ozdravili umor avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda v Sa-ajevu kot "od Boga poslano darilo".
Poročilo pravi ,da je predsednik zbornice trikrat pozval dr. Liebknechta k redu in seja je bila iončana, ker so se vsi poslanci u uaknili iz zbornice, razven socialist o v.
Iz Nemčije.
Amsterdam, Nizozemska, 17. marca. — Berlinska poročila pravijo, da je pri prvi seji včeraj v Reich sta gu rekel dr. Kari Helffe-rich, državni zakladničar. da se vodijo vse finančne operacije v Nemčiji v tem smislu, da koristijo uspešnemu nadaljevanju in vstra-janju v vojni ter zadostujejo vsem vojnim zahtevam.
Novi proračun nima nikakih novih vojnih posojil, ker ona, ki so bila dovoljena v zadnjem novembru še zadostujejo za precej časa. Dr. Helfferieh je rekel, da kaže proračun, da bodo davki na vojne dobičke pokrili razliko, ki je nae-tala vsled zmanjšanih dohodkov.
Brezplačno
lobe Tii naši naročniki ▼ P«noqrl< caniji knjižico "Nora postara m ponaerefane dalM ▼ Pamytia <4JL" Spisal je to fcajfflee Km* JTnkovtf. prevrnik. _„_ .
Rim. Italija. 17. marca. — Vrhovno poveljstvo italjanske armade razglaša:
Oddelek sovražne infanterije, katerega je podpirala artilerija. je napadel v sredo naše postojanke jugovzhodno od Roveretta, v dolini Sugana. Naša posadka se je zelo hrabro branila iu uspešno odbila vse napade.
Kljub slabemu vremenu se nam je posrečilo zasesti Forcello di Fon-tana. ki leži 258S metrov nad morsko gladino. S tem je v naših rokah zelo važna stratepična postojanka. Vroča artilerijska bitka, ki se vrši ob Soči. še ni končana. Naša artilerija obstreljuje z vso silo sovražniške pozieije. — Škoda, ki io ima sovražnik, je ogromna.
Pri sv. Mihaelu je vdrl neki naš oddelek v sovražni strelni jarek in zaplenil veliko množino munieije.
Berlin, Nemčija. 17. marca. — Avstrijski generalni štab poroča: Ob soški fronti so začeli Italijani že vpetič s svojo ofenzivo, pa niso ničesar opravili. — Mi smo z lahkoto odbili vse njihove napade in jih na vseh točkah pognali v beg
Francoske vojne sirote.
Pariz, Francija, 17. marea. — Senator Jenourier je rekel dane? v senatu, da ceni po uradnih poro ?ilih število francoskih otrok, ki so izgubili v svoje očete v vojni na 800.000. To število je deset odstotkov več kakor je povprečno število porodov v Franciji.
V senatu obravnavajo kako po magati takim v vojni osirotelim o trokom. Ukrenili bodo tako. da br država prevzela skrb za vzgojo in izobrazbo takih otrok.
Turčija se je naveličala vojne.
London, Anglija, 17* marca. — Dopisnik neke tukajšnje brzojavne agent ure je sporočil, da si Navv bey, bivši turški poslanik v Rimu, na vse načine prizadeva, da bi sklenila Turčija separaten mir i zavezniki.
Pozor pošiljatelji denarja'
Tekom Tojne smo odposlali hra nilnlcam, posojilnicam ter pota mesnim osebam na KRANJSKO fcTAJEBSKO, ISTBUO, KOBO ftKOj HRVATSKO, in druge kr» le ▼ AVSTROOGRSKI bliso 7 m i i j o n o v kron. Vse te poiilj» ve ao dospele ▼ roke prejemnikov tie tako hitro kakor prej v mirne® 4asnf toda sanesljivo. Od tukaj » vojakom ne more denarja pošilja ti, ker jih vedno prestavljajo, lat ■co pa se pošlje sorodnikom a^ tnanoem, ki ga od tam pofljej 'ojaku, ako vedo za njegov našlo* Denar nam poiljlte po "Dom« «tic Postal Money Order" ter pr tožite Vaš natančen naslov in m* ilov osebe, kateri se ima Uplačat Cene :
K.	* | K	S
5---- .85 ! 120____ ie.2«
10____ 1.50 j ISO____ 17.fi.'
15----- 2.20 j 140.... 18.9»
20 ---- 2.85 j J 50____ 20.2!
25.... 3.53 | 160.... 21.6»
30---- 4.20 \ 170.... 22.U
35.... 4.90 j ISO.... 24.3"
40---- 5.55 ( 190.... 25.«-'
45____ C 25 j 200.... 27.01
50---- 6-90 | 250.... 83.7'
55.... 7.60 | 300.... 40.5»
60.... 8.25 | 350 ____ 47.2!
65---- 8.95 j 400____ 54. (V
70.... 9.60 j 460.... 00.7! 75.... 10.30 I 500.... 67.5*
80____ 10.95 j 600.... 81. (X
85---- 11.65 1 700____ 94.5»
90---- 12.30 ] 800.... 106.01
100.... 13.50 j 900.... 12U5I 110---- 14.85 j fOOO.... 132.0«
Ker se sdaj oene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših oenah in bomo tudi nakasovali po njih. — Včasih se bo igodilo, da dobi na dovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Xist dospe na sapad pena radi par dni kasneje in mad fesn, ko dotal naslovnik Ust v roka, ss pri nas oene morda še večkrat spra
Prodiranje ameriških čet Do zdaj še ni bilo bojev.
AMERIŠKE ČETE NE SMEJO SKOZ MEHIŠKA MESTA. - GENERAL GA VIRA. — VODE NE PRIMANJKUJE. — BEGUNCI IZ TORREONA. — DVA AME RIKANCA UBITA. — ZAPRT AMERIŠKI KONZULAT. — VILLI NAKLONJENO PREBIVALSTVO. — SEDEM TISOČ MEHIKANCEV ZA VILLO. — PEŠ-TVO IN KA VALERIJ A. — PROTI ZAPATI. — PARADA INDIJANCEV V MEHIŠKI PRESTOLICI.
El Paso, Texas. 17. marca. — General Gabriel Gavi-ra? Carrsfnzov zapovednik posadke v Juarezu, je rekel nocoj. da je dobil brzojavko, da je v Casas Grandes že prišel neki kurir od ameriški li če t in je naznanil, da se more pričakovati ameriške čete opolnoči.
General Gavira je rekel, da je brzojavil polkovniku Refugios Davilo, ki zapoveduje konstitucijonalnim četam v Časa? Grandes, naj ne dovoli Amerikancem, da bi zajedli mesto. Rekel je, da je dobil od Carranze navodila, da lie sme pustiti, da bi ameriške čete zasedle kako mesto.
Guzman, Mehika, 17. marca. — Ameriška vojska je prodrla pod generalom John J. Pershingom že južno do reke Janos ter napreduje povprečno po trideset milj.
Dosedaj niso naletele čete še na nikak odpor in se nahajajo v dobri volji, ter tako hitro napredujejo.
Vode je bilo doslej dovolj za konje in od točke, kjer se nahaja sedaj armada, jo bodo vzeli seboj v vozovih, dokler ne dosežejo reke Boca Grande.
V	tem mestu se nahaja posadka Carranze in njen zapovednik je rekel, da je dovolj močna, da bo mogla vzdržati. red v mestu. Konstitucijonalni vojaki so jako dobro volje in v dobri disciplini. Nekateri so danes popravljali most med tem krajem in Casas Grandes. Baje so zažgale ta most iskre iz neke lokomotive.
Galveston, Tex., 17. marca. — Ameriški in drugi inozemski begunci, ki so dospeli danes na mejo, so povedali, la sta bila v pondeljek večer ubita dva državljana Združenih držav na nekem posestvu zapadno od Torreona. in sicer med neko protiamerikansko demonstracijo, ki se je udeležilo kakih sto Mehikancev.
Trupla obeli Amerikancev so pustili v hiši na posestvu. nakar so jo ubrali razjarjeni Mehikanci proti severu, v upanju, da bodo naleteli na kak oddelek Villovih čet ter se jim pridružili. Po zatrdilu teh mehiških beguncev je ameriški konzulat zaprt in med prebivalstvom se vedno bolj pojavlja nezadovoljstvo in nenaklonjenost napram Amerikancem.
Dalje so rekli begunci, da so nekateri odlični Mehikanci v bližini Tampica na strani Ville in v tem smislu lelujejo med ljudmi ter jih ščuvajo in huskajo proti A-merikancem.
San Antonio, Texas, 17. marca. — O. A. Williams, konzul Združenih držav v Torreonu, Mehika, je dospel v Vtrtek na mejo z 86imi Amerikanci, med katerimi je bilo -finogo žensk, ter pričakuje sedaj nadaljnih navodil od svoje vlade iz Washingtona.
Konzul Williams je rekel, da je zapustil Torreon ne radi tega, ker so se Mehikanci kaj pregrešili napram A-merikancem, temveč radi varnosti. V dotičnem okrožju je prebivalstvo namreč zelo naklonjeno Villi in nekateri >o odkrito grozili, da so na strani Ville in da bi v slučaju potrebe lahko organizirali kakih sedem tisoč vojakov ter se pridružili roparskemu generalu.
General Funston je danes priznal, da je med četami, sedaj v Mehiki, tudi nekaj peštva, ni pa hotel povedati, koliko polkov in kje. Rekel je tudi, da je v neprestani zvezi z napredujočimi četami in da se ni pripetilo doslej se ničesar posebnega.
Mexico City, Mehika, 17. marca. — General Gonzales bo odšel jutri proti Ajusco, kjer bo nadziral čete, ki se bojujejo proti privržencem Zapate.
V	okrožju krog Ajusc-a se vrše v zadnjem času neprestani boji Zapatovimi četami, ki se pogumno branijo v gorskih kritjih in utrdbah.
Mexico City, Mehika, 17. marca. — Danes popoldne se je zbralo več tisoč Indijancev iz okoliških mest in vasi, ki tiO oblečeni v svoje narodne noše paradirali po glavnih ulicah prestolice in tako praznovali prijazno poravnavo med Mehiko in Združenimi državami.
Pred množico so v paradi korakale godbe ter igrale narodne indijanske pesmi. Indijanski glavarji so imeli govore v španskem in svojem azteškem jeziku, dočim je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. V paradi so nosili mnogo zastav s patrijotičnimi napisi, s katerimi so hvalili Carrauzov patrijotizem, ki je rešil narodno čast ter izno-va utrdil prijateljske zveze med Mehiko in Združenimi
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.) Owned and Published by the
SLOVENIC PUBLISHING CO.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. LOT* 18 BEN ED IK, Treasurer.
Novo amerikansko mesto.
Pla<t» of Business of the corporation
and addresses of alcove officers: 82 Cortlandt Street, Boroupto of Mac-battan. New York City, N. Y.
Za i-elo leto velja list za Ameriko in
Cunado ........................................$3.00
„ t>< il leta........................................1.50
„ celo leto za mesto New York..	4.00
„ pol leta za mesto New York..	2.00
„ Evnit<o sta r.«e leto....................4.50
„ pol leta....................2.55
......četrt leta................1.70
*<;i.AS NARODA" Izhaja vsak dan
litvwmSf neUelj tn praznikov.
"GLAS NARODA"
<"Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. SnWHption yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Dupl*l brez podpisa in osebnosti se ne
prioltfujejo. Deuar naj se blasovoli poSiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosinci. da se nam tudi prejšnje bi-bivalif.ee naznani. da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poSilJatvam naredite ta naslov: -G LAS NAROD A"
82 Cortlnmlt St..	New York City.
Telefon 4CS7 Cortlandt.

Koncem tedna.
Največja ironija je, da se Francesco Zottijev slovenski list zavzema za Slovensko Zavetišče! Hrvatske in slovenske delavce, njihove družine in sirote, je osle-paril za ogromno svoto $750.000. sedaj se pa hinavsko zavzema za siromake!
* * *
Ako bi ta Francesco Zotti dal od $750,000 samo deset odstotkov nazaj za Slovensko Zavetišče, koliko bi bilo pomagano; saj še od obresti te velike svote prav lahko
izhaja!	f
* * *
Pa kaj pravimo nazaj dati? Odkod naj vzame, ko je vse zafuč-kal. a potem norce bril iz oslepar-jeiiih. če« da so mu še dolžni $H >0.000, ker toliko svoto jim je "prihranil", ker jih je samo za
$750,000 oc i pranil.
• •
*
Ko so ljudi tako oeij»anili. so se pa iz njih norčevali ter jih pitali z 44jazbeei*'. Da. da, jazbeci
m r. jo biti vsi oni. ki Zottiju kaj \ rujejo ali mu pa c^lo d*-n ar daj** jo. Zal. da je na^'! tudi
nekaj slovenskih jazbecev! * »
•
Njegov urednik, ki je seveda na komando Franeesco Zottija ono p:sal. pa ni mislil toliko na Zave-t - -C, ampak bolj na Žeanjarijo. ker "fuzel * je trlavna stvar in pri njem spirit us familiaris, ali "delirium tremens".
• «
Sedt-in milj od starega mesta Petersburg. Va.. na bregu reke James, stoji smodiiišnica, ki je lastnina Du Pont Powder Company. Do vojne je bilo zaposljenih tam kakih dva tisoč ljudi. In mesto Topwell je bilo komaj znano s svojo smodnišnieo.
Začela se je vojna. V Ameriko so začela prihajali vojna naročila. Sniodnišnica Du Pont Powder Company je oživela, se zganila in neznansko razširila. Mesto prejšnjih dveh tisoč delavcev je bilo najetih 21,000, ki so se zbrali od vseh koncev in krajev.
Ta tovarna dobiva največ naročil iz Rusije. Smodnik rabijo v Evropi v velikanskih množinah in t?a morejo komaj dovolj napraviti. 1'rej malenkostno mestece Top-well se je z neznansko liitrieo razširilo in povečalo svoje prebivalstvo na trideset tisoč ljudi.
Topwell je najnovejše mesto na svetu. Ustanovljeno je bilo komaj preti kakimi desetimi meseci. Pred kratkim je dobilo svoje ime in državni "charter".
Mesto se razvija silno hitro, ta-korekoč od ure do ure, ter se povečuje. Svet v in okrog mesta postaja vedno dražji in oni, ki delajo, prav dobro uspevajo. Nekateri kupujejo zemljo, jo obdelujejo. stavijo hiše in z njimi trgujejo. Prebivalstvo se množi in cene se višajo za vse stvari.
Posebno dobro uspevajo v novem mestu Grki. ki so takorekoč rojeni trgovci. Najmanj pa napredujejo Rusi. ki imajo premalo podjetnosti ter se premalo zanimajo za svoj«- lastne koristi. Delajo od vseli najteže, dobivajo pa najmanj od tega. ker se ne znajo pobrigati za svoje.
Vsak nadaljni dan vojne poživlja to novo mesto Topwell. Kar se
>-e družba noče ukloniti delav- pogledala nam.\ sera se zdrznil in ga tega veselega življenja: na' skim zahtevam, se ne ve, koliko povesil oči.	trepalnicah sta ji obviseli dve de-1
časa bode stavka trajala. Tukaj! Videl sem njene muke in nisem beli solzi; ostra bpl ju je iztisnila je največ Nemcev in Italijanov, se zmotil. Dosihmal ne poznam iz srca. Imel sem moč, da oživim Slovencev nas je malo. Sem ne skrivnosti, ničesar ne vera, razun in osrečim to bledo in zamirajoče svetujem nikomur hoditi. — Ivan k tega. kar sera sam videl in kar srce, samo vedel nisem, kako naj

Sterle.
Dopis.
Claridge, Pa. — Dasi je l'la-ridge velika slovenska naselbina, vendar so dopisi iz nje zelo redki
sem pravkar povedal. Ta zveza to izvršim, kako naj primera za J najbrže ni bila taka. kakor bi se delo. In mučil sem se. Stokrat me | moglo domnevati o njej na prvi je vleklo k njej in vsakokrat mi pogled. Znabiti je bil to poljub za je lice zagorelo kot ogenj.	|
slovo, bil zadnji poljub, kot slaba Nenadoma me je osvetlila rešilna grada za žrtev, ki je bila daro- na misel. Sroclstvo sem našel in vana -njenemu miru in časti. N—i ves sem oživel.
je odhajal; zapuščal jo je morda •• Hočete, da vam šopek natr-za vselej. In pismo, ki sem ga dr- gam?" sem rekel tako vesel, da ■j žal v roki, kdo ve, kaj je vsebo- je gospa M-x naenkrat dvignila
h s a s a
Mr. Clemens Raducha. 324 Palmer St.. Detroit. Mich., je rabil Sevcro-vo Zdmvilo zr* obi-ti in jetra ko je iinei obistno nepriliko ter nam je pi-"BL1 sem bolan vet icot eno leto in pol. I'otem sem izvedel o Nevero vera Zdravila za obisti in jetra ter sem bil oiiij-an. R.hIi tega Lihko priporoča-in to zdravila v sini, ki trpijo Všled obUtuib uepnlik."
S H S H
neprilika in zato rabite
Vzrok temu jc trdo de o v premo-j^ Rako smlitj iu kJo naj obr	^YO ill me presunljivo P0gle-
gorovu; delavee se težko pripravi soja > obenem pa bi bilo brez dvo-	dala. I
vzeti pero v svojo žuljavo roko.J ma ncnadno razkritje njene taj-	"Prinesi". ic izpregovorila na-
Tudi jaz nimam danes drugima 1U)Sti _ „roza blisk z jasiiega ne.	posiej s slabim glasom, se malce
kot poročati prezalostno novieo. u za njeno živ]jeilje> ge pomnim	nasmehnila in takoj zopet pove-
njen obraz v tistem trenutku; ni sila oči v knjigo.	I
. . i mogoče več trpeti. Čutiti, vedeti.	"Če ne, tudi tu travo pokose in
vencev. Izgubili srno IZ ^voje sre-jbiti uverjtm :.akatl kazni, da bo	ne bo več cvetlic!" sem zaklical
de priljubljenega sobrata m vzor--olrt mv_ mLmito od.	iu veselo 0dliitel na delo.
nega mladeniča Peregrma Zupan-] krit0 da uaj(]Pj pobere kdo Za_	Kmalu sem nabral šopek, kaj
katera .ie bila pretresla srea vseh
čiča. Bila je dika in ponos svojih starišev in sorodnikov in ni bil star se 25 let. Sobrat Peregrin je šel 11. sušca še zdrav in pojoč na delo. Deial je pri Westmoreland Coal Co. kot voznik premoga. Nesreča ga je doletela pri prvi vožnji. Prišel je pod vozove, ki so ga
1 voj: brez napisa je, more ga od-	priprost in reven. Sram bi ne bilo preti, a tedaj... kaj tedaj? Kje	prinesti ga v sobo. Toda kako veje življenje strašnejše od tega. ki	selo mi je utripalo sree, ko sem ga jo pričakuje? Hodila je med svo-	nabiral in ga povezoval! Vedel jimi bodočimi sodniki. Čez minuto	sera, da je v bližini njiva z dozo-postanejo njihovi smehljajoči se.	relo ržjo. Tja sem stekel po mo-ljubeznjivi obrazi grozni in neiz-	driž. Zmešal sem sa z dolgimi.
aa	B
g Kadar vas hrbet boli g
3 ivv	S
J3	iščite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna PJ
a ..... •
a a a a a a a a a a a a a a a a
izk:xzul svo'
B H B B B B B B B B _ B B
se ponavadi tuai r-javlja mediasom obi-tnih ncprilik in da 50 S
Wra=a. zdravljenju, Ii.j rjlil tuiU SCVrlRA'S BALSAII faj OF LIFE [xnt-r;v Zivtjcuski Balzami kateri jo £e večkrat Jo vrc'Jr.o.=t v r 1 --i s Severovim /"<lmv ilura za objeti in jotrj.
Seven s Kidney and Liver
R A rt«. A	(Severovo Zdravilo za obisti in jetra) ki
KBITIBIIM vas bo spravilo na pot k Zdravju. Rabi
■	se naj v slučajih vnetja obisti ali mehur-
ja, zadrževanja ali puščanja goste vode. oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri-like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je tudi kot zalo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih-
Cena Severovega Zdravila za obisti ia jetra: 50c a Jl.00. C-čua tšovoroveca Živijeiuikefa llalza::ia: 7T,t-.
B B
__B
S3 VpraSajte vašega lekarnarja za Severove Pripravke. Ako va- ne more založiti, na-j^o rocite jih nas.
g	W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa g
prosili.
kla>
.	, .... , .	_ . a......... Citala bo zasmeh, zlobo, zlatimi in krasnimi
popolnoma stlačili v klopeic. Dasi zani^vanje v teh obrazili, a po- bližini sera nak-tel na eelo gnezdo je bila pomoč na mestu, je bil re-jtem llastane	breznadejna potočnic in moj šopek se je začel
noč v njenem življenju. Kes nisem polniti. Na polju sem našel zvon-, razumel vsega tedaj tako, kakor č-ice in poljske nageljčke. po po-..	.. „ , v- 1 js^daj o tem mislim. Mogel sem sa- vodne, rumene lilijo sem stekel
siva .Matere Kozje	Narod- mQ slut;ti in trapltI sree vsIed u_ prav na br<?? ri.ke. Naposled, ko
pasnosti njene, ki jt- sploh pojmil	sem se vračal na mesto in skočil
nisem. Karkoli naj bi vsebovala	za hip v goščo, da bi si nabavil
tajnost, tisti skrbipolni trenutki,	par svetlo-zelenih, širokih zavoro-
katerih sem bil ])riea in ki jih nik-	vih listov in zavil vanje svoj šo-
dar 110 izbrišem i/, spomina, so od-	pek, seru slučajno naletel na eelo
kupili marsikaj, ako so sploh kaj	družino mačeh, blizu katerih je na
odkupiti mogli.	mojo srečo izhajal vonjajoči vijo-
. . , _ . . , .,t Tedaj pa se je razlegel veseli lični duh v sočni, gosti travi skrinja na Kranjskem. Rojen je bil
17. malega travna leta 1891. V
vež v nekaj minutah mrtev. Uil je član društva S. S. I*. Zveze št. 2. društva sv. Barbare št. 20. dru-
ne Hrvatske Zajeduice ti*r član in delničar Slovenskega Narodnega Doma. Bil je tudi član angleškega društva Owl št. 1356, od katerega je pa ob ustanovitvi Slov. Nar. Doma žal odstopil. Pokojni sobrat je bil doma i*'. Spodnjih Vrtač,
KRACKERJEV' BR1NJEVE«
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
fara in občimi Kolovrat, okraj Li-J
klic k odhodu. Vsi so "se veseli vajočo se cvetko, še vso posipano ....... „	j vznemirili, z vseh strani se je raz- z bleščečimi rosnimi kapljicami.
Ameriko je prišel za očetom z m«-,ie.galo živahno govorenje in smeh. Šopek je bil gotov. Povezal sem
, Cez par raimit se je terasa izpraz- ga z dolgo, tenko travo, ki sera
ter jo. bratom in sestro v grudnu
, ... t ,	.,leta W0H. Tukaj zapušča očeta, nila Go sna M-x se je odrekla iz-	j0 zvil z vrvico, položil previdno
more kupiti tam danes za tisoe|mater brata, sestro ter veliko so- fer "na sled priznala. da ni	v notranjost pismo, ga zakril s
dolarjev, bo stalo cez leto dni rodmkov. v stari domovini na sa-1 i i >	xt i , T,	. . . _ . . ..
i	. . il- i	' . ,	'. ; (loeela zdrava. No, hvala Bogu.	cvetkami, toda tako. da ga je bilo
morda entisoeinpetsto dolarjev.1 mo sorodnike. Da je bil ranjki pri-1	& J
Vse, kar naloži kdo v zemljo, pri- ljubljen, dokazuje to: ni je hiše -
vsi so se odpravili, vsi so zaliiteli možno zapaziti, alio vzbudi le ko-
naša dobiček, ker delajo ne samo ljudje, temveč tudi denar.
Koliko so uničili požari v Združenih državah.
V januarski številki je priobčila "Insurance Press'* najzadnje številke, ki se tičejo požarov v Združenih državah leta 1915. O-genj je uničil raznega premoženja za $172.671.000. oziroma za -r-48.7tjs.25n manj, kakor pa leta 1914.
To zmanjšanje požarov je pripisati novim varnostnim odred-j.im v bttja proti požarom. i: s»> bile š.-le preti kratkim up<*-jau«*. Poleg l. ga bil v juniju • T»14. ve-ikanski j>"/.ar v Sa-*"ti. M .—., ko j.- j. .gorel glavni b i !r-ga obrtnega rn«-sta.
jih l.-tih so bile Lzgu-H- pri požarih v Združenih drža- va vah sledeče: 1. 1910. S214.uu:i.;0". leta P'11. ^217.0«>4,575. leta 1912 «206.4	1. 1913. $203.4<J8.250.
Pr«-teklega leta so s«^ dogajali požari v*-«"inoma v tovarnah, ki so' izdelovale municijo za evropske bojujoče se države. Taai je bilo največ nevarnosti ia zavarovalne družbe so izgubile tam velikanske svote. Zato so znatno zvišale za-1 varovalne pristojbine proti požarom, in sieer za kakih 40—odstotkov.
\ države »t- /vlo r«.-»iio bojujejo proti požarom. In opaziti jr tu<!i mogoče, da požari povsod zelo zmanjšujejo, dasi vedno stavijo nove tovarne, naprave in stavb«-. Novi zakoni zahtevajo pri zgradbah nezgorljiv materijal, izolirauje peči In dimnikov in et.'-vi. prepovedujejo kajenje cigaret v nevarniii ki*ajih in zahtevajo
in nadlegovali jo s tarnanjem, lička j zanimanja moj šopek, vpraševanjem iii sveti ni bilo več Odnesel sem ga gospe M-x. časa. Malo jih je ostalo doma.' JMedpotoma se mi je zazdelo, da Mož ji je rekel par besed; odvr- je pismo preveč vidljivo, in še nila mu je, da bo še danes zdrava, bolj sem ga zakril. Ko sem šel bii-da naj se ne vznemirja, da ni po- že, sem ga potisnil še bolj v cvet-treba, da. gre v posteljo, da pojde Jicc in naposled, že na mestu, sera na vrt sama... z menoj... Pri ga naenkrat sunil tako globoko v tem je pogledala name. Kdo je bil notranjost šopka, da ni bilo na bolj srečen; kar zardel sera vese- zunaj ničesar opaziti. Na licih mi Ija! Č'ez minuto sva bila že na je gorel cel plamen. Želel sera si poti.	i zakriti lice z rokami in takoj zbe-
Šla je ravno po tistih drevore- ža.ti. toda gospa M-x je pogledala dih. cesticah in stezicah, po kate- na moje cvetke tako, kakor da je rili se je predkratkim vračala iz povsem pozabila, da sera jih šel gošče, instinktivno se spominjajoč nabirat.
prejšnje poti svoje, neprestano Mašhialno, ne da bi pogledala,
zroč predse, oči uprte v tla, iska- je stegnila roko in vzela moje da-
joč na njih. ne odgovarjajoč mi. rilo, toda ga takoj položila na
.. .. ,	,, ^ , ker ie očividno pozabila, da ji klop. kakor da sem ii ga zato dal.
ovala tudi poljska yodba. Tako	. . -	- , -- °. -- . .
1 , . .	i greni ob strani.	m znova je uprla oei v knjigo kot
epe«ra sprevoda ni se bilo v	. .	- xr ^
- i T ii- : i " , • L-- •	i Dospela sva kmalu do kraja.' omotici. Kar solze so* se mi na-
•ldge. i ukaj. ^irajri rojaki in eita-J, .	,	..,.*. v.- , i- *	.
h; ,,: , , t Vu.	>: kjer -. m pobral zavoj in kjer je b rale radi tega neuspeha.
e!ji. s»-daj zopet lahko lzprevKli-	..	.	-	i
kak« potrebna so podporna P«*"^1^ eestiea: kar se je usta-: "Da ima le .aoj šopek poleg se-
Iruštva. Pristopite, dokler ie ni	s	skrbl zamirajoeim be \ sem si misli!, "da bi ga le ne
_	. c : -	- f	„ glasom dejala. <la ji je slabo, da pozabila! Legel sem nedaleč v
»repozno!	uuamo -t j»od|K>r- .	J	.	-	.
jih društev in vsak lahko za- P°J(,e domov. K<» sva prišla do travo, položil desno roko pod gla-,-anije kjer -- ho.-e rlarid-.- jelvrtn"	zoiM t obstala in v'>	kakor da me pre-
gn- do ne>:-ev. Dne 1" sx^-ana je1^	tr*'»uuk= obupen na- magnje spanee. Nisem spustil oči
ubilo 24 let starega mladeniča Ar-jS!Ueh J«' z:hn'] ustua.h in ^ o } ^ 3U ^kaL t burja Newn>na. ko j. šel z dela I obnemogla, izmučena, pripravlj..; Preteklo je deset minut; z-a Ar.
domov: 11. <ušea naše ga sobrata :!na na	udana v SVOJO USod°" ^ 1111 Je- da ^ vp<lno boli in ^
13. sušca je nekega Poljaka tako >fvrn'la na	pot. bledi obraz... Nenadoma mi j<
pobilo, da ni niti najmanjšega u- ae da bl nn rekla	»1 ri>el na pomo." blae slučaj.
]>anja. da bi okreval: 14. sušca se je ponesreči! naš rojak Fran Dra-gar. Tem potom se kot predsednik društva sv. Barbare štev. 2<J najsrčnejše zahvalim vsem tiru-štvom in ostalim rojak«.un, ker se poluoŠteviluo udeležili pogreba našega nepozabljenega sobrata. Starišem, bratu, sestri in vsem si»-rodnikom naš«-^ iskreno sožalje, pokojnemu sobrat u i>a bodi lahka tuja gruda! — John Močnik.
v Claridge, da bi ga nje stanovalci ne prišli pokropit in mu tako izkazati zadnjo čast. Prihiteli so sorodniki in znanci iz Exporta, White Valley, Delmonta, Jeanet-te, Penna, Yukoua, Herminie. oddaljenega Moon Runa in Cliff Mine. Pogreb se je vršil 1*3. sušca i/, hiše pokojnikovega očeta na 2 milji oddaljeno pokopališče na Harrison City, kje-r smo ga položili k zadnjemu počitku. Pogreba so se udeležila razun S. S. P. Zveze št. 2, sv. Barbare št. 20 in N. II. Zajedniec št. 378 tudi društvo sv. Mihaela št. 40 J. S. K. J. z zastavo, društvo .S. I). P. Zveze št. 7 ter nebroj drugega ljudstva vseh narodnosti. Pri pogrebu je sodelovali ler
Cena za "BISIXJEYEC je: 6 stoktenie $ (VSO
U! steklenic l.S.iK)
V ZALOGI IMAMO
rmji Cisti doniari TIMII'INJEVEC in SLIVOV-KA kuhana v naši lastni distileriji.
Naše cene so sledeče: Tropinjovec i»t s^al.	$2.50, $- 7,""» in
Slivovitz i«?r gal. ................
Tropicjevec zaboj .................... $ D.OO
Slivovitz zaboj ...................... $i:j,00
"GO" Kye Wlrfskey 5 let star, zaboj____ $11.00
Kadeča Ohio vina per gal.....5uc.f GOc., Gr,c.
Catawba in Delaware per gal.......THc.—SOc.
Za 5 in 10 ^al. posodo raeunamo $1.00, za 25 sal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. NaroČilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
Ths Ohio Brandy Distilling Co,
6102-04 ST. CLAIR AVF., CLEVELAND, 0,
n
To elowce čveka nekaj o dveh tisočakih, ki jih je Mr. S. daroval za slovensko eerk«-v, a ve naj. da je Šla ta svota z dobrim namenom iz l&stnega žepa. pri ujego vem bossu Francescu Zottiju je bilo pa v«e drugače! V njegov žep je romalo $750,000 krvavih delavskih žuljev, a ni nikdar dal v kak
dober nainen "fieka?\ • *
•
Mogoče pa misli Francesco Zotti, da morajo s»*daj drugi skrbeti za one siromake, ki jih je ogulil za tri četrt miljona dolarjev! To

A A rfs A
Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEGAN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne sinotke,
patentirana zdravila. PRODAJA vožne ilstke vseh prekotnor-skih črt.
POŠIL-JA denar v stari kraj zanesljivo tn
____^________pošteno.
'GLAS NAHODA" UPRAVLJA vse v notarski posel spada
S2 Cortlandt Strwt, io0a de,a-
NVw v. rk. n y. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND,
PHONE 246
Zastopnik
jo je pa dobro pogruntal kala-	nadzorstva po<l pokrovi-
brez! Pa naj raje toži jeibece »jteljstvom posebnih oblasti.
onih $is00,0<>0, ki jih jo prihranil	- * *
siromakom poleg ociganjenihl „ .	, .
$750,000 in .tako svoto jim lahko	jg £ (fd Q Vft PO H8"
zgradi Zavetišče!
* * *
Za vse take jazbece pa je najbolje Zavetišče, ako »e izogibajo Zottija in njegove ban do. da zopet ne bodo kdaj presenečeni!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
ših naselbinah.
T T TT
w
Nat a-
Mali junak.
Iz spominov neznanca.
Rusk: >pi»al F. M. Dostojevski j.
(Konec.)
Nekdo, u za njim i drugi, je zapazil, da je gospa M-x bleda in razburjena. " Obsuli so jo z vprašanji o zdravju, z dosadnim tar-Fitz Henry, Pa. — Do zda j saio nan jem. Morala se je š;iliti, sme-delali po dva <lo tri šihte na te- jati se. kazati veselo. Poredkoma »leii. Pred kratkim so nam oblju-| je pogledavala ca moža. ki je stal bili, da bomo delali vsak dan, pa na kraju terase in sc pogovarjal ne vem, če bodo držali obljubo.'z dvema damama, in tisti trepet, Hiše, v katerih stanujemo, so bolj tista zmeda jo je prevzela, revieo, podobne hlevom kakor pa človo- kot na večer njegovega prihoda.
krepko
Janez. — Skupno število vojakov, ki se bojujejo v vrstah Nemčije, Avstro-Ogrske, Turčije in skim bivališčem. Slovencev nas je Spustil sem roko v žep, Bulgarije, znaša nekako 11 miljo-' tukaj precej. — Mihael Omahne. | držal v njej zavoj, stal oddaljen nov 200 tisoč mož. Zavezniki ima ! Ottawa^ I1L — Z delom je bilo od vseh in prosil usodo, da me go-jo pod orožjem in v rezervi na dozdaj ise precej dobro, zanaprej spa M-x zapazi. Želel bi jo obo-Angleškem okroglo 13,000,000 pa slabo kaže. Pred par dnevi je 4*iti m pomiriti, diši samo a potno/. Naravno, da te številke niso prenehala tukaj z obratovanjem gledom, reči jej kaj mimogrede
Srce se mi je krčilo žalosti in Bila je to velika zlata čebela, nisem vedel, kaj naj storim. I ki jo je prinesel dobri vetrček — >ila sva. ali bolje rečeno, peljal I meni na srečo. Najprej je pobren-sein jo na mesto, odkoder sem čala nad mojo glavo in zletela na-pred eno uro začul topot konja in to k gospe M-x. Ta je zamahnila njun pogovor. Tu blizu gostega' parkrat, toda čebela je kot nalaš-'-* bila kloj» vsekana v o- se bol^ silila k nji. Naposled j< skalo, okoli katerega sej gospa M-x zagrabila moj šopek in
bresta ; groinno
je ovijal bršljan, rastel poljski jasmin in šiju k. A'sa ta gnščica je bila posejana z inostiči. loj>ieami. votlinami in enakimi pi-eseneče-nji. Gospa M-x je sedla na klopi, eo ter sc nesvestno zamaknila v čudovito pokrajino, ki se je razprostirala pred namu. Zatem je odprla knjigo in >e nepremično zazrla vanjo, ne da bi obračala !i>tov. ne. da bi eitala, skoraj ne da bi se zavedala, kaj dfla. Bil«» je že poldesetih. Solnee se je že dvignilo visoko in mogočno plavalo nad nama po sinjem, globokem nebu. da se je zdelo, da se topi v lastnem ognju. Kosei so bili že daleč; komaj jih je bilo videti
zamahnila z njim. Ta hip je. skočil zavoj izpod cvetlic m pal naravnost, na odprto knjigo. Zdrznil sem s<>. Gledala je nekaj časa, nema strmenja. zdaj na zavoj, zdaj na cvetlice v roki. in očividno ni mogla verjeti svojim očem. Nenadoma je zardela, se zmedla in pogledala name. Toda jaz sem .še pravočasno vlovil njen pogled in krepko zaprl oči. kakor da trdno spim. Za nič na svetu bi j: sedaj ne pogledal naravnost- v obraz; sree mi je zamiralo in utripalo kot tičica, ki pade v roko kodrolase-mu vaškemu paglavcu. Ne pom-| nim. koliko časa sem tako ležal z zaprtimi očmi: minuti dve-tri. Na-
z našega brega. Za njimi so sc- posied sem se ohrabril in jih od-
vlekli brezkončni razgoni pokoše-ne trave in poredkoma pošumeva-joč vetrček je pihljal k nama njen vonjajoči par. Okoti pa se je razlegal neprestani koncert onih, ki "ne sejejo in ne žanjejo", ki so
pri. Gospa M-x je hlastno čitala pismo, in po razpaljenih licih, po bleščečem in solznem pogledu, po sijajočem obrazu, v katerem je vsaka potezica podrhtavala od radostnega občutka, sem uganil, da
svobodni kot zrak, ki ga sekajo s je bila sreča v tem pismu in da je svojimi prešernimi peruti. Zdelo, očividno razpršena vsa njena tuše je. da je ta hip vsaka cvetlica, ga. Bolestno-sladko čustvo je pre-najzadnja bilka, izhlapevajoč da-J vzelo moje srce. s težavo sem se ritveni vonj, govorila Stvarniku; zatajeval...
svojemu: 41 Oče! Blažena sem in j Nikdar ne pozabim tega tre-sreena!''	jnutka! -	i
Ozrl sem se. na bedno žensko,, ki j Naenkrat, še daleč proč. so se
natančne, j&i ra aamo približne. The Federal Plate Glass Co. Ker na skrivaj. - Toda, ko je slučajno- je bila edina kot mrtvec sredi vse- razlegli klici:
"Madame M-x' Nataii" lie!"
Gospa M-x se ni odzvala, mu-' pa k naglo dvignila s klopiee. stopila k m< ni in se .-klonila nad mene. Občutil sem. da mi gleda naravnost v obraz. Trepalnice so
i ii I zadrhtele. t >da premagal sem se in nisem odprl oči. Trudil sem >e umerjeno in mirno dihati, toda srce me )V dušila s svojimi nerednimi udarci. Goreči njen dih mi je palil liei; blizu-blizu se je nagnila k mojemu obličju, kakor da ga preizkuša. Naposled so poljub in solze padli na mojo roko, na ono, ki mi je ležala na prsih, in dvakrat jo je poljubila.
"Natalie. Natalie! Kje si?'' se je ra zlogi o iznova. že blizu naju.
"Takoj!"' se je oglasila gospa M-x s svojim polnim, srebrnim glasom, ki pa je bil silno zamolkel in je poduhtaval vsled solz, in tako tiho, da sem mogel edino-le jaz slišati njen ''takoj*'.
Ta hip me je vendar srce i/.dalo; in mi najbrže poslalo vso svojo j kri v obraz. Tu pa mi je hiter, vroč poljub opalil ustni. Slabo! sem kriknil, odprl oči. toda tisti i hip je padel nanje njen včerajšnji pajčolanasti robček, kot da' me je hotela zavarovati pred solneem. Trenutek pozneje je že' izginila. Slišal sem samo šum na-J glo oddaljujočih se korakov. Ostali sem sam. ..
Potegnil sem raz sebe njen ro-| bee in ga poljuboval ves v omo-j tiči; par minut sem bil kot blazen... Težko dihajoč sem se naslonil na komolec ter zrl nezavestno in nepremično predse na obdajajoče me holme, živo-pestre
njive, na reko. ki se je vila med njimi, in daleč tam. kamor je komaj s» gal pogled, med novimi bolmi in vasieami. ki so migljale kot točke po vsej s svitlobo obliti planjavi. — na sinje, komaj vidne gozdove, ki so se kadili na kraju razbeljenega neba. in sladko zatišje. ki ga j.- nekako pihljala veličastna tišina slike, mi je polagoma umirilo razburkano srce. Postalo mi je lažje in zavzdihnil sem svobodneje... Toda vsa duša mi je plavala v tihem, sladkem razkošju. kakor da je nekaj uganila, kakor da nekaj sluti. Nekaj plahega in radostnega je odkrivalo moje preplašeno srce. rahlo podrhtavajoč pričakovanja... lu naenkrat so mi prsi za valovile, me zabolelo, kakor da jih je nekaj presunilo. in solze, sladke solze so mi brizgnilo iz o£i. Zakril sem z rokami obraz in ves drhteč kot bilka sem se neovirano predal prvemu spoznanju in odkritju srca, prvemu, še nejasnemu spoznanju svoje narave, lu detinstvo moje jo končalo s tem trenutkom...
Ivo sem se vrnil Čez dve uri, že nisem več našel gospo M-x. Odpeljala so je z možem v Moskvo vsled nenadnega dogodka. In nikdar več je nisem videl.
Rad bi izvedel za naslov svojega brata FRANKA KOCJAN. Doma je iz vasi Žirje pri Sežani na Primorskem. Pred enim letom se je nahajal na Davis, W. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se sam oglasi. — August Kocjan, 172 Center St., Barberton, O. (17-20—5)

£.A ZEUiNJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
lakofpoririM 4m 21. jaaurja 1902 v driari Pnmjlvuk
GLAVNI URADNIKI:
Pr«di*<lnlk: JOŽEF PETEBNEL, Bo* 95. Willock, Pa.
I	IM ipmiMMliilk KAKUL ŽALAH. Box 647, Forest City, Pa.
II	1**1 predelni k: LOUIS TADCHAH Box 835. Bock Bpriod. Wja. r»jriJh IOHN T12LBAN. Bo» 707. Forv«l City. Pa
1 '«jnik JOHN OKOLJN. Bol Forest City, Pa
tifttfuuik MAKTIN M I'll iC. Bos 537. Forvst City, P»
'-» A-Hwr JuSlI ZALAB I (MM Nortb Chicago St. JoUm. IU
VKllOVNJ ZDBAVNIK
• MAJfTIN IVEC. 000 Chlraxo St., JolleC Ill
NADZORNI ODBOR:
t*radatKlBlk IGNAC PODVASKIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TOBNlC, Box C22, Forest City, Pa. 11 uadzorulk : FRANK PAVLOVClC, Box 706. Conemaoisli. Pa. ' [| utisoralk: ANDREJ SLAK. 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
rr
L II
a
POROTNI ODBOR:
sodnik: MARTIN OB REŽ AN. Box 72. East Mineral. Kana. porotnik- MARTIN &TEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana I rotjilk: MIHAEL KLOPClC, 628 Davson Ave^ B. F. D. 2. G (laid. Detroit. Mich.
UPRAVNI ODBOR:
viH.miL ANTON HOČEVAR B F. D. No 2. Box 11%. Bridgeport, O
upravnik: ANTON DEMŠAR Box 136, B rough ton. Pa r pravnik: PAVEL OBBEGAR Box 402, Witt, I1L
Cits
Dopisi naj Pnnna
ae pofilljajo l tajniku Irao TeBmn. P. O. Bok 707. Forew
Druftttreno flartlo: "GLAS N A B O D A."
Avstrija in Italija.
Učinkovanje avstrijskih uspehov ob Soci na splošni položaj.
Švicarski major Tanner, ki se nahaja t ri avstrijski soški armadi, j > "Balder Nachriehten":
Italijani se bodo ob Soči izkr-\ li. v« da imajo tudi Avstrijci f ; n verjetni vztrajnosti obrambe >voje izgube. Veliko raore-t: j i j. o}) Soči. <.-Itako strašno v svoji nlovitosti. neenako v svojem u-
i. 1'. i t>-m s.» Avstrijci j Vsak vijak. Moj si upa pa mi je pri v	'' ; 711 .'•-•■»valiM. Svoj dose-;uesei suknjo, daljnogled in kom
• 'i- df/.ati soško t rotit o, so ,)ag .Prižgem si smodko .Čez ucka; dc>egli in obdržali. Ze od zal ' vztrajajo \ defenzivi, h kateri «!; r i!a izboljša črta. «"*e je o ji rožena ali vtisnjena, naravno tu <! kn..ji vni ofenzivni sunki. Naš! pojrb-d mora biti splošen in reči moramo, da so do danes Italijani •-vojetuu nasprotniku pač zadali S: o>lo. svojemu vojnemu cilju se pa niti najmanj niso približali.
V/.d^žanje Avstrijcev ob soški fr-iiiti ni samo avstrijski uspeli na -••bi. marveč tudi zelo učinkuje na splošni položaj. Med pohodom na Srbijo je bila Italija vezana na fr it Ta odpor je utrdil stališče v red njih velesil in mogočno dvignil n ju j in ugled.
Kako je na Krasu.
Morda bode naše bepunce s Krasa zanimalo, kako izgledajo sedaj nojih domovi ob bojni črti, zato krat ep opis. V žalost nesrečnim se n ■ : a povedati, da je sovražnik iz-lil -.vojo onemoglo jezo na vsa seli-š< a. !.; iuor je moplo doseči njepo-vo topništvo. Nepoškodovane vasi v obit: ju sovražnih topov so Selo, Korite, Hudi lop. V Selu je neko poslopje zgorelo pred njim ali sedaj. Obstreljevane so bile vasi Nova vas, Opatje selo, Boneti. Ferle-ti. Mikoli. Paljkišče. Gabrije, toda poškodovane niso posebno. Manjkajo pa -koro povsod vrata in okna. ki >o jih znosili v bojno črto z;j zavarovanje zakopov. Zlasti v prvih časih se je to nujno potrebovalo. Razdejane so pa vasi Doberdob in Sv. Martin. zlasti zadnja. !;i leži skoro v bojni črti in so jo bili I^ihi v drupi soški bitki že zavzeli. a so morali nazaj. Tudi Cofi- i, Markotini in Devetaki so vee ali manj razbiti. Strehe v Doberdobu in sv. Martinu so večinoma razdrte in zidovi preluknjani, ven- daljnogled. Bil sem prepričan, da dati pa š«' ponosno stoje in izziva- se nahajam ravno nad onim delom. j<> - ivra/nika. Avstrijske beguee katerega moram bombardirati. In čaka ob povratku mnogo truda in prva bomba je padla. V tem času * * I»«. minulo. preden bodo za- zaslišiiu neko čudno ropotanje. Pri-
!.)•*-i'• v- rane. Tudi kar je rodo- čeli so na nas streljati s šrapneli. vrtnih tal. t„ se ved je ali manjše <4 Vzdignimo se'', sem rekel svo-dolme. so /a delj časa uničene. Iz; j emu spremljevalcu. Ta hip smo .1 ti > > >e povečini napravila po- se vzdigovali. a jaz sem metal bom-kopal>,>a, kjer spe sedaj smrten! be. Pogledal sem doli. Mesto je iz-S junaški branilci kraške zemljo gledalo kakor da je izumrlo. Vse, — med temi tudi marsikak Italijan. Mali leseni križci se dvigajo tam, kjer je preje Krašovec s trdim obil elo van jem pridobival zemeljske darove. Marsikje se je pa zemlja naložila v vreče, ki varujejo avstrijske vojake pred sovražnimi kroglam L Vojna je avstrijskemu ljudstvu zadala težke u-
Nad Verono.
Neki častnik-letalee pripoveduje o svojem poletu nad Verono sle
deče:
Tržaške ulice so bile že popolno uia temne. Izstopil sem iz kavarne v kateri je igrala godba neko čuv stveuo melodijo. Šofer je ravno ž« čakal pred kavarno z avtomobilon t<-r sem se nato odpeljal proti voja škenm hangerju. Ze od daleč sem razločil velika krila svojega aero plana, katerega je nek vojak ž< pripravljal za na pot. Z največji krbjo je pregledal vsako kolo ii
•tka
minut sem se moral vzdipniti i
l,a- zrak.
Pripravim se za na pot. Motoi j je ž«* ntočuo ropotal. Vedno sem preklinjal ta nesrečni motor, kate-
» M
UNOEPWOOD i U*D = RvvOOD~
Ameriška kavalerija, ki patrulira ob mehiški meji.
Spominski verz na Kre-
ri me s svojim ropotom moti v mo I ,, pOKlliki so pa. kakol,
lili iiiiL-ltlt lil/a! i tio m t\r.T\nl n »» ♦ ' . . •	-
jih mislili. Okoli naju popolna te ma. Čim višje se vzdigujeva, tembolj se mi dozdeva, da se na ta način rešiva neugodnega oblaka. Občutil sem. kakor da se nahajam \ velikem morju. Človek izgubi čut da leti. pa se udaja raznim haluci nacijam. kakor da ima mrzlico. — Popledam na uro. Dozdevalo se m je, da sva že morala biti na kraji najinega cilja.
"Ali si siguren, Mirko, da nisva zašla?" ga vprašam.
"Popolnoma siguren,"
Tedaj sva se pričela počasi spu ieati na mesto. Gledam skozi dalj nogled. V začetku se mi je zdelo da pledam veliko praznoto, katera je od nas oddaljena. Sele počasi so se opazili obrisi znanih mi kra jev, in čez nekaj časa sem opazi! tudi mesto. Bilo je Verona. Sponi nil sem se nekega dopodka. ki se ie dogodil pred par leti v Lvovu. Čakali smo na Halleyovo zvezdo in pledali doli na Lvov. Sedaj se mi je zdel ta pogled popolnoma podoben onemu. Svetila je cela vrsta svetilk in mesto je v tej noči s celo svojo lepoto gledalo name. Stolpi so se nekako čudno razlikovali od hišnih streh.
"Na desno, proti vzhodu", sem rekel Mirku. Tam so arzenali in citadela.
Imel sem nalopo, da bombardiram te točke. Videl sem. kako so hiteli ljudje z nervozno naglico po razsvetljenih ulicah.
Vojteh Režun bi bil ze zakonski nož. ko bi ne bil tako neumno-jubosumen. Zbop ljubosumnosti »a se je njegova srčna zadeva za-lekla, da je danes šele na oklicih, n to je zanj vsekako škoda in kvar.
Sicer vem, da pri tej moji trditvi zmaja z plavo ta ali oni. ki se e zakona preobjedel, češ, da raz-/ijam čudne nazore. Pa prosim potrpljenja. Takoj pride dokaz, ki :iam pojasni ne samo, da je na ško-li Režun, ampak tudi, da se ka-cor Režun oškodi vsakdo, ki zavlačuje žeuitev.
Da je zakon breme, bi si jaz za vojo osebo iz različnih vzrokov ne ipal trditi. Pa ker ves svet tako rovori, je morda le res in tej sploš-ti govorici ^e uklonim. Ravno tako es je pa tudi. da je zakon sladak, iieer res ni ves svet teh misli, pač »a njepa prosvetljeni del, namreč icsuiki. Kajpada ne pravijo tega 2rečno o zakonu, ampak o poljubih in ljubezni. Ker se pa postavno ime jo ljubiti in poljubovati le za-;onski ljudje, zato je očividno, da imajo na misli le sladkost zakonskih poljubov in zakonske Ijubez-
znano, pro-
roki človeštva. In ker je prorokom verjeti, zato je jasno, da se mora .'erjeti tudi pesnikom.
Sedaj pa dalje! Ker je zakpn brem»% obenem pa sladak, je torej sladko breme. Potemtakem nekako ako kakor stožec sladkorja, ki mu ahko odgrizneš košček za koš-5kom. kadar te je volja. Noseč pa ia rami, sicer občutiš njegovo te-j 5 o, toda neprijetno čuvstvo, ki biji~~js]_e
pa utegnila povzročiti ta teža, se bolnišnice in nazaj. Kilometre pa izpremeni takoj v sladko prijet- ki jih je prevozil si Je zapisaval
ITiCt L-/-. nAtnrrnao t m-j, rnni v\/> i _	_
tako viseča ramo ob rami. sva šla proti mestu. Ker pa sem imel jaz cilinder na plavi. Binca pa svileni krilo na sebi. zato sva se res neko liko tesneje oprijela, da ne bi tr pela škode na obleki. To je bilo pe tudi vse. Saj veste!
V tem trenutku pa prinese san bopnasvaruj Režuna 1-«voredn In komaj naju opleda ter premotri kako sva tiščala plavi pod dežnik se zasuče na peti in nama obrm hrbet, preden sva mogla Binca in jaz, poznajoča njepovo ljubosum nost, nekoliko zrahljati medseboj 110 dotiko.
Drugi dan pa dobiva pismi od njepa. Binci je odpovedal ljubezer in zakon, meni pa je pisal, da svo jo bivšo nevesto kratkomalo me ni prepušča. Lahko si je misliti 11a siedek te Režunove furije. Ona sc je jokala, da ji je stara Selanka je dva sproti nosila oprane rute, mene je pa pripravil ta zlodej v naj večjo zadrego. Jejmena! sem si mislil; kaj pa naj počnem z Bin eo? Tn kam naj jo denem? Res. da je en stožec sladkorja sladko bre me. To vem. Toda ako si kdo naloži dva na ramo. tedaj vrlo čuti njiju težo. razentega je pa v očitni nevarnosti, da se sladkorja kmalu preobje in dobi hude skomine.
Zato pa 1111 je bilo mnogo na tem. da bi Režuna spet spravil na pot. ki .jo je bil tako lepo nastopil, s katere je pa tako furijasto krenil. Iskal sem torej prilike, da bi se mu približal v pravem trenutku in poravnal to. kar sta zakrivila dež in ljubosumnost. In našel sem jo.
Režun je ljubil poceni zabavo ua se je. kadar ni imel kaj dela kar po eele poldneve vozil po cest [ni železnici, in to po dolgem in po Čez, od južnega kolodvora do do era, od Mestnega trga d«
lost, ko
stožcu. Seve, preobjesti se pa ne smeš, ker potem bi občutil zoprnost namesto sladkosti in bi sodil o sladkorju prav tako krivo, ka-cor sodijo krivo o zakonu oni, ki > io se zakona preobjedli. Nastala bi subjektivna prevara, ki bi je pa ne povzročil sladkor, ampak edino le tvoja požrešna nezmer-:iost.
Ta primera, ki res ni bopvekako poetična, pa je okusna in ima ra-;entega to prednost, da je nisem odnikoder preplankal, kar vendar tudi nekaj velja v današnjih na originalnostih tako revnih časih, nas pa uči in conereto, koliko sladkosti in abstraeto zamudijo tisti. ki odlašajo z ženitvijo.
Medtem pa. ko mi pih ljudi vseeno, koliko škode da si nakoplieio zavoljo svoje malo-: marne zamude — kam bi pa prišel { ko bi se za vsakega posameznika j brigal! — ni mi vseen6 glede Voj
potegneš z jezikom po|da je vedel koncem letfl koHk(
sveta je prepotoval v pretekli se zoni. Sedaj pa. ko je prišel z Bin co navzkriž, je opustil to svojo na vado ter sklenil v resnici odpoto iz Ljubljane, da bi v tujin laže prebolel svojo rano. Venda* kmalu sem opazil, da tega njegovega sklena ni resno jemati: zaka; odpravil se je res večkrat na pot toda kako! Na kolodvor je priha jal ali prepozno, ko je vlak že od-! žvižgal, ali pa prezpodaj, tako dr se je čakanja naveličal in si premi sli!. In to je bil prvi znak. da Bine ni treba obupati in iz obupnosti skočiti v Ljubljanico.
Toda da je še vedno močno raz dražen, je bilo spoznati iz tega, dr
F ie "lede dru-j !C ?letlal ff1'02110 hudo in pa da se ^ ' ie skrbno ogibal Bineinega stano vanja. In k»^r je sovražil vse žen stvo povprek, je mrzil tudi Pre šernovo muzo.
Vendar pa. da je čas najboljš:
"Pazi sem rekel svojemu spre-, - . - - - 4 mljevaleu. Najprej pogledam skozi!™"1 Stan Pnjatelj'
teha Režuna. Prvič, ker je Režun i travnik za ljubosumne kaprice H—; —-- —jmam j se je pokazalo tudi pri Režimu.—
rad: drugič in zlasti pa. ker sem; pasoma so se namre«- zaceli orni-j prav jaz tisti nesrečnik, ki sem za- j l-jevati njegovi pogledi, ovinki mi-krivil. Čeprav nehote, da Režun še' ™o Binčinega stanovanja si pa po-
danes ne gloda ob stožcu svojega sladkorja.
! stajali vedno manjši. In čez dober eden dni se je že govorilo pri kav-
Ta moja krivda pa tiči v temle: nih k™žkih častitljivih Ijubljan-
Nekega soparnega dne sem se iz-prehajal gori ob Tivolskem pozdu. In ko sem stavil nopo pred nopo.
ikili matron, da hodi Režun že spet ik pod Binčinimi okni in da se u-stavlja že tudi pred Prešernovo
dve sočni pomaranči. Ali ne7 lie!" "Mh!."
Kar sem rekel nadalje, pa ne maram povedati dobesedno, ker ni. da bi zasebni pogovor vlačil v javnost. Zadostuj samo to, da sem napravil sladko primero, pri kateri je imela tudi Binca vlažno vlo-?o. In ko sem videl, tla se je pri Imenovanju njunega imena razjasni Režunov mrki obraz in zadobil uilejše poteze, tedaj sem pa prijel a pod pazduho in ga peljal doli po obrežju Ljubljanice, kjer sva e po dolgem pogajanju, poseja-10111 z mnogimi "pa. toda, vendar*, coneno pobotala in domenila, da :a spravo napraviva naslednjo nedeljo turo na Triglav. Obljubiti eni mu pa moral, da pridobim tudi Binco za turo; vendar pa da u-redim tako, kakor da bi Režun nič ie vedel, da bo šla Binca.
In ko sem se obrnil na Binco, je stavila tudi ona enako zahtevo, rekši, da je sicer pripravljena iti, toda samo tedaj, če ukrenem tako. kakor da bi ona ne vedela za Re-žunovo udeležbo. To slepomišje se jima je namreč zdelo potrebno, da sla navidez pokazala svojo brezbrižnost eden za drugega, čeprav sta v resnici že kar koprnela po zopetnem zbližan ju. In ker sem jaz t » dobro uvidel. sem ugodil njuni trmi in uredil, da se sestanemo v Vratih kakor slučajno.
Turo na Triglav sem izbral pa pa izbral namenoma. Mislil sem: Med dolgo potjo bosta imela prilike dovolj, da se popovorita do pičiee natančno, kako 111 kaj ; te-avna hoja bo omehčala njuno tr-uo in rezki po^-lii zrak jima bo alpihal zadnji sled vsakršne nejevolje. Na porah tudi ni nič nena-
• adnepa, da na gladki skali komu zpoddrsne. da se padši zvali svo-iemu nasledniku v naročje. In če e Binci posreči ta nesreča, kar je >d nje pričakovati, potem je njena igra dobljena: Ko občuti Režun mehkost in toploto njenega telesa, ga bo zgolj vosek in med, tako da se bo zaroka praznovala že kar na Kredarici.
In nisem se motil.
Naslednjo nedelje sta se odpe-'jali Binca in mati s prvim jutranjim vlakom proti Dovjemu. jaz in Režun pa z drugim. V Vratih smo se pa "slučajno" sešli; in tu je bilo začudenje velikansko.
*'Kaj vidijo moje srečne oči?" je postolela Selanka.
4'Tudi vi tukaj?" sem jaz hinavsko vzklikal.
"4Kak čuden slučaj !" se je čudil Režun.
In to je šlo tako naprej, kakor se pač igra na odru svetovnega glnmišča.
Ko smo se pa odpravili iz Vrat navzgor, se je Režun. dasi se je nekoliko obotavljal, moral pridruži ti Binci, ker sem jaz delal družbo ljeni materi. Sicer sta pa Binca in Režun od začetka govorila le redke besede. Potoma se je pa njiju oogovor poživil, vendar posebno prijateljski menda ni bil. Da je bilo
telesa, je postal zpolj vosek in med.
Ker je njena mati videla pri Re-žunu učinek hčerinega dričanja. se ji je začela pripetevati ista nesreča. Jaz sem jo uekolikokrat sicer pobral. Ko sem pa videl, da ji drsi vedno pogostneje, sem se slednjič uprl. rekši, da me roke bolijo, ker sem pri sinočnji predstavi v cirkusu, kamor naše lepo umetnost ljubeče občinstvo vsak večer kar trumoma dere, tekmoval s svetovnim rokoborcem; zato da jih ne morem vzdigovati. In glejte čudo! Od sedaj naprej ji ni nič vee drselo.
Brez hujših nezgod smo prisopli slednjič v kočo na Kredarici. In tu je prišlo tekom večera, eo je tulila burja okrog voglov, do slovesne Režunove in Bineine zaroke. Režun je bil vesel, da je bil kar iz uma. Binca je bila pa lepa kakor potonika. In v tem kipečem veselju je bilo. ko se je Režun skobacal na Pegaza, ter plazeč se po njem. tole zapel:
Okrop voglov burja piska, od veselja srce vriska; kakor se bere v ondotni spominski knjigi.
Je že res, da verz sam 11a sebi ni bopvekako duhovit po vsebini in dovršen po obliki. Vendar ko bi bili tisti planinci, ki so pa pozneje opremili z različnimi slanimi in neslanimi opazkami, vedeli za okol nosti. v katerih se je spočel, bi p<-izvestno milejše sodili, to tem bolj če jim pove, da Režun sicer ni ro-
jen pesnik, pac pa bo. kakor vse kaže. izboren zakonski mož. To je pokazal, ko smo se spravljali "ipot. Ta šment je bil tako navdušen za zakon, da bi bil najrajši že kar ti sti večer skočil vanj in smo imeli mi drupi, kar nas je bilo pametnejših, mnopo truda, preden smo mu dopovedali, da za roku še vendar ni poroka.
"Ne bodi tak nestrpnež!" sem mu govoril na srce; "saj ne pori voda. C'e mora tolika drugih ča kati. še boš že tudi ti počakal kak teden, zlasti ko si sam kriv in tista tvoja neumna ljubosumnost, da še nisi poročen! Tvoja krivda, tvoja škoda! Vidiš!"
I11 ko sem sled nji r- še pristavil: "Pomisli. Vojteh. da predujem e iemati ni lepo v nobeni službi, najmanj pa v službi zakona", se je zavedel svojega dejanskega položaja 111 Sel z menoj spat na slano v podstrešje, kakor se spodobi za ženina, citrar nevesta je spa-a v pritličju. Preden pa tnu je sen natisnil oči. so njegove zaljubljene ustnice še enkrat šepnile v nočno tmino:
Od veselja srce vriska.
Krušne znamke
so uvedli tudi v Belgradu.
Litvinski list.
Iz Koenisberga se poroča: Edini litvinski list "Debartis", ki je dosedaj izhajal v Tiflisu. je pričel sedaj izhajati v Kovuu. Inda-jatelj je poslanec Steputat.
iCENIK KNJIG
katere ima v zalogi
( SLOVENIC PUBLISHING CO.
NEW YORK. N. V
\ V
v
82 CORTLANDT ST
MOLITVENIKI:
Skrbi za dušo. v platno vez. —.50 Marija Varhinja, v platno
vezano .	—.50 Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20
Sveta Ura, v usnje vezano	$1.20 Rajski Glasovi, v platno vez. —.45
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški	—.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	—.50 Berilo prvo, vezano	—,:J0 Berilo drugo, vezano	—.40 Cerkvena zgodovina	■—.70 Domači zdravnik	—.50 Hitri račun ar	—.40 Pesmariea, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu. vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Schimpffov nemško-slovenski slovar	$1.20 Slovensko-angleški in angL-
slov. slovar	$1.50 Slov.-angl in angl.-slov,
slovar	—.50
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20
Trtna uš in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	—.50
Umni kmetovalec	—.50 Veliki slovensko angleški
tolmač	$2.00
Voščilni listi	—.25
Veliki vsevedež	—.40
Zgodba sv. pisma	—.60 Žirovnik. narodne pesmi,
* > 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Božični darovi	—.15
Ciganova osveta	—.25
Don Kižot	—".20
Erazem Predjamski	—.20
Fabiola	-—.35
Goeevski katekizem	—.25
Hedvika	—.25
Hildegarda	—.25
Hirlanda	—.25 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem
Pod Turškim Jarmom	—
Pregovori, prilike, reki —.25 Revolucija na Portugalskem —.20
Roparsko življenje	_.20
Srečolovee	_.20
Strelec	_oQ
Sv, Genovefa	_.25
Sv. Notburga	_
Titan ik	_
Trojak. povest	—.50
Turki pred Dunajem	—.35
Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. pešpolka
št. 17 s slikami	—.50
Zgodba o povišanju	—.30
Zgodovina slov. naroda 5.
zvezek	_.40
Zlate jagode, vez.	—.30
Življenja trnjeva pot	—.50
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	_.20
2.	zv. Maron, krščanski
deček	—.25 4. zv. Praški judek	—.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.25 9. zv. Kraljičin nečak	—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.30
12.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
15. z v. Angel j sužnjev	—.30
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger:
Pri puščavniku	—.20
Idealna tašča	—.20
RAZGLEDNICE:
Newyorške 6 cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—.03
ducat po	—.25
Z slikami mesta New Yorka
po	—.25
Album mesta New Yorka
s krasnimi slikami, mali —.35
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali	—.10
veliki	—.25
Balkanskih držav	—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojn astenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado. Illinois, Kansas. Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin. Wyoming in West Virginia in vseh drugih
držav po	—.25
Avstro-Ogrske mali	—.10
veliki vezan	—.50
Celi svet	— .25 Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi
svet	$1.50
Izanami, mala Japonka
tako. sem spoznal namreč iz tega. j Izdajalec domovine
se stemni nebo in ulije se ploha.! muzo-
Mene. ki navadno nosim dežnik. Zdaj torej, ko je postalo železo pod pazduho, kadar ga kje ne po-! mehko, je bilo na meni, da vzamem
kar je še dosedaj živelo, je hipoma zabirn. dež sicer ni bopvekako mo- kladivo v roko.
izumrlo. Samo na desno sem opazil dim in plamen. To mi je bila zadovoljščina, da sem svojo nalogo izpolnil. Streljanje je prenehalo. Na nebu sem zapazil strašno
til. Toda ko napravim nekaj ko- In res sem pa vzel, ko sem za-rakov .zagledam Režunovo ne ve-J gledal nekoč Režuna pred spome-sto Binco Selan sedečo na klopi, nikom, zročega v muzo. Približam
Kakor plr.ha golobica se je stiska la k smrekovemu deblu, da bi se
svetlobo nekega laškega reflektor-:ubranila mokrote. Kaj mi je bilo ja. ali sva se skrila v oblake. Le- storiti T Storil sem to, kar bi bil tela sva naprej in izginila v da-. storil vsak galan, kakršen sem jaz.
_ Ponudil sem ji roko in dežnik, ter
se mu. ga potipljem po rami in pravim:
"Kaj ne, Vojteh. lepa ženska ie tale Prešernova muza!" Mli!" je bil odgovor



"In pa kake
prsi ima
Kakor
ker je Režun nervozno klatil z ro-' Jaromil kami. Binci si je pa brisala oči.'jeruzalemski romar Taz sem si pa mislil: Je že v redu Knez črni Jurij tako. Da se nebo trajno izvedli, je Krvna osveta treba, da oblaki izgube električno Leban, 100 beril napetost, zrak se pa otrese mokro- Malomestne tradicije te. —	| Mesija, 1. in 2. zvezek
In res, nebo njiju ljubezni se je Mlinarjev Janez kmalu začelo jasniti. Naravno, ker Mrtvi gostač je Režun preveč mehkega srca, da Na jutrovem bi mopel brezčutno pledati prenke Na različnih potih Binčine solze. Pa tudi nikdar mi- Nedolžnost preganjana in rujoč a nesreča je prihajala spra-l poveličana vi v prilog. Binci je namreč na O jetiki gladki skali nekaterikrat izpod- Odvetniška tarifa drsnilo, in kar je bila sreča v ne- Pavliha
_.20	ZEMLJEVIDI:
—.20 Združenih držav mali —.20 veliki —.20 Balkanskih držav —.45 Evrope, vezan —.25 Vojn astenska mapa —.20 Zemljevidi: New York, Co-—.20 lorado. Illinois, Kansas, —.25 Montana. Ohio, Pennsyl-—.80 vania, Minnesota, Wis-—.45 consin. Wyoming in West —.25 Virginia in vseh drugih —.30 držav po —.20 j Avstro-Ogrske mali
j veliki vezan —.20 Celi svet
—.15 —.30
sreči, vsekdar tako, da je zdričala OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v go-Bezunu v naročje. Ko pa je on ob- tovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh čutu toploto in mehkost njenega- eenafc že vračunana. , ....... ..
("F
Jugislotanska
B	—
Inkorponraiia d'
Sedež

Katol. Jednota
=	B
1901 v državi Minnesota..
.Y, MINNESOTA.
Pr
GLAVNI URADNIKI:
UERM, 507 Cherry Way
or box 57. Brad Box IOC. Pearl Ave., Lorain,
l^diuk: J. A. dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS B ALAN T
Ohio.	_ .. ^ + . .
Glavni tajnik. GEO. L. BKOZICH, Ely. Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
l)i MARTIN IVEC, i*J0 N. Chicago St., Joliet, III.
NADZORNIKI:
MIKE Zl'NICH. 421 -7th St.. Joliet, 111. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City. Kans. JOHN ATsEC, 5427 Horn, r Ave.. N. E. Cleveland, O. JOHN KK7JŠNIK. P.ox 133. Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN .1T>T1N, lTOo E. 26th St., Lorain. O. JOSEPH PISITLAR, 308—6th St.. Rock Springs. W'vo. G J. PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn.
L<H J^ CHAMPA od dr um v a sv. Srea Jezusa, štev. 2, Ely. Minn. JOHN GRA1!EK. st.. od društva Slovenee, štev. 111. Ely, Minn.
Wi dopisi, tikajoči se uraduih zadev, kakor tudi denarne po-iljatve, naj >e pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožln pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "G LAS NA RODA".
Vojna kuhinja nemške armade.
Vojna kuhinja je vozna kuhinjska priprava, katere namen je — kuhati jed za večje število nio-Htvu obenem: vsaka stotnija ima j k) «'iio tako kuhinjo. X«'*n»ka armad i uporablja t«* kuhinje sedaj prvi« v vojni, še v vojni h ta 1>70 — 71 j«- moral \.>*uk n«'iuški vojak sam -»krbeti za h ratio, dobil je nicer od svoje ^toliiije su-rovo hrano, katt ro si je pa moral v posebni kuhalni pripravi sam skuhati na ognju v taboriščih. Prednosti, katere nudi vojna kuhiiija /a preskrbo vojaštva, *o zelo velike, in čuditi *e da jo niso že preje vpeljali.
Pred kakim pol stoletjem je te dan ji š»-t pruskega geiierainegr štaba Moltkc nameraval vpeljat vojne kuhinje, toda ni prodrl t
svojo namero. Rusi so bili prvi. k so vpeljali vojne kuhinje in jili tudi praktirno vporabljali v ru sk< »-japonski vojni 1904. Nem »ki častniki, ki so se iz študijski' namenov nahajal" na rusko-ja ponskeiu bojišču, so takrat spoz nali. kake vrednosti so vojne ku h in je; vsled tega so jih poten vpeljali za poskus deloma tudi 1 nemški armadi in jih prvič rabi li pri vojaških vajah 1. 1!M)-'. Kei so s«* te kuhinje izborilo izkazale feo jih Nemci potem splošno vpe ljali. Francozi in Angleži še da nes nimajo ne voznih vojnih ki hinj; vsak vojak je tam tudi — svoj kuhar.
Vojna kuhinja je bolj podobn« kakemu možnarju kakor kuhinj ski pripravi ter obstoja kakor na vadni top iz dveh delov: iz pred njega in zadnjega voza. ki st< priprežena drug na druze«-a ta ko, da j«- mogoče vsaeeg« posa mič voziti.
V	prednjem vozu je shrambi za 200 železnih porcij za moštvi in H železni odmerki za konje; ti je shranjeno tudi namizno in ku hinjsko orodje. Kuhalna pripra va se nahaja na zadnjem vozu, k obstaja iz okoli 200 litrov držeče ga kotla in kuribiika. Kotel j dvostenski, med zunanjo in nt tratijo steno je prostor, ki je na polnjen z oljem. Olje se najprej sel?rfij,> °d ognja v kurilniku te s svojo toploto kuha jedi. ki so kotlu. Ta posrednji način kuhi nja ima veliko prednost prvič tem. ker s«- jedi ne morejo prii moti iti. drugič pa ostanejo dalj časa gorke. ker se razgreto olj le počasi ohlaja. Do deset ur i Se dalje so jedi v kotlu gorke.
Poleg tega kotla je pa še dru kotel za kavo. ki drži okoli 70 1 trov in ima sroj poseben kuri nik- Za kurjavo ae, rabijo drv j iota ali premog; kuriva mora b ti za <Hra do S dni v zalogi, ki s nahaja v zadnjem vozu.
V	zadnjem vozu j« shranjen ti di mlinček za kavo, posodice za si
I in poper. Prav zadaj pa je z a k lop j na mizica, na katero se da pritrdi-j ti stroj za rezanje mesa. Poleg te J fTa pa je še polno raznih predalč-| kov. ki so zazna meno vaui s številkami. in vsak služi svojemu zna k n hin j- j posebnemu namenu. Cela vojna kuhinja je vzor vojaškega reda in smotrenofati; na precej majhnem prostoru se nahaja cela mno-ar-|žica raznovrstnih priprav in pripomočkov. Vojna kuhinja z na-
nio-ima
polnjenimi kotli in dvema vozni-' koma tehta okoli 1,500 kg: vozita
jo dva težka vprežna konja. , Navadno dobivajo vojaki po 2 krat na dan gorko jed iz vojne kuhinje, meso in prikuho ali juho. in dva do trikrat vročo kavo Hrana je sicer pri prosta a tečna : katero lačni in utrujeni vojaki 7 najboljšim tekom zavživajo. V o I jaki šaljivci imenujejo vojno ku hin jo "top za guljaž". j Vojne kuhinje so sc v tej sve-j toviii borbi izborilo obnesle. Na J vzlie temu pa se semintja prigodi da moštvo iz različnih vzrpkov 11« I more dobiti gorke hrane iz vojne : kuhinja bodisi da je kuhinja pre-! dalee zaostala, bodisi da so se posamezniki razkropili in preveč od-| daljili od svojega krdela. V takem slučaju si mora skuhati vsak J vojak sam, zato ima tudi še vsak , nemški vojak posebno kuhalnc ! pripravo na tornistri. Toda to so ; le posamezni izjemni slučaji.
Rekvinranje usnja za podplate.
Na Hrvatskem kakor tudi na Ogrskem je proglašena naredba da se morajo izročiti v vojne 11a-meue vse zalopre usnja za podpla te. Vsak lastnik, t. j. tovarnar, trgovee ali obrtnik sme zadržat* za sebe največ 10 kg. usnja za
1 Nekoliko težko mi je bilo, kajti privadil sem se bil črkam kakor Gogoljev Akakij Akakjevič. Privadil sera se bil tudi tem stenam in sovražnim obrazom okrog sebe. Dalo je lepo sloneti ob mizi in misliti, medtem ko je v pr-j sih trkala smrt.
j Tisti dan je bilo veliko veselje; j v pisarni. Za trenotek so mi za- j mrzeli ti lopovi, ko sem jih videl. [ kako globoko so se oddehnili. Za-mrzela mi je tudi pisarna, kajti od tedaj pa do zadnjega dne se mi je zdela posebno praznična in
svetla, kakor da so padali od teh
f ' t
zadovoljnih obrazov svetli žarki na stene.... Čutil sem obenem.| da sem v tistem hipu. ko sem od-j dal prošnjo, izrekel obsodbo nad j I samim seboj. Šel sem domov s ! povešeno glavo in s trudnimi, dr-1, j sajočimi koraki. Iz oken pisarne
Manistique, Mich, in okolica: Franlc Kotzian.
»o. Kange, Mich, in okolica: M. U.
l.iknvieh.
Aurora, Minn.: Josip
Willock, Pa.: Fr. šeme m J. Peter-nel.
Tooele, Utah: Anton Faleič. Winterquarters, 1'tali: L. Blažleh. Black Diamond, Wash.: G. .T. Po-
(liisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob renta.
Pet ri<-h.
Diihith. Minn.: Joseph Sliarabon.
Davis. W. Va. in okolica: J. Ilrosicb. Thomas, \V. Va. in okolica: Frank
Ely, .Minn, in okolica: Ivan (.Jouže, Kocljan in A. Korenclian.
COPf ai£HX U«Q£KWOQQ-A.JJPiOE&WO<iCL_l'L V-
General Patain (oni, ki ima roki na hrbtu sklenjeni) poveljnik ver-
dunske posadke.
Smrt kGntrniorja Stepnika,
Spisal Ivaji Cankar.
Posvetovanja poljskih škofov.
Pod predsestvom metropol ita nadškofa dr. Kakowskega se je vršila v Varšavi konferenca varšavske cerkvene provinee; udeležili so se je škofje iz Ploeka, iz Saiidomierza. iz Kujawieja in kanonik Kwiek iz Lubliua. Odsotna so bila samo škof Losinski iz Kiele in po Rusih odpeljani škof dr. Karaš iz Sejna. Konferenca je poslala papežu poklonit veno brzojavko s prisrčno zahvalo za papeževe besede v prilog Poljske.
ISKRICE O PRIJATELJSTVU.
Vrnil sem se s potovanja pozno j kontrolo zvečer. Hišnik je bil že ugasnil j posebno dobro I svetilko 11a stopnicah, 111 s kovče-gom v roki sem lezel počasi navz- ( gor. Odklenil sem vrata svoje so-1 be, vrgel kovčeg, suknjo in dežnik na posteljo ter se napravil, da bi poiskal užigalice m zapalil luč. Ali v istem hipu. ko sem stal sre-j di sobe ter tipal po mizi za užiga-1 lieami, me je obšlo neko posebno i čustvo, podobno čisto otročjemu ! strahu. Zazdelo se mi je, da so se godile tačas čudne stvari v moji sobi; dišalo je po tujih ljudeh.
Roka se mi je tresla, ko sem prižigal svetilko; zelo neprijetni mi je bilo pri srcu. in obšla me ji misel, da bi pustil vse skupaj pr miru ter šel prenočit v hotel.
Zapazil nisem kljub temu nič posebnega: soba se ini je zdel; čisto taka. kakor sem jo bil osta vil. Stoli so blii na svojem mestu postelja je bila pogrnjena, knjig-so bile v redu. In pričel sem s< sramovat i svoje neumne bojazni Vrata so bila zaklenjena, in kiju sem nosil s seboj.
Kako bi bilo mogoče, da bi s« kdo izgubil med moje Štiri stene Skozi ključavnico prihajajo sa mo duhovi.
Na mizi je ležalo kakor navad no kup papirjev. Začel sem br skati po njih, a mimogrede sen se ozrl 11a tintnik. Tintnik je bi odprt, in peresa se je držala skor ja ravnokar posušene tinte. Stvai je bila malenkostna, ali vendar rae je nenavadno vznemirila. \ roki sem imel par papirjev in \ tistem hipu sem zapazil, da pisa va 11a teh papirjih ni bila moja.
Nekdo je sedel v tem času "v moji sobi na mojem stolu ter pi sal. Pisava mi je bila čisto ne znana, a kolikor dalje sem čital tem bolj je raslo moje začude nje. Moja soba se mi je zazdel; strašna in skrivnosti polna: — okrog mene so hodili duhovi davno umrlih ljudi.
zunanjost: ni prijetno, če ima človek neprestano mrtveca polig se-be. Vedel sem natanko, da ga je . grizla v dušo moja čudovita od-| pornost. I11 to me je veselilo.
Kako vam je danes, gospod -Zdi se mi, da vam n
se je obračalo za mano troje ne obritih glav in na cesti so postajali ter gledali moj suhi hrbet. (Pride še.)
"Prijatelj" se ne i tvoji je enak. ki zvesto za teboj se vije. dokler ti sreče solnee sije: ako te prepodi oblak, ko solnee ti zagrne mrak. se tudi "senca" tvoja skrije!
Simon Gregorčič.
Prijatelj! To je beseda vseh besed!
kot meč, svetlo na brušen, i v ognju i v stropu izkuSen — on, ti — in na drugi strani —•
raagari ves sveti O. Zupančič.
1.
Odlašal.sem to reč od dne d< dne. toda naposled se mi je zde lo, da je prišel čas. in napisal sen svojo prošnjo. Moji kolege so j< čakali z veliko nestrpnost jo; ali meni se ni mudilo nikamor. . . .
Davkar je prihajal v pisarno zelo pozno; ob desetih, časih šele ob polenajstih. Kadar je stopil v sobo, se je ozrl najprvo po meni; njegov obraz se je nekake čudno nasmehljal in oči so mu zamežikale, kakor da bi hotel o-pomniti:
—r Ali te se ni vrag vzel? On bi pravzaprav ne imel nika-ke koristi o* tega, toda najbrž
Ej. dušica, ne tolaži se! — Hvala, gospod davkar; pc utira se imenitno; moj obraz je mršav samo iz navade.
Drugače pa je bil dobra duša človek starikav. s sklonjenim hrb j toni in osivelo brado. Igral je na •_'itre zaljubljene pesmi in sploh je trdil, da je jako rauzikalen. Poleg tega se je brigal za politi ko. Njegovi nazori so bili odvis 'ii od slučajnega razpoloženja: kadar je bil slabe volje, je zago varjal konservativna načela ii a krat je bi! njegov obraz resen 11 dostojanstven: toda časih ji lotel napraviti uslugo temu ali memu 111 kazal se je liberalnega 1 obenem je zatrepetalo v nje-rovih očeh nekaj prešernega in luršikoznega....
Mene se je ženiral; pogledal ni ni nikoli naravnost v obraz / pisarni se je dolgočasil do smr i; zehalo se mu je neprestano ii )b tem so mu uhajali iz grla ža-ostni, zategnjeni vzdihi. Dela e je pritaknil malokdaj; oprav jal ga je večjidel sam prakti >:ant, kajti tudi adjunkt je le •laril.
Ta Človek — adjunkt namreč ne je sovražil iz dna srca. Kadai ;e mu je zdelo, da ga ne vidim ;e je obrnil oprezno proti men ter me gledal z pazljivimi, svetli ni očmi. Jaz sem se mu zasme |al naravnost v lice; to ga j-pravilo v zadrego: na mršil je >brvi ter se sklonil nad svoje pa oirje. Poznal sem na njegovih o ;eh. Če je bil moj obraz bolj u padel nego' navadno, če so bili -noji koraki bolj trudni, če je bi1 noj glas bolj votel in mrtvaški Kadar mi je dal roko ob prihodr !li ob slovesu, se je vsesal v o hlapne gube na mojih licih in \ noje koščene, mrzle roke . .
Njegova postava je bila krep ka : v polnem, rdečem obrazu j« bilo nekoliko surovosti in njego-pogled je bil temen in nestalen Hodil je s hitrimi, dolgimi kora ki in privzdigal je ramena nena vadno visoko; to mu je ostalo od ponižne hoje po pisarnah izza časov, ko je bil še praktikant.
Prej sva izhajala kolikortoli-ko. a zadnje dve leti je bila vsi njegova skrb in žalost v mojem telesnem propadanju. Pazil je name kakor najvestnejši zdravnik; kolikor dalje se je stvar vlekla, tem večja je bila njegova ; ozor uost. poostrena z nervozno nestrpnostjo.
Čakal je namreč na moje mesto ____
Naposled se sem bil torej odlo-
NASI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naro? ;	I»alant
nino za "Glas Naroda" in knjise. ka-1 ker t tuli za vse druge v našo stroko spadajoče itosle.
Jenny Lind, Ark. in okolica: Mihael; Cirar.
San Francisco, Cal.: Jakob LnvSin. Denver, Colo.: Frank Skrabee. Leadville. Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo. Colo.: Peter Culi:;. J. M Rnjtz. Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Ca-stello IThe Itank Saloon).
Walsenbursr, Colo.: Ant. Snfti--h. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Uu<!man. Woodward, la. in okolica: Lukas; Podbrejrar.
Aurora, 111.: Jernej B. Terblč. Chicago. III.: Frank Jurjovec. Drpne, III.: Dan. Badovinac. La Salle. 111.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurleh. John Zaletel in Frank Bacabieh. Ofilesby, III.: Matt. Ilribernik. Wauke^an, 111.: Frank PetkovSek in Math, dgrin.
So. Chiraffo. III.: Frank Černe in ! Rudolf Požek. Springfield. 111.: Matija Barborič. Cherokee. Kans.: Frank Režisnik. Columbus. Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kfirne in Rok Firm.
Kansas City, Kans.: Peter Sehneller Mineral, Kans.: John Stnlc. Mulberiy, Kans. in okolica: Martin Ko<!.
Kin tre. Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mich, in okolica: Pave' Sbaltz in M. F. Kobe.
M. L. Kapsh, Jos. J. Peshel in Louis M. Perusek.
Evelcth, Minn.: Jurij Kotze.
Gitliert. Minn, in okolica: L. Vesel.
llibbin^. Minn.: Ivan Pouse.
Kitzvilte, Minn, in okolica: AOa-uiit-h.
N'ashivauk. Minn.: (Jpo. Ma urin.
New Duhith, Minn.: John Jerina.
Virjjinia, Minn.: Frank Hrovatich.
St. Louis, Mo.: Mike <Jra!»rian.
Klein, Mont.: Gregor Zonec.
Great Falls, Mont.: Matli. F rich.
Ked Lodge, Mont.: Joseph Jeraj. '
Koundup, Mont.: Tomaž Paul in.
Gowanda, N. Y.: Karl StemLša.
Little Falls, X. Y.: Frank Gregorka.
Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J. Marinčič, C'lias. Karlinger, Jakob Res-aik in John Prostor.
Carbcrton, O. in okolica: Math Kramar.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar.
Colinwooil, O.: Math. Slapnik.
Lorain. O. in okolica: J. Kiiuiše in
(irafton. Wis.: John Stampfel. Kenosha. Wis.: Aleksander Pozdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik m Frank Meh.
Sheboygan. Wis.: Ileronim Svetlin. West AIIis. Wis.: Frank Skok. Rork Springs, Wyo.: A. Justin, Va! Stalirh in Valentin Mareina. Kemmerer,	Jos. Motek
Youngstown, O.: Ant. Kikelj.
Oregon City, Dreg.: M. .Justin.
Allegheny, Pa.: M. Klarich.
Amlirid^e, Pa.: Frank Jakše.
Bessemer. Pa.: Louis Ilrlbar.
ISraddot'k, l'a.: Ivan Germ.
Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteršek.
Burdine, l'a. in okolica: Jobti Ker-žišnik.
Canonsburg, Pa.: Jolin Koklich.
Conentaugh, Pa.: Ivan Pajk in John Zupančič.
Claridge. Pa.: Anton Jerina
Bou^hlon. Pa. in okolica: A. l>eai .sar.
DarrajiK Pa.: Dramitin Slavlč.
Dunlo, l'a. in okolica: Frank T10 bee.
Forest City, Pa.: K. Zalar in Frank Lebon.
Farell. Pa.: Anton Valentinčič.
Fit/ Henry, Pa.: F. ilotlieher.
Greensburg, Pa. in okolica: Novak.
Irvin, Pa. in okolica: Fr. Demšar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja in John l'olano.
Luzerne, Pa. in okolica: Anton O-solnik.
Meadow Lands. Pa.: Georg Schultz.
Monessen. Pa.: Math. Kikeij.
^Ioon Run, Pa.: Frank Maeek.
Pittsburgh. Pa. in okolica: Z. -Tit k she, I. Podvasnik, I. Magister in U. R. Jako! deh.
South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-rtrivšek.
Steelton. Pa.: Anton Hren. ^
Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj.
West Newton, Pa.: .Toslp .Tovan.
i "GLAS NARODA" JE EDI IXI SLOVENSKI DNEVNIK V ' ZDK. DRŽAVAH. NAROČITE SE 1 NANJ!
Kje se nahaja moj svak JOSIP j 11ERSA .' Doma je iz občine j Derje, pošta Rihenburg 11a Primorskem. Zadnje pismo sem i prejel iz West Virginijo in sedaj ne vem. kj»v se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi. ali naj se sam oglasi. — Anton Ličen. Box 11!). Ely, Minn.	(17-20—3>
POZOR, ROJAKI!
Imam še nekoliko kosov po 5, 10 in 20 akrov najboljše zemlje blizu premogorovov, tovarn, žag in mesta na prodaj. Prejšnja cena je bila od £50.00 do $70.00 po akni. sedanja, iti sicer do konca aprila, je od £20.00 do $35.00 po akni. Pomislite, pri nas ni zlim-in ne hude vročine in za takšno eeno jo ne boste dobili nikdar več pozneje. Zatorej pišite takoj na:
J. Potoshnik. 1035 E. 71. St.. Seattle, Wash.
(17.18—3)
Joseph :
I seem
svojega prijatelja AVGUSTA FERJANC in njegovo družino. Doma je iz okraja Vransko, Spodnje Štajersko. Pred več leti se je nahajal nekje v West Virginiji, odkoder mi je pisal še v staro domovino. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, prosim, tla ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu prijatelju, ki 11111 ima poročati važne stvari iz stare domovine. — Frank Praznik, Box 782, Ilibbing, Minn. (17-20—3)
SLOVENSKO-AMERIKANSnl
KOLEDAR
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obieg berili:
Domovini in narodu. (Pesem.J Običajni Koledar. • Strain« IfcTfllfc — Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija ▼ vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. *— Duievni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. Ekspla* sivne snovi. <—■ V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. «— Julija Romain. — Rmena pofcast. — Doživljaji t traku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. > Čustvena udova. • Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. >— Bodočnost Evrope. *— Urednik. —■ Pohab* ljenec. ■— Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. —• Petindvajset frankov. —: Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil 1 — Klasični topovi, —i Pei v vaj«, ni.Belgijska armada. ~ Pri generalnem i tabu. — O podobnosti dvojčkt&
Ljubi denar. — Srečanje. —- Ma bilizačija ▼ Venezueli. —• Špecialitet«. Prvi polet iz Evrope v Ameriko. ~ Čudne zgodbe. «— Rdeči trak. —• jE^reglal dogodkov »vet« vn® Tojn& — Kitaj ski tipi, ~ jimelsiosL —• QglaaL
»like:
ItalijanaH vodljivi zrakoplov nad Benetkami. • Sestanek nemlkegs lB avstrijskega cesarja. Prevažanje avstrijskih čet preko reke Ban. — Turlka artilerija na Galipolisu. Prizor na cesti v Belgradu: učinek iestnajstpaljW ne avstrijske granate. « Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. « Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega ftpijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu.«— Ita» lijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane ai avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fro£* ti. <— Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln, — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Port Itv, lf pred Przemjtslom, katerega so Nemci navzeli z bajonetnim naskokom. —^ rAy* strijska havbična baterija v akciji. Pogled na del Varšave. —^ Bolgarska čete na gorskem prelazu ob srbski meji. Avstrijske prednje straie v R*» siji. Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. • Prizor iz Lvova, Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. Ruski vojni jetniki — Vodljivi angleški zrakoplov Bovet ■ Prestrelj* nikom. —i Triglavska pagarj*
SLOVENIC PUBLISHING CO.
IS gOBTLABBT BTKH1,

ga je -vznemirjala moja mrtvaška j čil, da - napižem svojo rprosnjo.
Adam.
j
Spisal Rado Murnik.
Bil je mlačen j«-Sc-uski v c-«Vr. Nad razsežnim Ljubljanskim poljem je visela luna kakur kos velikanske pomarančo. Na zahodu so se tajali p i ulji vi oblački. Netopirji so todiutamkaj prhali po toplem zraku in na njivah so se Off 1 a Sale jerebice. Pod starim IIu-dobiuovim kozolcem konec vasi sta sedela Komatarjev Adam pa Hudobinova Mica in molčala v prijetni /.amamljonosti.
Schopenhauer razlaga v svoji metafiziki ljubezni, kako neusmiljeno se igra priroda s človeškim srcem. Fantu da kaze ti*to mia-di-nko ua.juiikavnej.so. ki ima nasprotna, dopolnilna dušna in telesna svojstva. Dolgini da conijo pritlikavke, energični da čislajo tapiee in tutke, pa zopet narobe. So pa seveda tudi trdovratneži, ki ne spoštujejo prirodnega zakona in ljubijo svojeglavno kar tja v ♦•11 dan. Adam in Mica pa nista bila taka, ampak sta akotudi nevede, vendar strogo ravnala po ti-oriji 1'raukobrodskega modri -jana.
' Adam j ' imel na dolgem vratu debelo, oglato glavo z bledim obličjem; velikansko noge v platnenih hlačah so mu bile skrivenčenc tako, du bi mu bili na paši lahko skakali veseli koštrunčki «»koz kolena kakor dresiraui kužki v cirkusu skozi obroče.
Ona pa je bila skoro nataiiko liarob«- ustvarjena kakor 011. Bila je majhna in segala z glavo le tako vifcoko, da je sLšala tiktakanje Adamove žepne nre. Vrat ji je bil tako kratek, da si je komaj /avezavala ruto pod brado.
Dočim so drugi zasmehovali velikega krivokraka. je bil Miei nad vse \ š'*č. zlasti kadar je jahal svojega suhega šarea v kravjem galopu mimo lludobinove hiše na vodo, in so be/ali vaški štrkolbič-ki in samosrajčniki, knre in gosi pr d njim, kakor pred zmagovitim vojskovodjo.
Ako ne bi bilo drugih, bi bila Adam in Mica na jsreviiejni par Ji a Slovenskem. Zalibojp pa ni bil z njih >re<*no /vezo zadovoljen mož, ki mu j»* šla ob tem važna beseda. To j» bil stari Hudobni. Micin oče Ta čudni možakar ni kar ni--•»•sar Ijot.-l -J Kal i o hčerinem ljubeku.
"Vidiš, ljuba moja Mica", je iz-pregovoril Adam. **taka-le je, pa j«*! Bo že nekako; če n» bo dobro, pa bo slabo! Le verjemi mi, rad te imam jk> božjih in cerkvenih postavah, ampak tvoj oče so pa kar malo jezni name, (nikar sem jim popasel ozimno rž."
Mica pa mu jo odgovorila: "Radi bi, da bi vzela Prepelu-h a rje v epa, ki je pokora že tako star, da bi bil lahko pefetoval mojega strica, Bog jim daj nebesa, saj so že zdavnaj umrli!"
Tako sta se pogovarjala prijazno in spodobno in si včasih tudi malo stisnila roke. N«-sreča pa je nanesla, da ju je zalotil — stari Hudobin.
"O križane težave!" jo vzdih-nila Miea, ko je zagledala očeta. "Zdaj nama pa Bog pomagaj dvakrat in trikrat! Se tepena bom!"
"Ta ne bo alaba!" je mrmral Adam. " Nocoj se je odklenil pekel taeihU vsem hudobaiu !T*
Bližal je pa .samo majčken možic z drobno, kot a sto glavo, z visečo debelo spodnjo ustnico, v višnjovi kamižoli z debelimi gumbi in v opoljeuih irhastih hlačaii. <Jrdo je gledal s svojimi čukovimi očmi, pravtako. kakor bi ga davil hud sovražnik za goltanec.
"Odkod si se pa ti vzel, ti air-iliea zelenkasta!" je pozdravi! Adama, in glas mu je bil votel; kakor bi prihajal iz prazu«* kadi. "I — kdo je pa že tebe sem vabil, kaj?"
Adamu je pogoroezelo čudno po hrbtu; plašno je gledal v tla.
*'Narazen! Domov!" je kričal dedec, ko je odvajal dekle. **Kdo ti je pa rekel todi-le čepeti? Te muhe, te tvoje zaljubljene muhe niso za nič in niso za nič, ti nemarnost nemarna! S tako pok ve-" ko! Ali ne hodi, kakor bi nosil iz mlina? Ali ne stoji kakor koza na-«*edi leda? Ali ni ves tako grd kakor koče\urski greh? Cc lazi po pol p.i. se g« strašijo divji go-j lobi, m celo vrane beže oddaleč pred njim. Njegovi bajta ima več lukenj kakor pa desak. No, pa bi bilo ie že rme to, ie ne bi bil on Adam, ali če bi bila vsaj ti Eva! Adam pa Mica — to pa ni nic ter ni ill A In al n13! Le prav po svojo delaj, sidstosepsobriftl" |
tiSo se je fepfiEfl štSTf Hodfl-bu» m m ««ial nad hčerko. „ A-(
dam mu je pokazal tigo, pa bolj za hrbtom, ker je bil fant previden. Vzel je iz žepa rumenkast meliur. si natlačil tobaka v rdečo pipieo s stolpastLin pokrovom. o-| kovanim s svotlimi glavicami, pri-] žgal, pogledal na levo, pogledal J na desno in jo je mahnil po pri-j , ljubljeni navadi vseh nesrečnih zaljubljencev v gostilnieo.
On dokaj je sam v kotu sedel kovač Cene. čokat majhen mož z napetim, sajastim obrazom, močenimi brka mi in lokavimi očmi. Od I omaroganega telovnika mu je visela na srebrni verižici cela reč : tolarjev, ključkov. zob in takih I naveskov. Na klopi pri peči je dremal d obeli gostilničar, ves tož-I ji v in zaspan.
"O! Komatarjev?" je pozdravil kovač Adama in mu ponudil svoj polni kozarec. '"Na, pojdi pit pa ] hi vej kaj pametnega!"
Adam je kihnil trikrat, in to se mu ie zdelo dobro znamenje. Od-, pil je. dotočil zopet vina do vrha.' porinil čašo prod kovača in sedel k njemu.	j
Mejduu!' je vzdihnil in zmajal z debelo glavo, kakor bi prenašal vse križe Ln*težave tega sveta. "Očka, dajte pa nama poliček.' ali pa kaj- liter!"
Krčmar je zmipuil, zazelial in se pretegnil. Prinesel je Adamu ko-, zarec in odeopatal v klet po pi-. jače.	j
Bistroumni kovač je uganil ta-( kuj, da tare Komatarjevega nekaj posebnega, in precej mu je zadel na pravo žilico, rekoč: "Ali j«-1 kaj res ali ne. da se šteješ nekoliko k Iludobiuovi Miei?"
"I — kako pa to v<*š.'" je blek-nil Adam. "Slišiš, kdo ti je pa to priiu-s«.l na nos.'"
"Beži :io!" mu je odgovoril Cene in mu naliL "Saj so vaju babe ra i nesle že po vsej vasi."	j
"Mejduha. zato je nocoj stari..." je dejal Adam hohnivo' skozi nos in se prijel zanj.
"Kaj? Kaj je stari nocoj, pra-j via!"
"Navskrii mi hodi vse skupaj. (Vn.-ek! Le dobro uu- poglej, pri-i jatelj, zdaj sem -m.* živ. dolgo pa n«- bom več! Vse zapijem, vso svojo bera-ško ropotijo!"
"Pojdi no, jKijdi! Ne bodi no tak!"	'
"Pa prav res: t:iko bom pil, da umrein!" je vzkliknil Adam. izpraznil kozarec in se žalostno po-gladil po grlu.
"Osel!" mu je rekel kovač in mu nalil kupico nanovo.
Adam ua je pogledal debelo: zinil pa ni nobene, ker je bil fant previden.
"Bolj nerodnega patrona pa pa ni v naši fari kakor si ti!" je nadaljeval zabavljivi kovač. "Kaj boš mislil na smrt! Tako klepetaš tja v en dan. da nima ne repa ne j glave!"
Adam se je pomaknil bliže k CV-netu in mu sam izza sebe tiho raz-| lo/il. kako je bilo to in ono in vse. Krčma r je prieopatal ter prinesel vina ill prekajeue slanine; posta sta umolknila pa pridno jedla in primukala.	i
"V»',š kaj", je zaše|>etal Cene. ko je gostilničar zopet zadremal na klopi, "saj ti poznaš mene. menda vendar, ne, jaz pa tebe. Dober fant si, rad daš zanj. kadar imaš. No, stari Hudobin se noče vdati, pa ^e bo! Deset mesenih klobas stavim, da se bo! Že dolgo ga imam na piki. ker mi vselej utreu zaslužek. Tako je. primaruha ali vaiua privoli v že-nitev — ali naj >i pa hladi svojo hudobno kri v kehi!**
"Kaj praviš." je vzkliknil Adam.
"Pst! Midva ga že nairhava, nič se ne boj!" je šepetal kovač še tiie. "Kaj bi ti to delalo preglavico! Ko prijatelj ti svetujem, da molčiš o vsem, kar ti povem. Tudi Miea ne sme zvedeti nič! Gori le pojdev.i v praprot, pod žlamborasto vrbo, koder sem lani zapalil osir, ali pa pod krivi gaber blizu meli..."
liovoril o jerebicah in zajcih, o zankah hi očetu Hudobinu. —
*'Mi smo mi in ostanemo kakor smo bili, ali ni res!" je za vpil A-dam. "Pa ga potegnimo še nekoliko! Hej, očka, vina semkaj, da bova l>o]jš<- volje! Danes je zame pustna nedelja! Juhuhu!" Dal je šc za š-tefan. — Vino ga je metalo na desno in levo, ki je vri.skal iu žvižgal sam proti domu.
''Cenček, ta je ptiček!" je jecljal sam za-se. Ugajalo mu je vse, kar je nasvetoval kovač. Srce se mu je topilo iu tajalo od samega veselja; jel se je smejati na glas, p red no je iiel leč. —
Tri hladna jesenska jutra sta vrebabt kovač m Komatarjev zastonj na posavskem produ in ob gozdnih stezah. Adam je bil že yea obupan.	i
"Nič ne bo. Con ček. nič!" je tožil prijatelju, ko sta čepela četrto jutro ozkem križempotu za krivim gabrom v grmovju. J "Krčmar naju je menda poslušal in je hitro nesel vse Hudobinu na nos. O. saj pravim, nič ne bo. sa-J mo prehladiti se utegneva prav zlomkovo in dobiti orlovski kašelj!"
1 "Tiho, čenča! Nisi videl tam-le zadrgnjenega zajca v zanki? Danes mora priti ITudobiu todi-le mimo, če vse ne vem kaj ! if ar bi nastavljal zastonj ? Zdaj pa molči, jazbec neumni!"
! Hladno je bilo v jutranji mokroti in suhi Adam se je tresel od mraza. Kar ga je Cene rahlo su-j nil v laket in mu mignil, naj se ne gane. Tz megle je slišal tihe korake vedno bliže in bliže.
Počasi, oprezno se je pritihota-j pil stari Hudobin. Koraeal je naravnost proti gabru, ki je poti njim ležal ujeti zaj< e. I "Si že moj!" je vzkliknil polu-glasno, vzel mrtvo žival iz zanke i in jo vtaknil v vrečo. I "Vi pa naši!" je zakričal kovač Cene in skočil z Adamom iz zasede.
f "Kaj pa hočeta?" je vprašal i Iludobin na videz mirno. I '1 Lepo znate nastavljati, oče!"j se mu je rogal Cene.	j
| "Jaz nisem nastavil — jaz že jne! Tako-le sem šel mimo — pa' našel zajca/*
1 Čemu ste ga pa vtaknili v vrečo?"
"1 — da ga ponesem zapriseženemu lovcu!"
| "Kaj malo? Kdo pa lazi tako na vse zgodaj z vrečo po megli.' Nastavljati znate dobro, očka, izgovarjate se pa presneto slabo!"!
"1 kaj je pa vse to tebi mar inj vama obema?" je vzrojil starec, j h o teč se delati užaljenega in srditega. Vrgel je vrečo na tla.
"Nama obema res nič, pač pa ' /.an dar jem !"	;
j Ta beseda je zadela, v živo. lin i dobin se ni držal več jezno, ampak prav priliznjeno.	s ] "Koliko naj vama pa dam, da me ne naznanita?" jo vprašal sladko.
"O vem. da imate doma polno skledo križaveev!" mu jc odvrnil ! Cene. ' Le imejte jih. Sicer vam pa pove tu kaj-le Komatarjev. kaj mu dajte, če nočete imeti sit-; nosti > sodnimi škriei!"
"No. kaj Id rad?** j'* vpraša! tatinski lovec v hudi zadregi. i J "Mico mi dajte, oče, pa bova molčala tako kakor vaš zajec!", se je odrezal Adam. } "Žaudamii, kazen, večna sra-; mota!" je ugibal Hudobin in sej praskal zdaj za levim zdaj za des-. nim ušesom. "Dvoje jerebic imam I tudi v vreči..."	|
"No. ali bo kaj ali ne bo nič!" , [ ira je priganjal kovač. ;iMar naj i še kaj dolgo prezebamo tukaj?' j
"Pa naredimo, oče, no!" ju prosil Adam.
Iludobin ga je pogledal od nop j do plave. pobral vrečo z zajcem in mu dejal: "Pa poglej zveee-r i kaj k nam!"
1 Tako sta prišla Adam in Miea pod zakonsko igo, in ža! ni bilo to
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN
poceni"
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno
"Clevehndsba Amerika"
Mi izdelujemo tm društvene, trgovske ii privatne, tiskovine. Naia tiskana je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiikwfn t Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se o brnet« kam drn-Pri nas dobit« lepše, cecejie in boljie tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UMJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
nikomur, at ujima, ne staremu: zakaj odsihdob sta hodila tast in zet skupaj nastavljat jerebicam in zajcem. Miea pa jih je tihotapila v Ljubljano.
............POZOR,
Slovenci v La Salle, HI., in okolici!
Kadar potrebujete kočije za pogrebe, ali krste, voznika za prevažanje pohištva, ali potrebujete premoga, pokličite telefon štev. 418 W in jaz vam takoj postrežem. Se vam vljudno priporočam
.JOHN ŠETINA, 3142 — 5th St., La Salle, 111 f 0-24—3 >
ZENITNA PONUDBA.
Mladenič lepe postave iu spodobnega obnašanja, star 24 let, se želi seznaniti s slovenskim dekletom v starosti od 17 do 22 let. Imam *vi»jo farmo, obsegajočo 80 akrov. Katero veseli, naj mi piše. i:i sicer le resno misleča.
A. M..
K. F. D. 1. 1 >ox 32, Medford. Wis.
Kad bi izvedel za moja dva prijatelja FRANKA CRLTGOJ ir. JOHNA L1POLD. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za rju naslov, da pa mi javi, ali naj so sama oglasita. — Joseph Pote-pen. Box 242, St. Marys. Pa. (18-21—3)_^_
f
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam so-rodnikom. prijateljem in znancem. da mi je nemila smrt odvzela ljubljenega mi brata
JAKOBA VIDICA.
Zemeljske ostanke smo pokopali dne 2'}. februarja na katoli škem pokopališču v (Sreeiisburgu, Pa.
Pokojnik je bil član S. N. J', -i. št. 232. Iskrena hvala članom tega društva, kakor tudi članciu pevskega društva iz Conemaugh. ki so ob rakvi pokojnega zapeli par lepih, v srce segajočiii i;a-grobnic in pa spremili k večnemu počitku; srčna hvala tudi članom društva sv. liarbare in S. S. P. Z. ter sploh vsem. ki so ga obiskovali še v bolezni, mu stregli iu ga tolažili.
Pokojnik jo bil rojen v Višnji gori na Dolenjskem, je bil povsod, priljubljen mladenič. Ostant- naj; vsem v dobrem spominu. Bodi mu j lahka tuja žemljica!	\
Anton Vidic, žalujoči brat. fjreeusburg (Ilavdenville). Pa. Box i07.
PRIPOROČAM
SVOJ DOBRO UREJENI
SALOON.
Na razpolago imam snažna prenočišča po nizkih cenah.
Delo se je tukaj začelo odpirati.
JOHN R CP AR,	|
1G4 Reed St., Milwaukee, Wi« i
_[26—2 Sx 2x v t)
ZAHVALA.
Spodaj podpisani se najsrčnejše zahvaljujem vsem, kateri so mi bili na pomoč v žalostnem položaju smrti moje žene, kakor tudi vsem društvenim odbornieam društva sv. Neže "W. C. O. F. v Chi-cagi, posebno predsednici in tajnici, ter vsem, ki so mi več ali! manj v čem pripomogli".
Prank Sadar, žalujoči soprog.
Chicago, 111.. 14. marca 1916. _(17-20—3)
Rojaki!
Columbia gramofone in slovenske plošče je dobiti ve«lno pri: IVAN PAJK, 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
s-s' Pišite po cenik.
POZOR!
Za ure, verižice, prstane ter raznovrstno zlatnino in srebrnino
obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone in slovenske ter drugojezične plošče. Pišite po cenik!
ANTON J. TERBOVEC, P. O. Box 1,	Cicero, TU.
Suhe dežele?
Rojakom naznanjam, da pošiljam vsakovrstne pijače to je piva, žganja in vino. Pišite po cenik!
JOHN LANICH,
box 1024 Cheyenne, Wyo.
Važno za priseljence!
Državni delavski department Združenih držav je odprl svoj urad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Yorku. Urad je odprt vsak dan od osmih dopoldne do osinih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne.
Namen tega urada je. nuditi naseljencem nasvet, pouk in pomoč, iu sicer vse brezplačno.
Ta urad je obenem tudi posredovalnica za delo in deluje sporazumno in v zvezi z delavskim departmentom Združenih držav.
Za storjene usluge ni treba plačevati nikakih pristojbin. | Pišite ali pa pridite osebno! j	(ls v t)_
DELO! DELO!! DELO!!!;
The Cleveland Cliffs Iron Co., ;
Lumbering Department, Marquette, Mich. Potrebujemo 400 dobrih gozdarjev za delati drva in plačamo $1.10 od klaftre. Gozd imamo lep v ravnini. Stalno delo pozimi in poleti ter dobra stanovanja ozir. kampe, zdravo podnebje in dobra voda. Damo delo tudi pečlarjem in družba jijn preskrbi ves potreben les za šende. Za vsa nadaljna pojasnila pišite našemu zastopniku :
John Knaus, Box 66, Forest Lake, Mie»" (24-2 18s v 2 d)_Alger &
Rad bi izvedel za naslov svojih dveh sester FRANČIŠKE UK-MAR i i) FILIPE GERDANC. Doma sta iz Podplanine štev. 1 pri Cabru. Lansko leto sta bili v Clevelandu, O., iu sedaj ne vem za nju naslov. Rojake, ki vedo, prosim, da mi javijo, ali naj se sami oglasita. — Joseph Knaus, P. O. Coatopa, Ala. (17-20—3)_
wi«i " Or. Richterjev
I PAIN-EXPELLER
| 9; za rermatiča« boleči i [ 3 u, okorelo«! in nefib-Bj čnost sklepov in ai-
ilfiS	Pristni prihaja
i tU	v zavoju, kot je
i'gff	naslikan tukaj.
1:jwg,	Odklonite vse za-
''S®	voJe» ki niso zape-
'	fateni z Anchor
• jjg|p	varatveno znam-
j jjpj v lekarnah ali na
Irichter
fpij 74-SO Watbiagtoa St. - -----i	Now Y«rk. H Y.
IŠČE SE
delavce za delati v usnjarni. Dobra plača in stalno delo.
C. Moench Sons Company, (12-2 v d)	Gowauda, N. Y.
EDINI SLOVENSKI SALOON v Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam, da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni strani TV. Michigan St. štev. 413
Za obilen posest se priporočam.
JOS. SCHARABON.
POZOR, ROJAKI!
V Wauville, Conn., je poceni na prodaj 200 akrov velika farma. Na farmi je hiša (18 sob), hlev za 40 glav živine, konjski hlev za S ' konj. kokošnjak za 600 kur, tri šupe za seno itd. Farma je vsa ograjena. Za natančna pojasnila pišite na:
August Bach, P. O. Box 1611. New York City.
(16-18—3)
POZOR ROJAKI!
Najuppešr.ije mamilo za ženeke Ia#o. kukor tudi ca mužke brke in brado. Od teira mu:La zrastejo v •itih tednih kraeni so«ti iti dolgi !a«je kakor tiidl možkim krasni brki in 1<rada in nebodo odt ada!i iti osiveli. I(evmstizpm. kriftiiK I ali trganje v rokah. n<x?ah in v križu, v owmih dneh popolnoma oedr«. »im, rane. opekline, bule, ture. krade in grinlr. potne noye. kurje	czt-bline v par dneh po-
polnoma • Klturaiiim. KeOor bi moje zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za S'>.00. Pišite takoj po cenik, knjižico in žepni Koledar in pošljite 4 enota v markah za poštnino.
JACOB WAHClO,
1092 E. 64. 8t.. Clevnland. O
Velika zaloga vina in žganja, a
^^	MARIJA GRIILL
Prodaja'belo vino po................ 70c. gallon 5
T^^f^Bt^h^X^i.	črno vino po................ 50c. ,, #
Drožnik 4 ^allone za .................... |11.0U ^
»iBB^^CTSggffg Brinje vee 12 steklenic za................ 512.00 J
^Kgj^ajB^fiSBf^ ,, -i gaiione (eodčeki za.,........$16.00 i
rBP^^^cK' Za obilno^oarofbo ee priporoča
Marija Grill,	2
5308 St. Clair A?e.f N. E., Cleveland, Ohio J
Slaba prebava.
Kaj povzroča izgubo teka % Večkrat se pripeti, da na-	ijST^B
enkrat izgubimo tek in da se nam celo hrana upira. Zdi se,	|1;|: | |j|| j
kakor da bi narava hotela zmanjšati množino hrane, ki	| | li l •
zanjo ne more skrbeti. Oslabljeni prebavljalni organi ne	gjt
morejo opraviti vsega navadnega dela ter se branijo spre-	MMfflm
I jemati vee. To pa kaže, da rabijo okrepčila, da bodo po-	Mfl^H
I stali dovolj krepki za svoje delo brez utrujenosti. Želimo	ff^^^S , vam priporočiti
I TRINER-J EVO
! antriško Elixir grenko vilo JBb.
►	To sredstvo bo najprej očistilo notranjost, potem pa gjtRM^ff1 , jo bo okrepilo in uredilo. Pomanjkanje teka in upiranje
►	hrane bo potem polagoma izginilo in zopet boste imeli	1|
!	ZDRAV TEK,	I ti^MMSSSa^ I
►	TELESNO MOČ IN	I ^ ELIXIR ^^ I
►	DUŠEVNO ČILOST.	I	trtUr I
BITTER-W1ME I
►	Kakor hitro vam manjka ena teh življenskih potreb-1
1 nosti, bi se morali poslužiti Triner-jeve amerikanskegal , <pjcanV. % 1 Eliksir grenkega vina in uspeh vas bo prijetno presenetil.!	^ I
J Rabite to sredstvo tudi v slučaju	___I	& I
'	NEPRAVILNOSTI PO JEDI,	I iy	% |
ZAPRTJA,	I J lT^ER	^ I
KISLEGA ALI GRENKEGA KOLCANJA	I u	' ^
;	BLTJVANJA,	HOm^VjKO
t	ŽELODČNIH VETROV.	I ^^^T^Trnm
*	Lahko se zanesete, da vam bo dal Triner-jev ameri-[L c^it-AnMivc JI ' kanski Eliksir grenkega vina zaželjeno olajšanje.
V lekarnah.	Cena $1.00.
" ■HIBBP ft lllu
JOS. TRINER, izdelovalec
•	1333-1339IIS. Ashland Ave.,	Chicago, 111.
i	Yaakt družina bi morala imeti na razpolago dobro sredstvo proti kalija. Raj se bi se
( poslužiti Trinor-jevega sredstva proti kailja "Triner's Cough Sedative", ki ne vsebuje ni-kakih strupenih snovi, kakor morfma ali kloroforma. Rabite, kadar kaSjate, ste hripavi, ali pa, ie vas boli vrat, itd. Cena 25 ali 50 centov, po polti 35 ali 60 centov.
EMILE QABORIAU:
GOSPOD LECOQ
Vi:


Nadaljevan j«.*..
Zvil j»- pismo. vrgel ga je v obraz markiju de C'ourtoinieuxu. o-»Vtu svoje žene: — Ti izdajalec! — Ti si poskušal osramotiti ime naše rodbine, l.acheiieuru je pa rekel : — Povejte mlademu gospodu Escorvalu, da bom jutri ob določeni uri na določenem mestu.
Naslednji dan smo se sestali v nekem gozdiču blizu grada. — Komaj sta marki Mareijal in mladi baron prekrižala meče, je planilo iz grmovja kakib dvanajst vojakov. — Nekaj smo jih pobili, o-htali so pa |M>begiuli. — Šele pozneje smo izvedeli, da je poslal vojake stari marki de i'ourtemieux.
Jean Laeheneur se je klati! dolgo časa po gozdovih. — Prisegel je bil smrtno maščevanje < hupinu, ki je bil izdal njegovega očeta* markiju de Court«»mieuxu in vojvodi Sairmeuse.
Jaz in mladi baron Kseorval sva se podala nazaj v Piemont.
Iz domovine sva dobila le redkokdaj kako poročilo. — Izvedela sv«, da se je Marija vrnila nazaj na svoje posestvo. Malo pred porodom je neznauokam odšla in porodila dečka.
—	Ali ta otrok še živi8 — je vprašal Leeog.
—	Tega pa ne vem.
—	Kaj ne, da mu je bilo ime Gustav J
—	Ne, ime mu je bilo Mauriee. — lu to je tudi edino, kar smo izvedeli o tem otroku. Slednjič sva dobila iz domovino malo natančnejša poročila. - Marki Mareijal Sairmeuse je začel zopet občevati z Marijo. — Ž njo ni govoril o ljubezni, pač ji je pa poskušal dokazati. da se on ni udeležil zarote proti staremu baronu Escorvalu. — Slednjič je dospelo poročilo, ki je mladega barona strašno presenetilo. — Marijo so našli zastrupljeno v njeni sobi. — Zastrupil j«j je bil stari Chupin. Zakaj je to storil, se ni moglo nikdar dogyati.
—	Kaj je bilo pa z Laeheneurom"
-— Klatil se je po okoliei in prežal na starega vojvodo Sairmeu-sa. — Toliko časa ga je zasledoval, dokler ga ni pri neki priliki u-strelil. — Zatem je i/.jrinil in o njem ni bilo nobenega sledu več.
Marki Mareijal je postal po smrti svojega očeta vojvoda in se s svojo ženo preselil v Pariz.
Stari korporal je utihnil.
Leeoq je rekel Tabaretu:
—	Gospod Tabaret. ali bi lahko govoril na samem z vami?
—	Seveda. — Stopiva v knjižnico, tam naju ne bo mkdo motil.
Ku sta bila sama, je nadaljeval:
—	No, kaj češ. moj dobri Lecoq f
—	Kaj hočem! — Skrivnosti moram priti do dna. — &e danes bom prosil za dopust in se odpravil v Montaignae. — Zaklel sem se, da bom izvlekel iz Maja skrivnost.
—	Dobro, b* idi. - Samo prosim te. bodi previden.
Leeo<j je prikimal. — Ko je odhajal, so se mu razširile nosnice kakor lovskemu psu, ki voha na svoj plen.
ENOINŠTIRIDESETO POGLAVJE.
Isto popoldne, ko je bil Lecoq pri očetu Tabaretu, je stopil voj-voda Sviiruieuse v budoir svoje soproge. — Njegova soproga, ki je vsa bleda ležala na zofi. mu je prikimala v pozdrav.
Nekaj bi rad govoril z vami, madama — jc rekel hladno in .sedel na stol.
—	Oh. kako vm bolna — je zamrmrala in pogledala vstran.
Vem da ste. toda mora biti. — Blanche, velika nevarnost nam
preti. — Zdi mi. da se bo pojasnilo, kako je uuirla Marija Laeheneur. Vi gotovo veste o tej stvari. — Rotim vas, povejte mi po pravici, — Rešite «"-a<t našega imena.
Moj	ku.i nuj vam povem! — -laz ne vem ničesar!
- Itlauehe. neresnieo govorite. — Ker pa jaz že preveč vem. mi morate razodeti. Ali nti ni znano, kaj vam je rojilo po glavi ta dva meseca, ko -em bil zaprt 1 — Vse bi dali, če bi mogli odgovoriti ■ ia sledeče pra&anje — Kako je prišel Mareijal v krčmo udove Chupin ?
—	Da res — je zasepelala soproga.
—	No, vidite, povedal vam bom. — Pred nekaj tedni sem vas videl, ko ste sli v čisto navadni obleki na cesto, stopili v bližini stoječo kočijo in s" odpeljali. — Zdelo se mi je. da ste zelo razburjeni in da se vam z<do mudi. — Kavno zategadelj sem šel za vami. — Vi ne veste, kiiko se mi čudno" zdelo, ko sem videl, da je kočija ob-
tala sredi polja in ko ste s.- vi napotili v neko hišo. — Nekemu postopaču sem rekel, da naj mi drži konja šel sem k hiši in si jo natančno ogledal. V-topit i uiseni hotel, vedoč, da bi ničesar ne izvedel. Ko .sem vrnil domov, -»eui poslal svojega kom orni k a Otona na poizvedovanje. - Kmalo >•• je vrnil in mi povedal, da je omenjena krč-'.ia last sina onega zloglasnega Chupina iz Sairmeuse. Krčmar da je ; umrl in da zdaj upravlja gostilno njegova žena. starka Chupin. j
Od onejra časa sva vam bila jaz in moj komornik neprestano na* Medu. — Do tega s«-m imel popolno pravico. — Kjer sta Chupin in I.acheueur, tam je nevarnost za našo družino. — Vsako pismo, ki ste ga dobili, je Oto odprl in ga dal meni prebrati.
Tako sem izvedel, da nameravate biti na pustno nedeljo ob desetih zvečer v krčmi pri "Grenadirju". — Preoblekel sem se in vam sledil.
—	No, madama. ali še tajite, da niste v nobeni zvezi s Chupinom in Laeheneurom?
V nobeni zvezi nisem ž njima. — Ničesar ne vem.
Vojvoda je planil s stola in začel hoditi semtertja po sobi. — Sled-rjič je obstal .pred svojo soprogo in rekel:
Potemtakem vam moram zastaviti tiru go vprašanje: — Kaj .ie z otrokom. katere*ra »te imeli, še predno ste postali moja žena?
Dama je zardela, v očeh se ji je zaiskrilo. — Hotela je nekaj povedati, pa ni mogla spraviti razen žalostnega vzdiha ničesar iz ust.
—	Ali še vedno tajite? — Poglejte ta papir tukaj. — To jc račun privatnega detektiva in se j?Iasi:
Poizvedovanje po otroku uiadame de Sairm. . . .
Stroški za tretje četrtletje 18.. 7000 frankov.
—	Mogoče me boste vprašali, kje sem dobil ta papir? — To jc bilo čisto enostavno. — Vašo pisalno mizo sem preiskal in sem ga iiišel. — No, povejte, madama. kaj je z vašim otrokom?
'osim	ne govorite tako zaničljivo! — je vzkliknila. —
Da, res je. Veliko let sem poizvedovala po nekem otroku. — Toda ta otrok ni moj.
—	< egav pa je V
—	To je otrok Marije Laeheneur.
—	Ah! — je vzkliknil vojvoda.
—	Da, če hočete vam še malo natančnejše povem. — To je otrok .»iarije Kseorval. — Ona j«- bila namreč soproga mladega Eteorvala.
Vojvoda je prebledel.
—	Kje ste pa izvedeli? — Kako to, da sami vi veste? — Zakaj ■te poizvedovali po otroku, katerega oče še živi t — Ali ne veste, da je Escorval moj smrtni sovražnik?	^
—	Izpolniti sem morala obljubo, katero sem zadala umirajoči...
V istem trenutku je izprevidel, da je preveč povedala. — Toda
izgovorjene besede se ue more več vzeti nazaj.
Obraz si je zakrila ^ rokami in zašepetala
—	Jaz sem storila.
—	Marijo?...."
Molče je prikimala.
—	Slutil sem — je rekel vojvoda s pritajenim glasom.
—	Da, jaz sem storila. — In tako sem razodela ono, kar sem skrivala leta in leta. — Mislila sem. da vas Marija ljubi. — Prepričati sem se hotela, če jo tudi vi ljubite. — Chupina sem najela kot svojega špijona. — Denar je jemal od mene, toda službo je slabo o-pravljal. — Zatem sera od neke druge strani izvedela, da boste imeli z Marijo sestanek.
—	Samo enkrat sem jo videl po poroki — je rekel vojvoda. — In to je bilo zaradi starega Escorvala.
—	Vem, vem. — Chupinu sem naročila, da naj natačno opazuje njeno hišo. — Ker mu nisem dovolj zaupala, sem se ponoči sama odpravila tja. — Chupina še ni bilo. — Naenkrat so se odprla vrata in na pragu se je pojavila ženska postava. — Bog ve. koga pričakuje? — sem se vprašala sama pri sebi. — Koga drugega kot mojega moža! Sla je po poti. ki vodi mimo hiše in izginila za ovinkom.
Vrata je pustila nastežaj odprta. — Neka neznana sila me je jrnala v njeno stanovanje, ki je bilo silno razkošno opremljeno. — Kdo ji je dal to opremo? — Moj mož!
Pogledala sem na omaro in zapazila na njej malo steklenico, na kateri je bil napis 4tstrup".
Na kaminu je bila skodeliea vrele juhe. — Ali jo je prihranila zase ali za svojega obiskovalca? — Kaj me briga. — Brez pomisleka sem zlila strup v juho in hotela oditi.
iNwlftljevuijf prihodnjič).
dobit« "GLAS HABODA" ikosi fetiri meseca dnevno, isvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NAHODA" Izhaja dnevno na iestih straneh, tako, da dobite tedensko 86 strani borile* ▼ mesecu 156 strani, ali 624 strani v itirlh mesecih. "GLAS NAHODA" donaša dnevno poročila z bojišča in rune slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo iS,0001 — Ta številka jasno govori, da Je Ust zelo rasiirjsn. Vse osobje Usta Je organizirano in spada v strokovne nnlje.
NAZNANILO,
©sljenlm uroinlkoS V Piia-•ylvsniji sporočamo, da jih bo Kratkem obiskal na| potovalni •topnik

MODERNO UREJENA
JISKARM GLAS NAttOM
SS VSAKOVRSTNE TISKOVINE SS IZVRŠUJE PO NIZKIH	'
CENAH,
• * * m *
DELO OKUSNO. :
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE.
> - •
UNUSKO ORGANIZIRANA
* • # '«)
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Mr. ZVONKO JAKSHB, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravniitvo "Glas Naroda".
Brezplačen nasvet in pouk
priseljencem.
i
"THB BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" sa državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali če so z njimi slabo ravnali
Brezplačna navodila in pouk v naturalizacij skih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti sa državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljence na Ellis Island sli pri Barge Office.
Oglssite se ali pišite: STATE DEPARTMENT OF LABOR,
BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2013.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete urt zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak daa od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah cd sedme do devete ure sveč«.	(lx v t)
Kaj pravijo pisatelji, nfenjsld In drfsvnlU o knjigi Berts pL
Snttnsr.
"Doli z orožjem?*
Lev Nikolajevi! TcUtoJ Je pisal: Knjigo mam a velikim nfllt-
kom prebral tn ▼ njej naiel veliko koristnega. Ta knjiga Ml« vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madame Stael al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot Je Sattnerjeva.
l*rof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu bol j Si Cast Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakobovsld: To knjigo bi človek najrajSe poljubil, V dno srca me je pretreslo, ko sem Jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Boeeggw piše: Sedel sem ▼ nekem gozdu pri Grleglach ln sem bral knjigo s naslovom "Doli a oroft-Jera!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko reCem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem Življenja. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na sveta so dražbe, ki rasBlrjajo Sveto Pismo. AU bi se ne moglo ustanoviti dražbe. U bi rasBlrjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva	ka* sess Ji*
kdaj bral....
C. Netim an n Hofcr: — To je najbolj Sa anjiff, kar so Jih apt* asll ljudje, ki se borijo sa svetovni mir....
Hans Land (na shoda, katerega je Imel leta 1800 v Berlina>1 Ne bom slavU knjige, samo imenoval Jo bom. Vsakemu jo bom posodil. NeJ bi tudi ta knjiga nažla svoje apostolje. ki bi Hi tnj« krlžemsvet ln učili vse narode....
Finančni minister DnnsfeinU Je rekel v nekem svojem govora v poslanski abornicl: gaj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ieoska Berts pL Snttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ar tema dela. mmi^ -da se ne bo nlkdo več navduševal ss vojno. Se bo prebral to knjiga. CKNA M CCNTOV.
■aroSajte jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Strast, Hew York City, H. T«
jmrommMMWMgMBMaiHtaiagfSgHl
Veliki vojni atlas
fojskijoah se evropskih držav in pa kofonii stih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov
na 20tib itraneh in vsaka stran je 10*4 pri 13^4 palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obssfs dsvst ramfh —inlJiiHilo
na 8 strsneb, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, itevilo pre bivaleev. držav in posameznih mest. Kavno tako je povsod tudi označen o*=seg površine, katero zavzemajo posamezna države.
Pošljite 25c ali pa 15c. v znamkah in natančen uaslo. tn mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjema damo popust
ji:
ii: !ii !!! :): s?}
i) j'
«« n i
I
J u t
'J"
I
i J
4 M \ t t I
i:
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Rojaki, naročite so na "GLAS NARODA", edini slovenski dnov oik v Ameriki
HARMONIKE
eodlsl kskrtaekoll vrste ladelojem U popravljam po aajnlSjlb sensb. a 0» lo trpekno ta sanesljlva V poprava «anesljlvo vsakdo polije, ker sem fl« tad iS let tukaj v tem posla ia seda.-v svojem lastnem doma. V poprave* fusra kranjska kakor ves drag« harmonik* ter raSunam po dela ka korino kde sabteva kres ta dalj al > ▼praiaaj.
JOHN WINXKL. ttl) Kast tSnd 8U devete* OkU
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) ▼ GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK> N. Y.
IZDELUJE IN PBE8KBBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se ssupno na njega, kjer boste točno in solidno po-
streženi.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je 21 pri 28 palolhi Cena 15 centov.

Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi sret, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na;
Slovenic Publishing Company,
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
"GLAS HABODA" JS HUHI SLOVEJOHB PHIMU ▼ ■DEUtmv DKtAVAK. ~ *A*O0lT» II IAVII
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega aem se prepričal, da dospejo denarne pofiiljatve tod! sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo poAiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pofiiljanje denarjev sorodnikom ia fMiM-m v staro domovino!
100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.

/^iT^rr^j j^rj^TT^n pT. j^i j-r j
a* amcMeiM A
H I. Mšm
t .t.: isr.-fc; 38(II.- .