136
Poročila o dem društva .n zoorovam¡h
ARHIVI XVI 1993
sklh. strankinih in cerkvenih arhivov v Avstriu. Sledil ie referat dr. Petra Broueeka ia Avstrije o družinskih arhivih, zbirkah in zapuščinah. Iz diskusije e SieHilo, da 'c v bivših soc'a1-stičnih državah od nedržavnih arhivov najbolj urejeno prdročjc cerkvenih arhivov, p rob len. so pcreCi predvsem z gospodarskim ari ivi in ponekod še z neurejenim statusom partijskih arhivov, k so sicer bili večinoma podržavljeni. Seznanjeni smo b;ii luai z različnimi oblikami depoziiov družinsk h in drugih arhivov v avstrijskem državnem ari ivu.
Z?dn_ dan 5irrpozija je predstavil svoj referat dr. Peter Dusjk, direktor arhiva Avslri;skc Eadioffile-vizije o pravnih vpraianjih avdiovzual: ,h arhivov. Prikazal _ veliko zapletenost teli vprašanj, posebno glede varovanja avtorskih pra ie Slcdiia je generalna diskusija. V njei se jc odprlo tudi vpraianjc izobraževanja dclavccv v aruivih. Različna so bila mnenu aii v bodočnosti ari - bolj potrebujejo strokovnjake s področja zgodrvinc ali dntge profile strokovnjakov (kol npr,: iformalike). Večina sc ie strinjala, da je to povezano predvsem z ir.Jivi-dualnostjo posameznega arhiva in vrstami gradiva, ki ga ta hrani.
Seminarje osvetlil aktualne probleme arhvskc stroke, posebno tiste, povezane 7. družbenimi spremembami. Porvctovania i seznanjarie z arhivsko problematiko tega prostora naj b sc kontim irano nada'jevab £e naprej
Brane Kozina
Matevž Košir
XV. zborovanje arnivsKih delavcev Slovenije
Arhivsko društvo Slovenije jc v Iclu '993 od 6 7. oktobra organ-z.ralo XV. zborovanju arhivskih deiavccv v Novi Gorici na temo Strokovna obdelala arhivskega gladiva upravnih i*i sodnih organov. Na tem mestu velja najprej zahvala članom društva iz Pokiijinskega ari ^a v Novi Coriei, sai so vsi sodelova pri organizacii' ie-tega.
Po uvodnem govoru predsednika obline Nova Gcrica gespoda Tomaža Marusiča, ki nam jc zaželel uspešno delo in prijetno počutje, jc imel otvoritveni govor rriniiter za kulturo R-publike Sloveni:e gospod Serge_ Pe Ihan. Izkazalo se jda ie gospod minister dobro spozna na arhivsko slrc.ko, Se bolj pa na n^no problematiko - tako prostorsko stisko kol na problem arhivskega in dokumentarnega gradiva pri ustvarjalcih
Novo Gorico, njen nastanek«"'tizvcj mesla kakor tudi Pokrajinski arhiv, katerega so si Člani dn£ tva tudi ogledali, je predstavila gojpa Aleksandra PavšiČ Milost
Strokovni del posvelcvanja jc bi1 razdelj ;n na referate, ki so podajali pregled sistemov i.i metod in
na referate, ki so govorili o problemih in rešitvah, ki sc pokažeio iz prakse Pregled sistemov za upravo so podali.
Za avstrijske sisteme do leta 1955 dr. Jože Žon-tar iin Vesna Gotovina od 1955 do danes.
Z; italijanske sisteme od 1920 do 1945 jc podala referat Vand; Bezek, AnloSa Lcskovcc in Ana DanČ pa za pisarrrSko poslovanje v dob dualizms na Ogrskem oziroma za upravo v lc' h 194) do 1945 tudi na CgrSKcm. Referate, ki so predstavili prob'cmc in njihove rešitve v praksi, pa sc imeli: Slavica Tovšak o Vs.ikcm županstvu mariborske oblasti, dr. Peter Pavel Klasinc o kategerijah arhivskega gradiva kra j ovnih ljjdskili odborov, Miroslav Novak o poslovanja s spisi in sodobni ir.formaujski tehnologi , Marjeta Adamič o nemških okupacijskih uradih, mag. Borut Zcm' >£ o olupaeiiski upravi v letih 1941 do 1945 na lajcrskem in mag. Lojz Tršan o poslovanju s spi^i na ravni občin po letu 1956.
Zaključke tega sklopa so izoblikovali: Meta Matijcvič, Marufa Zagradnik, Matevž Koiir in Loiz Tršan, ki so referate pohvalili, saj ie v njih zbrana vsa zakonodaja, po kater so uredili spisovno gradivo n predlagali, da bi rilo potrebno na temo pisarn1 Sko pcslovanje v uprav organizirati delovne sku line za posamezna obdobia .n pedročja. V teh skupinah naj b bili vsi strokovni dclavci iz vseh slovenskih arhivov, ki sc ukvarja i o s tovrstnim gr;' divom. Kcnrdinacijo od sklica m podobno bi opravil.1 matiiina služba in Se konkretneje za to ic bil predlagan Brane Kozina, kar ie tudi ■.prejel.
Drugi sklop referatov - Uradi-, o sodnih organov sta začela Brane Kozina in Žarko Bizjak z naslovom Urejanje in popisovanje gra liva rednih sodiič od 1850 do danes v avstrijskem -n jugoslovanskem dr-žavrem okviru, ltaliianske ristemo poslo"ania s spisi pi' okra'r.ih sodiščih ic predsta ila L/''jina Vidrih Lavrcnčič, Antoša Leskovee sodne poslovnike v dobi duali :ma na Ogrskem, mag. Milko M.tola pai l:zanska vejaška sodišča od 194) dc 19^5 in sodiiče slovenske narodne iasti, mag Borut Zemljič zak )nc
odLČbc c fcrmiranju okupacijskih sodiič cd leta 194) do leta 1945 na Štajerskem inj Ana Danč sis teme pisarniškega poslovania m ^d žar j kili pravosodnih organov v letih 1941 do 1945. Referata, ki sla predočiia prnblcmc a ni;hovc reiilve glede poslovanj srdn;h organov, pa sla imeli Jelka Melik o strokovni obdelavi kazenskih sodnih spisov deželnega in okrožnih sodišč od lela i898 do 1929 in Emica Osrizsk o arhivskem gradivu sodiič in javnih tožilstev na področju Pokrajinskega arhiva Maribor,
Zaključke tegi. sklopa ie p-ipra1 il Žarko Bizjak s predlogum za formiranje redne delovne skjpme za gradivo pravosodnih organov, kar je pekazala potreba po sistematičnem skupnem delu v zve:i s stre-kovnimi vprašanj urejanja m popisovanja, Koor-di u o delovanja, informiranja in sklicevanja sestankov naj bi vodila matična služba. Delovno skupino naj bi sestavljali delavci, ki delaj-i na gradivu pravosodnih organov 1 če je mogoče, naj li vključili tudi pravne zgodovinarje. N;enc csnovne naloge pa naj bi bile: izdelava enotnih kr .tcr;ev za lomi-
ARHIVI XVI 1993
Poročila u delu druitv.i in zborovanjih
137
ran t fondov oz. izdelava klasifikacij fonaov pravosodnih nrgariov ii izdelava priročnika priroČ ni kov za delo z nrH vsk-m gradi'om pravosodjih organov. Piiročmk naj b> vebovak splošno o organizaciji, sistem poslovanja, načela ,n metode urejanji, popisovanje, navod: a za odbiranje arhivskega gradi"a in šifrante. Razveseli,vc in pohvalne pa ic, daje delovna skupina B tem času že začela delovni'
Kljub terru, da sta b: lil obe temi že zaključeni, sta bila zaradi aktualnosti pclana Se referata Irene Mrvit Jug 'n Lilibe Dnrnik Šuhelj, n Licer o nastanku in razvoju organov za notranje zadeve Republike Slovenije v obdobju 1945 do 1963 >n o matiCni služb1 m drž^vbanetvu od leta 1945 do leta 1963 v Republiki KlovViiji
Sledila je še diskusij, k: je obravnavala generalne probleme arhivskih delaveev s ttm hkraii tudi dala smerniee za delovanje društva vnaprej. Govorilo se ie o izdelavi pravilmKa o strokovnih nazivih arhivskih delavcev, za kar ic nekoč Že delovala neka komisija pri Koordinat' , vendar društvo rii bilo seznanjeno z njenih, rezultati in o komisiji, ki bi skrbela za poenotenje p.snrniikcga poslovanj i prj republiški upravi Kot se je naknadno .zvedelo, jc kgjnisifl na to temo že v ustanavljanju pn Ministrstvu za notranie zadeve. S tam c bi. strokovni del XV. zborovanja zaključen
Naslednji, tretu dan, pa so se Člani druStva lahko seznanil' še z kulturno-zgodoi, jnskim spomeniki Posočja, vključno s Sveto goro in koban.";kim muze iim prve svetovne vojne.
XV zborovanje arhivskih delavjev Sloven"e v Novi Gorici je bilo številčne bolj skromno zastopano, sai so se ga z d^ema iziemama udeležili le arliivisti iz profesionalni)! arhivov, Manjkali so arhivar" i z delovnih organizacij k? delajo z dokumentarnim gradivom, kar pa jc ob tej situaciji na področja lasti.ine in še neizdelane arhivske zakonodaje tudi žal nekako rarumljivo.
V zaključnem govoru pa se ie tajniK društva v imenu društva zahvalil ob odhodu v pok ni dolgo-.etnima Članom? Mariji Oblak Čarni in AntH>i Lef-koveu za njuno delo v in za društvo in pokroviteljema Občini Nova Goi,ea in Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije s povabilom na XVI. zborovan*e, ki naj bi bilo v Mariboru
Gašper mi a
Poročilo o delu arhivskega društva Slovenije /a leto 1993
Arhivsko društvo Slovenije ie začrtan program dela za leto 1993 realiziralo v okviru finančnih sredstev, ki :;o bili na razpolago. Zaradi tega ni bila izdeh.na videokaseta o slovenskih arhivih ¡n njihovem arhivskem gradivu in ne .zdelane kopij s ar-
hivskega gradiva vseh ilover.sKih arhivov v popn-larizariiskc namene ozjroma za zaščito zv.rnega arhivskega gradiva
IzvrSni odbor Arhivskega društva Slovenije v sestavi Marjeta Mat' evic predsednica, Peter Rib-iiikar n dr Tone Fcrene podpredsednica, Gašpnr Šmid - tajnik Mihaela Knez - blagajničarka in člani Hedvika Zdovc, Maruša Zagradnik, Miroslav Novak, Lučka Maček BerniK, Pavla Mrdjenovič, mag. Bogdan K nI ar, Marija Hcrnja Masten, Aleksandra PavSič Milost, dr Janez Peršič in Mineta Vodo-pivee Ladič seje v letu 1993 (do konea novembra 199j) sestal petkrat. Na sejah je bila obravnavana tekoča pr Dblemitika, kjer se jc dogovarjalo zz programske akcije ozironu uskbjev.ilo delo društvenih komisij in odborov. Oprav jene so bije nashdnie akcij c
dotiskanje in razpošiljanje društvenega glasila Arhivi, št. XV in izplačila avtorskih honarariev organizacija rednega letnega občnega zbora Članov, vključno f Sekcijo dchvcev, k delajo z dokumentarnim gradivom v org^nizac ah (17 3.) tiskanje ir razposiljane društvene puolikacije Viri, št. 6 avtorja. Darka Friša z naslovom Korespondenca Kazimira Zjkrajika, O.F.M. (1907-'92R)
-	udeležba na XV. pesvetovanju "Sodobni irh'vi" v Radencih (22.-23. 3 )
organizac;:a in izvedba tiskovne konferenco za pr idstavitev edicije Viri s poudarkom na zadnji, 6, številki (3, 6.)
-	organizacija in izvedba strokovne ekskurzije na Ni<,ozemsi(o (od 6. do 12. 6.), kjer so se člani seznanili z delovanjem Centralnega državnega arhiva v llaaguj Mestnega arh.va v Amsterdamu, Centralnega arhiva za selekcioniranje v Win-schotnu in Mestnega arluva v Gronmgcnu; stre kovna ekskurzija jt b la zvedena v okviru akc ie mednarodnega sodelovanja
-	orttanizat'ia n izvedba XV. zborovaija arhivskih delaveev Slovenije v Novi Gonti (od 6. do 8, 10.) z naslovom Strokovna obdelava arhivskega gradiva ■ gradivo upravnih in sodnih organov priprave za izdajo društvene publikacije Viri št, 7 avtoriee dr. Jerc Vodušek Starič z naslovom Iz zapuščine Janka Mačkovška
-	priprave za izdajo društvenega glasila Arhivi £t. 16 zs leto ¡993, ki bo predvidoma i'šlo v februarju 19 94
V okviru društva so delovali še. uredn;ška odbora za edicijo Viri in glasilo Arhivi in koraisi za pripravo XV zborovanja v Novi Gorici in za pripravo "arhivi, ide"
Arhivsko dniŠtvo Slovenije ie s svojo dejavnostjo oziroma z izpeljanim,' akciiami opravičilo svoje delovanje in tud: vlr>žena sredstva, ki jih je vložil finaneer ■ Ministrstvo za kulturo Prilodnost društva jc odvisna od di javnosti članov. Zato so dobrodošle nove deje za delo društva in članov v društvenih organih.
Gašper tt! d