H»     152     -6-                                             ^H
Jedenj-čfovek in lakef-brada, kaho sta se  mela*^      ^H
Pedenj-človek, laket-brada                    Človek brado skube, vije,                     ^H
izkusila bi se rada,                        .    da mu v pesti cvili, vpije,                   ^H
kdo močncjši je v rokah,               <    cvili, vpije, malo živa,                         ^H
kdo trdnejši je v nogah.                      v kot pobegne in počiva.                      ^H
Sprimeta se pretesno,            '             Kadar tarnkaj se oddahne,                   J^M
gledata se pregrdo.                              na človeka zopet mahne                       ^M
in pred njim se razkoraii,                  izpodnesc mu nošico,                            II
v usta njemu sebe tlači,                     položi ga na zemljico.                            U
v dLi zbada ga košata,                        Potlej skoci — smuk! —  na pcč,          V
vsa košata in kosmata:                      kamor hodi macka lec;                          fl
zamaši mn hrkalo,                              gospodarja se boji,                               . fl
oslepi mu zrkalo;                                ki za mizo trdno spi.                             ¦
Fr. Levstik.          ¦
*) Ta pesem ni nova. Levstik jo je žložil že 1880. 1. Vemo, da ni tudi našim čita-        I teljem neznana. Vendar jo priobčujemo, ker je naš vrli sotrudnik g. H. S. naslikal k tej       M
šaljivi pesmi podobo, kakršno vidite v današnjcm listu.                                Urcdništvo.         ^t