Uvodnik
Spoštovani Elanovci,
V zadnjem času prihaja do govoric o prodaji Elana, česar smo v upravi že vajeni iz preteklosti. Na podlagi uradne izjave našega največjega lastnika, paradržavnega sklada KAD, je Elan v skupini podjetij, ki jih nameravajo prodati. Dejstvo je, da je danes podjetje Elan v dobrem stanju in zato zanimiv za potencialne investitorje. Kadar se govori o najpomembnejših in najbolj poznanih podjetjih v državi, tako tudi v primeru Elana, vsako zanimanje za prodajo vzpodbudi veliko govoric in špekulacij.
Ne glede na vse govorice kot uprava delamo skladno z zastavljenimi načrti, ki so jih potrdili tudi lastniki podjetja. Izpolnitev zastavljenih načrtov bo Elan popeljala na prvo mesto med proizvajalci smuči in snežnih desk na svetu, med najpomembnejše izdelovalce plovil in načrtovalce in opremljevalce športnih objektov. Cilje bomo dosegli le z dodatnimi investicijami že konec leta 2006, ki bodo omogočile proizvodnjo 800.000 parov smuči v letu 2007 ter izgradnjo velikih jadrnic nad 50 čevljev dolžine.
Na vprašanje, kaj je največja konkurenčna prednost Elana vedno odgovorim, da smo to ljudje, ki delamo v Elanu in za Elan in prepričan sem, da bomo to dokazali tudi letos in v naslednjih letih.
Vse lepo pozdravljam,
Matjaž Šarabon Predsednik uprave Elan, d.o.o.
Matjaž Šarabon
Časopis Smučina
brezplačno interno glasilo Elanove poslovne skupine
Izdaja:
Elan, d.o.o. Begunje 1
4275 Begunje na Gorenjskem E: info@elan.si www.elansports.com
Oblikovanje, prelom: GPA d.o.o. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj Foto: arhiv Elan, d.o.o., Samo Vidic Naklada: 1.700 izvodov
Urednica: Rebeka Lah
Avtorji člankov: Matjaž Šarabon, Andreja Rekar, Luka Modrijan, Rebeka Lah, Mitja Urh, Dušan Ferjan, Dejan Manojiovič, Franci Soklič, Matjaž Žagar, Slavko Langus, Marjan Matošič, Alenka Markun (zunanja sodelovka)
Dne 30.08.2006 je bil v prostorih Eiana podpis Podjetnišl<e l<oiel<tivne pogodbe Eian med Sindil<atom Eian in vodiinimi deiavci podjetij sistema Sl<imar.
Podjetnišl<a l<oiel<tivna pogodba (v nadaljevanju PKP) ima naravo dvostransl<e pogodbe, l<ar pomeni, da se sl<iene, l<o pogodbene stranl<e dosežejo soglasje in velja, ko jo pogodbene stranke podpišejo. Pomembno je, da je vsebina PKP vezana na veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji. Hierarhija pravnih aktov v zvezi s tem je sledeča: najprej je potrebno upoštevati veljavni Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), nadaljnji pravni akt je Kolektivna pogodba dejavnosti. Tako Imenovana "branžna" kolektivna pogodba za podjetja skupine Elan je Kolektivna pogodba za lesarstvo, ki pa od 30.09.2004 ne velja več. Trenutno se pogajanja na tem področju med predstavniki delodajalcev In delojemalcev še niso začela, zato smo od oktobra 2004 dalje za Elanova podjetja uporabljali določila Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Ker od 01.07.2006 tudi ta ne velja več, smo se v Elanu odločili, da s pomočjo sodelovanja s predstavniki sindikata Elan pripravimo svojo Podjetniško kolektivno pogodbo Elan, ki ureja pravice in obveznosti delavcev enako ugodno ali bolj ugodno, kot to določa veljavna zakonodaja v Republiki Sloveniji.
Na podlagi novo sprejete PKP bo zaposlenim v Elanu, v primeru spremembe delovnega mesta ali drugih sprememb, povezanih s pogodbo o zaposlitvi, v podpis ponujena nova pogodba o zaposlitvi, ki je vsebinsko usklajena z veljavno delovno-pravno zakonodajo Republike Slovenije ter z veljavnimi internimi akti podjetja. PKP Elan je sestavljena iz normativnega In tarifnega dela. Vsebina le-teh je na voljo na Elanovih Intranetnih straneh splošno kadrovskega sektorja, zaposlenim pa je na vpogled na voljo tudi v kadrovski službi Elana.
Podpis pogodbe
Podpis
podjetnišice
icolelctivne
\be

Andreja Rekar
Igor Umek in Dušan Ferjan
Dušan Ferjan in Matjaž Šarabon
V Elanu se v povprečju na leto upokoji manj kot 10 delavcev. Med letošnjimi upokojenci pa je tudi nasmejani gospod, Herman Poklukar, za katerega sem prepričana, da ga sicer ne poznajo vsi Elanovci, je Elanovec od glave do pete in to že več kot 28 let.
Prvo srečanje s Hermanom je bilo tudi zame Izredno zanimivo, kajti sodelavka Zala Cokan, ki je takrat delala v kadrovski službi, me je opozorila,
ko pride Herman v Slovenijo, se vedno oglasi v kadrovski _
in vpraša, kdaj se bo upokojil. Sama sem nalogo vzela zares in ko sem v kadrovski ostala sama, sem najprej Izračunala pogoje, kdaj se Herman Poklukar lahko upokoji. Ob prvi naslednji priložnosti, ko je bil Herman v Sloveniji in pogledal skozi vrata kadrovske službe, sem mu takoj povedala okviren datum upokojitve. Čez leto ali dve pa me o tem sploh nI več spraševal. Ob najinih redkih srečanjih v Elanu sva raje govorila o čem drugem, kot pa o upokojitvi. A kljub temu je datum prišel in tako smo v Elanu, v začetku avgusta letos, dobili novega upokojenca. Splet okoliščin je torej nanesel, da sem bila jaz tista, ki je pripravila papirje za upokojitev Hermana Poklukarja. Zato sem si želela, da bi z njim lahko naredila Intervju za Smučino. To je bila najlepša priložnost, da pridem do odgovorov na vprašanja, ki so se ml ob njegovih obiskih v Sloveniji vedno porajala. Herman Poklukar je namreč za zdaj edini Elanovec - Slovenec, ki za Elan dela in ustvarja v tujini, konkretno v Elanovem podjetju v Kanadi in to zelo uspešno že 22 let. Sicer pa Herman rad pove, da sploh nI bilo tako lahko priti v Elan ...
Herman Poldulcar
Andreja Rekar
V tujini sem spoznal, da te nasmeh in prijaznost na obrazu pripeljeta veliko dlje kot slaba volja in mrk obraz!"
Herman PoMukar
Andreja Rekar
"Leta 1978, ko so me že drugič pokiicaii v Eian - prvič se namreč spioh niso žeieii pogovarjati z mano (smeh) - mi je takratni šef spiošnega sektroja rekei: "Pokiukar, za en iet vas bomo vzei, poi bomo pa videi!". Kijub temu, da sem imei takrat redno siužbo, sem si rekei: Herman, moraš probat v Eianu! Začei sem v TOZD-u Smuči, v izvoznem oddeiku, kjer sem po dobrem ietu aii dveh napredovai na deiovno mesto vodja prodaje. To deio sem opravijai več kot dve ieti, bii sem še miad Eianovec ... Potem pa so mi ieta 1982/83 ponudiii deio v severnem deiu Združenih držav."
Prav to me zanima - kako se je pogovor na temo, da bi šel v Kanado oziroma v Združene države Amerilce v službo, sploh začel?
"Takrat sta biii distribuciji v ZDA in Kanadi iast švedskega posiovneža. Eian se je odiočii, da bo obe distribuciji od Šveda odkupi!. Mene so takratni šefi pol<!ica!i na pogovor in vpraša!!, če bi zadevo v Ameriki in Kanadi začasno vodi!. Lahko si predstavijaš, da je biia zame ta ponudba izziv, ki sem ga mora! sprejeti. Če tega ne bi stori!, bi me vedno spremija! občutek, da sem nekaj zamudi!. No, mi smo se vse zmeni!!, se dogovor!!! - ta de! je poteka! izredno hitro, čas odhoda pa se je nekoiiko zavieke! - za skoraj ieto. Odše! sem šeie ieta 1984."
Kako pa so na tvoj odhod v tujino odreagirali domači, tvoja žena Marija in hči Špela?
"Ko sem se odiočii, da grem in sem v Eianu že rekei ja, žene še vpraša! nisem, kaj ona miši! o tem! Najprej sem še! v Kanado in Ameriko sam, za dve ieti. Po dveh ietih sem ugotovi!, da tako ne gre - jaz v tujini, žena in hči pa doma. Odiočii! smo se, da gresta z mano v Ameriko. Hčerka je biia takrat stara 8 iet. Ko se je vpisaia v ameriško osnovno šoio, ni znaia govoriti angieškega jezika, čez 4 mesece pa se je že normaino družiia in pogovarjaia z vrstni!<i, predvsem pa brez probiemov končaia šoianje in študij. Žena je po pokiicu arhitektka in v teh 20-ih ietih v kraju, kjer živimo, sodeiuje in pomaga pri števiinih zanimivih aktivnosti, prav tako pa si je našia zaposiitev."
Z družino pravzaprav živite v Ameriki - v zvezni državi Vermont oz. v mestu Burlington, medtem ko delaš v Kanadi. V zadnjih 15-ih letih je prišlo do nekaterih sprememb pri delovanju distribucij v Ameriki in Kanadi. Zakaj?
"Poveda! sem že, da se je začeio ieta 1984, ko sem z deiom začei v Eianovi distribuciji v Združenih državah Amerike, občasno pa odhaja! v Kanado, kjer sem pregiedova! posiovanje te distribucije. V zgodnjih 90-ih ietih me je takratni šef Eiana - ne vem točno, kdo je bii, ker so se vsako ieto menja!! - pokiicai in mi rekei: "Herman, na voijo imaš dve izbiri - aii pridi nazaj v Siovenijo, kjer te čakata miza in sto! v Eianu, aii pa "pošiihtaj" kanadsko firmo, preden jo zapremo." Odiočii sem se torej za drugo možnost, "pošiihta!" kanadsko firmo in čez nekaj časa me spet pokiiče šef iz Eiana in reče: "Herman, sad češ ti obadvoje!". Torej, pod drobnogied sem spet vzei še distribucijo v Ameriki. Po ietu 2001 pa spet deiam samo še v Kanadi."
Ali razmišljaš kdaj o vrnitvi v Slovenijo?
"Ko sem se odiočii, da bom še! v Ameriko in Kanado, je biia moja odiočitev siedeča: Grem za štiri ieta, pa ne vprašajte me za kakršno koi! podaijšanje (smeh)! Hote aii nehote počasi začneš poganjati korenine tam. Hčer!<aje pridno obiskovaia šoio, biii smo skupaj, pravzaprav nismo naši! pravega trenutka, da bi se vrni!!. V Ameriki z domačini nikoii nismo imei! občutka, da smo nezažeieni aii da prihajamo iz Baikana. Najprej je biio v interesu Eiana, da sem tam, po nekaj ietih pa je biia žeija po živijenju v tujini tudi v mojem interesu."
Kako pogosto govoriš slovensko v Kanadi oz. Ameriki?
"Doma se z ženo in hčerjo vedno pogovarjamo v siovenščini, medtem ko izven doma govorim boij maio siovensko. Ko grem na obisk k prijateiju, Štajercu, ki je mesar, ta!<rat tudi govorim siovensko."
Med obiskom v Sloveniji
Ali pogrešaš kaj tipično "slovenskega"?
"Doma (v Vermontu) žena večkrat skuha jedi, ki so tipično siovenske -pečenko, pražen krompir in govejo juho, zato po hrani nimam nostaigije. No, edino, kar pogrešam od hrane, so gobe. Gobe imam izredno rad na mojem jediiniku. Tisto, kar je drugače v tujini, so čioveški odnosi - to včasih čez iužo najboij pogrešam. V Kanadi in Ameriki poznam ogromno ijudi, se z njimi družim, da pa bi rekei, da so to moji prijateiji oz. da imam tam prijateije, pa ne bi upai trditi. Način živijenja je drugačen kot v Sioveniji. Te raziike se še najboij kažejo pri Američanih, pa tudi pri nekaterih Kanadčanih. Vzgajajo jih v precej egoističnem duhu, da poskrbijo najprej zase, potem za druge, da so včasih tudi agresivni - in v tem se način živijenja v Sioveniji še vedno precej raziikuje."
Čeprav si zaposlen v Elanu, delaš v Elanu, pa je vendarle razlika v primerjavi z ostalimi Elanovimi sodelavci, ko prideš v Begunje. Kakšni so tvoji občutki, ko prideš v Elan?
"Dejstvo je, da se po vseh teh ietih deia v tujini ne počutim tujca v Sioveniji. Starejši ko sem, vedno boij Siovenca se počutim in vedno manj tujca. Še zmeraj imam zeio dober občutek, ko pridem v Eian - da prihajam v firmo, kjer sem dobrodošei in kjer imam še vedno veiiko prijateljev, ki radi prisluhnejo mojemu kritičnemu mnenju. Včasih sem tudi zmeden, ker prihaja med mano in ljudmi, s katerimi sodelujem, do raziičnih pogledov na posei, ki ga opravljamo. Verjetno je to tudi razkorak med generacijami. Menim, da se nihče ne sme pozabiti vprašati, zakaj je Eian tam, kjer je. Zgodovino je treba spoštovati, kajti, če v preteklosti v Elanu ne bi bilo pravih ijudi na strokovnih in vodstvenih mestih - v tistih časih in v tistih razmerah, ko so sprejemali zeio smele in strateške odločitve, Eian danes ne bi bil to, kar je."
Kaj ti pomeni Elan?
"V tem Elanu je en čar. Ne samo jaz - veiiko Eianovcev se zeio hitro identificira z Eianom in deio postane več kot samo služba. Eian je še vedno prepoznaven v svetu. Sam menim, da je paradni konj slovenskega gospodarstva. Simbolizira ponos, pripadnost - to je tudi razlog, zakaj Eian še danes deluje in je uspešen. Ne vem, kako naj se drugače izrazim v slovenščini. Poieg teh 28-ih let, kar sem v Elanu, mi je Eian dajal kruh in to bel, dal priložnost, da se dokažem tudi profesionalno. Čeprav sem se uradno upokojil, bom z Eianom zeio tesno povezan še naslednji dve leti. Po tem obdobju, če me bo Eian potreboval kot svetovalca aii za pomoč pri odločitvah, sem pripravijen z veseljem sodelovati. Mislim, da Elanu doigujem vsaj to. Ne znam si predstavljati, da v tem trenutku ne bi bil povezan z Eianom - iz polne angažiranosti v brezdelje se mi zdi, da je to iahko za posameznika najboij usodno. Prav gotovo bom v prostem času našel nekaj, kar me bo zaposlovalo. Še zdaj se veiiko ukvarjam s športom: kolesarim, igram tenis, zadnje čase igram tudi golf. Zeio rad hodim na antične sejme in obiskujem trgovine s starinami."
Kakšna je po tvojem mnenju prihodnost Eiana?
"V svetu gre za pojav, rezultat svetovne giobaiizacije, tektonskih premikov, povezav, kupovanj, ... čemur se tudi Eian ne bo mogel izogniti. Ta proces diktira nove pogoje na trgu. Večji postaja močnejši, manjši postaja šibkejši. Tudi Eian se bo moral v prihodnosti povezati z drugimi v industriji, kajti potrebno je povečati konkurenčnost na trgu. Na trgu je ključno ne samo, KAJ nekdo ponuja z vidika produkta, kakovosti, inovativnosti in cene. Vsaj toliko je pomemben NAČIN predstavitve na trgu - skozi kaj nastopa na trgu. Ce pogledamo situacijo Eiana na ameriškem in kanadskem tržišču: Eianova pogača je v tem trenutku večja na kanadskem trgu kot v ZDA, v preteklosti pa je bilo tudi že obratno aii enakovredno. V prihodnosti bo na tem področju potrebno vzpostaviti lastno distribucijo na obeh trgih, zaposliti prave ijudi in poskrbeti, da bodo ie-ti pravilno vodeni in motivirani."
Herman na delovnem mestu v Kanadi
Ko sem Hermana Pokiukarja povprašala, kaj bi povedal za zaključek, mi je rekei: "Ni zaključka, mi gremo dalje!" Tako se je končal še en obisk Eianovca v Sioveniji, ki svoj kruh služi že 22 let čez iužo. Izpopolnjuje ga zadoščenje, da smo uspeli eno od Eianovih podružnic v tujini spraviti na takšen nivo firme, ki je v vseh merilih uspešna in ki deluje tako, kot je treba. In ta zasluga gre tudi Hermanu Pokiukarju.
Elanov dan
Predsednik sindikata Elan Dušan Ferjan Dejan Manojiovič Franci Soklič Mitja Urh
Že peto leto zapored smo na Sindikatu Elana ob finančni podpori Uprave organizirali Elanov dan - dan športa in zabave za Elanovce, ki je potelcal v soboto, 9. septembra.
Že ob 9. url zjutraj so se pričela tekmovanja v odbojki In nogometu. Razveseljiva je bila udeležba tekmovalnih ekip, navduševalo pa je tudi navijaško vzdušje mnogih sodelavcev, še posebej ob nogometnem Igrišču. Da lakota In žeja ne bi bili prehudi, so nas s pijačo stregli gasilci Iz Hlebe, zares okusen pasulj pa nam je pripravil In častil Sodexho. Od četrte ure dalje smo se pričeli zbirati v šotoru pri restavraciji Center v Lescah. Prvi so prihajali upokojenci. Njihova močna udeležba priča, kako se veselijo vsakoletnega srečanja z bivšimi sodelavci. Do šeste ure pa smo šotor napolnili tudi ostali.
V popestritev prireditve smo po vrnitvi s kolesarjenja okrog Slovenije pozdravili sodelavca - gasilca Slavka Langusa In Marjana Matušiča. Z nekaj besedami sta orisala tedensko popotovanje po naši deželi. Ko pa so še glasbeniki zaigrali na svoje Inštrumente, je hitro nastalo tisto pravo vzdušje. Zvečer je nekaj pozdravnih besed prisotnim spregovoril predsednik uprave Elana Matjaž Šarabon. Obenem je podelil tudi nagrade petim najboljšim Inovatorjem Elana. Med prisotne pa smo v odmorih Izžrebali In podelili mnogo lepih nagrad.
Ob več kot dobri postrežbi gasilcev Iz Hlebe, ki so nas tokrat gostili, so mnogi zdržali do druge ure zjutraj.
Zahvaljujem se predsedniku uprave, Matjažu Šarabonu, za finančno podporo prireditvi, sindikalistom za pomoč, gasilcem Hlebe za Izvedbo, vsem sodelavcem In ostalim udeležencem pa za prijeten večer.
Elanov nogometni turnir
Letos smo v sklopu Elanovega dne že petič organizirali turnir v malem nogometu. Turnir je postal že tradicija, kjer se zelo dobro pokaže že pravo rivalstvo med oddelki. Na letošnjem turnirju je sodelovalo 12 ekip, ki so bile razvrščene v 4 skupine. 7 ekip prihaja Iz zimske divizije, 5 ekip pa Iz morske divizije. NI bila le 1. nagrada (jadranje) tista, ki je motivirala Igralce, pač pa je šlo predvsem za rivalstvo med oddelki, za čast In šele nekje na koncu za druženje "nogometašev".
Že tretjič je 1. mesto osvojila ekipa E1 končna, ki je bila v finalu po "penallh" srečnejša od ekipe Lepllcl A. V rednem delu je bil rezultat 0:0. 3. mesto je osvojila delavnica B4, ki je prav tako po "penallh" premagala ekipo Mizarjev Iz Elan Marina.
Letošnji turnirje prvič potekal na nogometnem Igrišču v Lescah In bil tudi najbolje organiziran. Igralo seje na dveh Igriščih hkrati, sojenje je bilo na visoki ravni, pa tudi do poškodb nI prišlo.
Samo upamo lahko, da bo takih turnirjev čim več In da bo udeležba naslednje leto še večja.
Elanov turnir v odbojlci
V	okviru Eianovega dne se je v telovadnici OŠ Lesce odvijai tradicionalni Elanov turnir v odbojki. Glede na malo število prijavljenih ekip (3 ženske in 4 moške), smo se odločili sistem igre 2 dobljeni igri do 15 točk. Prvi sta na igrišče stopili ženski ekipi. Ekipe so bile zelo enakovredne, kar se je pokazalo tudi pri izidih, saj so bile vsa tri tekmovanja odločena po treh igrah.
V	prvi tekmi so slavila dekleta iz ekipe ~Kaširanje' nad ekipo ~E4' z rezultatom 2:1. Pri drugem dvoboju med ekipama ~Kaširanje' in "Sitotisk' so po tesnem zaključku slavile odbojkarice Xaširanje', z rezultatom 2:1. Tretja tekma med ekipama ~E4' in "Sitotisk' pa je bila odločena v prid ekipe "Sitotisk', z rezultatom 1:2. Turnir in s tem potovanje v Čatež so tako brez poraza dobile članice "Sitotiska', drugo mesto je pripadlo ekipi "E4', tretja pa je bila ekipa "Kaširanje'.
V	moški konkurenci so bile tri moške ekipe in ena mešana. Zaradi enakovrednosti ekip in v naprej določenega sistema igre se je turnir zavlekel do tretje ure popoldan. Po predtekmovanju so največ točk zbrali ekipa "(Z)mešano', drugi so bili "Razvoj ski', tretji "Augenmas' in četrti "AMS Flight'.
V	četrtfinaiu sta se prvi pomerili ekipi "(Z)mešano' in "AMS Flight', kjer so po dramatičnem zaključku slavili prvi, z rezultatom 2:1. Drugo tekmo so "Razvoj ski' odločili v svoj prid proti ekipi "Augenmas', z rezultatom 2:1. Za tretje mesto so se "AMS Flight' predali, tako da so "Augenmas' osvojili tretje mesto. V finalu med ekiipama "(Z)mešano' in "Razvoj ski' pa je na koncu slavila mešana ekipa "(Z)mešano' z 2:1. Tako so si fantje in dekleta prislužili vikend paket v Termah Čatež. Razvojniki iz ski-ja so dobili kapice Sindikata Elan, "Augenmas' (ekipa prihodnosti) pa zaboj piva. Na koncu smo preživeli lepo družabno dopoldne, s kančkom tekmovalnosti in obilico dobre volje. Se vidimo drugo leto in upam, da v večjem številu.
Rezultati
Ženske:
1.	Sitotisk
2.	E4
3.	Kaširanje
Moški:
1.	(Z)mešano
2.	Razvoj Ski
3.	Augenmas
4.	AMS Flight
Tiirnir v tenisu
Že standardno prizorišče teniških bojev Mala Zaka je tudi letos gostila teniške navdušence. Zaradi slabega vremena smo morali turnir celo dvakrat prestaviti, kar pa se je na koncu izkazalo celo za pozitivno, saj se je nabralo kar lepo število tekmovalcev. Pogrešali smo le ženske predstavnice. Slaba je bila udeležba do 40 let, rekordnih 10 tekmovalcev pa je bilo v razredu nad 40 let. Ali to pomeni, da se starost Eianovih delavcev dviga in ne zaposlujemo več mlade delovne sile, ali mladina ne igra več tenisa, pa bo pokazal čas. Z udeležbo so se izkazali tudi v skupini nad 55 let, saj se je turnirja udeležilo celo nekaj upokojenih delavcev Elana.
Zmagovalci:
Do 40 let: Od 40-55 let: ■ lad 55 let: enske:
i
Blaž Lazar Zvone Mavrič Jure Vogelnik kje ste?
Vse tekmovalce je čakala svečana podelitev nagrad in pogostitev v restavraciji, kjer smo si obljubili, da se nas naslednje leto udeleži še več. Tradicionalno žrebanje nagrad udeležencem je minilo zelo zanimivo, saj sta najboljši nagradi prejela zmagovalca Jure in Zvone. Posebna pohvala pa gre tudi organizatorju turnirja, Kopt d.o.o., saj seje kuhar res izkazal.
Na prihajajočem navtičenem salonu v Genovi bo Elan Marine prvič svetovni javnosti predstavil svoje največje plovilo doslej - jadrnico Impression 5 14. Že iz samega imena je razvidno, da gre za 5 I čeveljsko jadrnico. Na dobrih I 6 metrih dolžine jadrnica nudi ogromno udobja do 12-tim članom posadke, ki lahko spijo v 5 prostornih kabinah. Notranjost v ti kovin i in s poudarkom na številnih detajlih razveseli tudi najzahtevnejšega poznavalca navtike.
Palubni del je zasnovan z idejo po čim lažjem upravljanju s plovilom, čim večjim udobjem in užitkom na krovu.
Novost je predvsem ureditev krmnega dela jadrnice z zanimivo zasnovo kopalne ploščadi, ki se s pomočjo hidravlike spremeni v prostoren prostor za uživanje v vseh morskih radostih.
Na seznamu doplačilne opreme si lahko lastnik omisli tudi ti. letni vrt oziroma
možnost kuhanja na prostem, kar predstavja novost na trgu.
Pod načrti za jadrnico se je zopet podpisal angleški konstruktor Rob Humphreys,
kar daje pečat jadrnici kot hitri in sposobni varne plovbe v vseh vremenskih
razmerah.
Elanovo Qöslej!
lmprete»£»fon EjIM
Največje Elanovo plovilo doslej pred prevozom na morje
Elan 340
za jadrnico leta 2007
Elan oziroma nova Elan 340 se bo letos zopet potegoval za prestižno nagrado - Evropsko jadrnico leta 2007 - v kategoriji do IO metrov dolžine. Žirija novinarjev, ki zastopajo najbolj brane navtične revije v Evropi bo v španski Barceloni temeljito preizkusila novo Elanko in presodila ali se bo Elan zopet okitil z nagrado, ki bo tradicionalno podeljena na salonu navtike v nemškem Dusseidorfu in nadaljevala uspešen Elanov niz naslovom, ki se je začel z jadrnico Impression 344.
Letošnja nominacija je potrdilo o uspešnem modelu jadrnice, ki je nasledila izredno priljubljen model Elan 333 in dokazuje, da je Elan Marine izredno kakovosten proizvajalec plovil, ki lahko ustrežejo željam in potrebam še tako zahtevnim morjeplovcem.
Elan Marine in čas jesensldli salonov navtike
jesenski meseci so zopet tu in jesen je za prodajo in nakup plovil najidealnejše odobje. Elan Marine je s svojim plovili prisoten na vseh večjih salonih navtike. Uvod v sezono je tradicionalno nizozemska HISWA v mestecu Ijmouiden, ki je hkrati tudi dober pokazatelj stanja na trgu. Kasneje se se zvrstili salon v francoskem Cannes-u, angleškem Southamptnu, nemškem Friedrichshafnu, Izoli ... Odzivi ljubiteljev navtike so izredno pozitivni, ter spodbudni.
Svetovno
1 -Portorož
Mitja Urh
Prvi vikend v septembru so Portorož zasedli težki motorni čolni, ki presegajo težo petih ton, a s pomočjo dvojnega motorja po 900 KM dosežejo hitrosti preko 200 kilometrov na uro.V pričakovanju pravega spektakla se je 9 čolnov prvič spustilo v slovenske vode.
Šport, v katerem se stroški tekmovanja gibljejo v milijonih dolarjev je večinoma popularen med arabskimi šejki in Skandinavci, od koder tudi prihajajo najboljše ekipe.
Elan, kot proizvajalec tudi motornih čolnov, je sodil na tako prestižen dogodek v svoji bližini. Na rtu Bernardina smo na elitnem prostoru postavili na ogled dva bisera iz naše linije motornih čolnov, Elan Power 35 in Elan Power 42. Zanimanje za ogled obeh čolnov je bilo veliko in nekateri srečneži so se lahko z njima zapeljali po zalivu, v času, ko po njem niso hrumeli tekmovalni čolni.
Poleg obeh čolnov je stal stilsko opremljen šotorov katerem smo postavili na ogled tudi Elanovo največjo inovacijo v letošnji sezoni -smuči Speedwave.
Katalogi smuči in čolnov so kopneli in obiskovalci so polni novih informacij zadovoljni odhajali. Z mislijo o novem nakupu? Prav tako smo bili zadovoljni v obeh Elanovih taborih, saj je ta predstavitev pokazala, da bi morali smučarji in morjeplovci večkrat sodelovati na marketinških področjih.
Preko 50 inovativnih predlogov
Tim za ocenjevanje predlogov tehničnih Izboljšav Matjaž Žagar
V letu 2005 je tim za ocenjevanje koristnih predlogov in tehničnih izboljšav v diviziji zimski program prejel 52 predlogov.
Strokovne službe so za vseh 52 predlogov preverile možnost In upravičenost realizacije ter posredovale mnenje članom tima. Po oceni tima so blll predlagatelji 39. predlogov upravičeni do nagrade. To pomeni, daje bilo nagrajenih tri četrtine predlogov. Nagrade je prejelo 39 predlagateljev ali 8% zaposlenih v diviziji. Poleg tega je bilo v letu 2005 nagrajenih še 7 predlogov, ki so blll predlagani v letu 2004 In ki jim je bila nagrada Izračunana glede na gospodarsko korist po enem letu uporabe.
Podjetje vsako leto posebej nagradi tudi najbolj ustvarjalne sodelavce. Merilo uspešnosti posameznega predlagatelja je znesek Izplačanih nagrad, ki vključuje vsa Izplačila v enem letu, vključno z Izplačili za predloge, katerim je bila gospodarska korist Izračunana v tekočem letu, saj daje prednost kakovosti pred kvantiteto. V letu 2005 so blll najbolj ustvarjalni avtorji:
Priimek in ime	Oddelek	Predlog
Palovšnik Lidija	Priprava	Odstranjevanje podlltega lepila namesto preoblačenja z zaščitno folijo
Tavčar Rok	Priprava	Uvedba slllkoniziranega papirja na GFM razrezu
Jane Boštjan	Vzdrževanje	Predelava pomičnega valja na stroju FILL
Arnejšek Boris	Vzdrževanje	Tesnjenje grelnih plošč Zamenjava črpalk na stiskalnicah Izsesavanje olja Iz glav vretena na strojih FILL
Blllč Peter	Vzdrževanje	Posnemanje zgornjih robnikov
Jane Franci	Vzdrževanje	Posnemanje zgornjih robnikov
Kolarič Igor	Vzdrževanje	Predelava zaščite na ONO rezkalnem stroju
Višine Izplačanih nagrad so različne, tako je npr. prvih 7 najbolj ustvarjalnih predlagateljev v letu 2005 prejelo skupaj več kot 1.200.000 SIT ali 5.000 evrov.
Nagrajencr so povedali
Boštjan Jano
Že večkrat sem naredil kakšno inovacijo in sem bii tudi že večkrat nagrajen. Nisem pa pričakovai, da bo inovacija tako 'veiika', da bom med najboljšimi inovatorji. Za to sem zeio vesei. Spodbujanje k inovacijam in prijavljanjem le-teh je pozitivno. Menim le, da bi bilo dobro način prijavljanja poenostaviti.
Igor Kolarič
To je moja prva inovacija, zato sem bil v toliko večjem pričakovanju razglasitve. Za možnost prijave inovacije nisem vedel. Majster me je nagovoril k temu in skupaj sva spisala, nato pa je on sprožil postopek Imam že pripravljeno novo inovacijo. Predvsem je pri inovacijah pomembno, da se z njimi v podjetju privarčuje ter da inovacija ni le ideja, pač pa jo predlagaš kot realiziran projekt.
Predlogi in avtorji so vsal< mesec objavijeni na ogiasnih desl<ah. Sugestije in prediogi tehničnih izboijšav se nanašajo na zeio raziična področja, l<ot na primer:
-	program za spremljanje porabe materiala in odstopanja od normativov,
-	zmanjševanje števila sit,
-	povečanje produktivnosti na vtiskovanju mrežice,
-	preprečevanje Izmeta smuči s popravilom mehurjev na drsni oblogi,
-	priprava za ravnanje sabljavosti zgornjih oblog,
-	boljša Izvedba založne plošče konice,
-	popravilo poškodb na kalupih,
-	lovilec ABS delcev po rezkanju,
-	predelava delovnega mesta sestave SVV smuči.
Zaposleni so predlagali številne rešitve za probleme s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Spodbuden podatek je, da predlogi prihajajo iz vseh služb divizije, l<ar je dokaz več, da zaposlenim nI vseeno, kal<o in v kakšnih pogojih delajo. Predlogi Imajo skupno točko: delajmo bolje, ceneje In v boljših pogojih.
Odstotek nagrajenih predlogov je zelo visok. Samo 25% predlogov nI bilo nagrajenih, vendar ne zato, ker bi bili slabi. Za nagrado se tim odloči, če so Izpolnjeni trije osnovni kriteriji: tehnična Izvedljivost, ekonomska upravičenost In kriterij opisa del in nalog predlagatelja. Ravno zaradi slednjega kriterija se marsikateri predlog razvojnikov, vzdrževalcev, tehnologov ali skupinovodij realizira brez nagrade predlagatelju. To ne pomeni, da nI vredno poskusiti, saj se s primeri lahko dokaže, da je tim znal prepoznati Inovativnost, ki presega meje službene dolžnosti. Vtimu so zastopani predstavniki vseh služb, tako da so kriteriji za vse predlagatelje enaki.
Vsem predlagateljem se zahvaljujemo in jih pozivamo, da še naprej pošiljajo predloge. Tistim, ki Imate ideje, pa jih zaradi različnih razlogov ne upate napisati In oddati v nabiralnik sporočamo: nimate kaj Izgubiti, lahko samo dobite. Morebitna zavrnitev predloga ne pomeni, da je predlog slab, še manj pa, da seje predlagatelj hotel okoristiti. Za predloge, ki presegajo okvire rednih In Izrednih zadolžitev, bo tim vedno imel posluh, ne glede na to, iz katere službe prihajajo.
Na koncu leta vodstvo podjetja nagradi najbolj ustvarjalne predlagatelje. To je razlog več, da nam pošljete svoje predloge.
Lidija Palovšnik:
Predlagala sem že nekaj drugih inovacij, a je ta najboljša. Predvsem je pomembno, da so koristne. Pri predlagani je bilo tako: kar smo delali, je bil napor, bolele so nas roke, večkrat smo se porezali, zato je bila inovacija pravzaprav poenostavitev tega napora. Izredno je pomagala pri delu in prihranku. S sodelavko sva inovacijo preizkušale 6 mesecev. Izkazalo se je za dobro in tako se uporablja že eno leto. Za možnost prijave inovacije sem vedela, nisem si pa mislila, da je moja tako 'velika'. Majster me je nagovoril k prijavi in ko sem bila januarja izbrana za naj inovacijo sem bila presenečena. Ta sistem prijave inovacij je zelo dober, saj delavec skozi praktični del najbolje ve, kako delo poenostaviti. Če bom imela še kak predlog, ga bom prijavila. Pa še to: denar sem podelila s sodelavko, ki mi je pomagala pri tem projektu.
Rok
Tavčar
Nekaj inovacij sem prijavil že prej, ta pa je največja. Nisem pričakoval, da bom eden izmed najboljših inovatorjev. Moja inovacija je v delovanju že 2 leti in sem med tem na prijavo že kar malo pozabil. Nove še nimam. Prijavljanje inovacij je kar malo zaspalo, zato moje zaposlene spodbujam k temu. Marsikateremu je nagrada premajhna in si misli, da se mu inovacijo ne splača prijaviti. Absolutno pa naj se ta program nadaljuje.
Peter Bilič in
Franci Jane
(Peter v imenu obeh): Gre takole: en čas opazuješ problem, potem pa iščeš rešitev Tako nekaj rešitev niti prijavil nisem. To prijavno inovacije sva spisala skupaj s Francijem. Najprej smo jo preizkušali, jo ocenili, da je v redu in tako je v delovanju že 2 leti. Nagrajevanje inovacij je primerno in zame osebno to je ena motivacija. Za nekatere pač ni.
Boris Arnejšek - Pic
Nagrajene so 3 moje inovacije in lahko pričakujete še kakšno. Način prijavljanja inovacij mi je bil takrat poznan, zahteva pa svoj čas. Za prijavo sem se odločil samoiniciativno. Sem bil pa presenečen, da sem bil z inovacijo, ki se uporablja že leto do dve, opažen in tudi nagrajen. Je pa tako, da do neke mere inovacije lahko nastajajo, po drugi strani pa je nekje tudi meja. Sistem mi je všeč, le prijavitev bi moraia biti poenostavljena - nekomu bi moral inovacijo pokazati, ta pa bi jo moral napisati na prijavni obrazec.
■
Okoljsko poročilo leto 2005
Alenka Markun, zunanja strokovna sodelavka
S politiko varstva okolja smo se zavezali, da bomo v družbi Elan, d.o.o. upoštevali vso veljavno okoljevarstveno zakonodajo, zmanjševali porabo energije In nastajanje odpadkov s skrbno Izrabo osnovnih surovin za Izdelavo smučI, skrbeli za učinkovito ravnanje z odpadki, v smislu njihove čim večje ponovne uporabe kot sekundarne surovine, ter zmanjševali emisije snovi v okolje. Učinkovitost Izvajanja politike varstva okolja v praksi dokazujemo In potrjujemo med drugim tudi z vsakoletnim spremljanjem okoljskih vidikov. Okoljske vidike spremljamo tako v družbi Elan, d.o.o. kot tudi v družbi Elan Marine, d.o.o.
Vplive na okolje, ki jih s svojo proizvodnjo povzroča obratovanje družb Elan, d.o.o. In Elan Marine, d.o.o., med drugim vrednotimo s spremljanjem porabe vode, nastajanje odpadkov, porabo energije In emisije hlapnih organskih snovi v zrak. Za vrednotenje vplivov na okolje na enoto proizvoda smo za proizvodnjo smučI Izbrali par proizvedenih smučI, za proizvodnjo jadrnic pa čevelj Izdelanih jadrnic. Podatke o okoljskih vidikih za obdobje od leta 2003 do 2005 za družbi Elan, d.o.o. (Zimska divizija) In Elan Marine, d.o.o. smo zbrali v tabelah 1 In 3, oceno učinkovitosti ravnanja z okoljem pa v tabelah 2 In 4.
Tabela 1: Podatki o okoljskih vidikih za Elan, d.o.o. za obdobje od 2003 do 2005
Okoliški vidik	2003	2004	2005	Indeks 05/04 (%)	ocena
					
Poraba vode (m^)	9.047	6.838	5.391	-13	©
Poraba vode (l/delavca)	18,7	15,1	9,3	-38	©
Skupna količina nastalih odpadkov (kg/par)	2,49	2,55	2,83	+11	®
Uporaba odpadkov za sekundarne surovine (kg/ par)	0,07	0,27	0,35	+33	©
Poraba električne energije (kVVh/par)	8,15	7,40	8,09	+9	®
Poraba komprimiran zrak (m^/par)	4,86	5,50	5,04	-9	©
Poraba HOS (g/par)	125	98	85	-13	©
Emisija HOS v zrak (g/par)	93	57	57	+0	®
Zajem HOS v odpadkih	32	41	28	-33	®
(g/par)
Opomba: HOS: hlapne organske snovi
Tabela 2: Ocena učinkovitosti ravnanja z okoljem v družbi Elan, d.o.o. v letu 2005
prvina okolja	ocena
pitna voda	učinkovito
odpadki	neučinkovito
elektrika	neučinkovito
komprimiran zrak	učinkovito
Hlapne organske snovi	učinkovito
1	
Količina odpadkov, ki jih povzročimo s proizvodnjo enega (1) para smučI, je v letu 2005 znašala že 2,8 kg. Če povprečni par smučI tehta 3 kg, pomeni, da za proizvodnjo enega para smučI kupimo 5,8 kg materiala, In ga od tega vržemo v smeti 2,8 kg, kar je ogromna količina, ki tudi precej stane. Mogoče si je to situacijo lažje predstavljati, če jo ponazorimo s primerom Iz vsakdanjega življenja. Pri proizvodnji smučI ravnamo podobno, kot če bi za svoje potrebe kupili dva avtomobila In enega takoj vrgli stran oziroma
odpeljali na odpad, z drugim pa bi se vozili. Ali bi kdo v vsakdanjem življenju naredil tako? Sigurno ne! Zato je skrajni čas, da vsi, ki smo udeleženi pri proizvodnji smuči stopimo skupaj in pregiedamo možnosti za zmanjšanje koiičine odpadkov na par smuči. Posebej pomembno viogo imata pri tem probiemu služba prodaje in služba razvoja.
Tabela 3: Podatki o okoljskih vidikih za Elan Marine, d.o.o. za obdobje od 2003 do 2005
Okoljski vidik	2003	2004	2005	Indeks 05/04 (%)	ocena
Poraba vode (m^)	14.206	8.486	8.072	-5	©
Skupna količina nastalih odpadkov (kg/čevelj)	102,4	89,4	89,0	-1	©
Poraba električne energije (kVVh/čevelj)	200,3	213,3	199,9	-7	©
Poraba komprimiranega zraka (m^/čevelj)	136,3	155,9	120,9	-22	©
Poraba HOS - laminiranje (kg/čevelj)	35,61	34,33	32,65	-5	©
Emisija HOS v zrak -laminiranje (kg/čevelj)	10,88	8,63	4,89	-44	©
Zajem HOS v odpadkih -laminiranje (kg/čevelj)	7,95	5,71	5,19	-9	®
Poraba HOS - lakiranje interierja (kg/čevelj)	1,18	1,34	1,63	+22	®
Emisija HOS v zrak -lakiranje interierja (kg/čevelj)	1,10	1,27	1,63	+28	®
Zajem HOS v odpadkih -lakiranje interierja (kg/čevelj)	0,08	0,07	0,002	-97	®
Opomba: HOS: hlapne organske snovi
Tabela 4: Ocena učinkovitosti ravnanja z okoljem v družbi Elan Marine, d.o.o. v letu 2005
prvina okolja	ocena
pitna voda	učinkovito
odpadki	učinkovito
elektrika	učinkovito
komprimiran zrak	učinkovito
hlapne organske snovi pri izdelavi plastičnih delov	učinkovito
hlapne organske snovi pri lakiranju lesenih delov	neučinkovito
V družbi Elan Marine, d.o.o. je najpomembnejši okoljski vidik emisija hlapnih organskih snovi v zrak. V preteklosti smo v družbi zelo zmanjšali emisijo hlapnih organskih snovi v zrak iz postopkov izdelave plastičnih delov, saj je bila emisija hlapnih organskih snovi v zrak v letu 2005 manjša kar za 45%. Tako veliko zmanjšanje emisije hlapnih organskih snovi v zrak smo dosegli z nakupom in obratovanjem naprave za termični sežig odpadnih plinov iz proizvodnje plastičnih delov. Vendar pa je v družbi Elan Marine, d.o.o. še eno področje, ki je zelo pereče, kar zadeva emisije hlapnih organskih snovi v zrak, in sicer lakiranje lesenih delov za jadrnice. Emisija hlapnih organskih snovi v zrak na čevelj proizvedene jadrnice se v zadnjih letih stalno veča. V letu 2005 se je emisija hlapnih organskih snovi v zrak zaradi lakiranja lesenih delov jadrnic povečala za več kot 48% glede na leto 2003. Navedeno pomeni, da bomo morali zelo zavihati rokave in s pomočjo uporabe premaznih sredstev z manjšim deležem hlapnih organskih snovi ter z racionalno porabo premaznih sredstev, topil in čistil pri lakiranju lesenih delov zmanjšati emisijo hlapnih organskih snovi v zrak. Zakonski rok za zmanjšanje emisije hlapnih organskih snovi v zrak je oktober 2007.
Inteivju -Marko Baloh
Rebeka Lah
Verjetno vsi zaposieni eianovci dnevno opazimo na Eianovem dvorišču veiiko tovornjakov. Večji, manjši, predvsem pa z registrskimi tabiicami raziičnih dežei. Zgodi se ceio, da premikanje in odmikanje vseh teh vozii povzroči manjšo zmedo in tako od šoferjev zahteva precejšnje manevrske sposobnosti. Kaj se dogaja? Povprašaii smo tistega, ki o tem ve maio več, aii boije, vse.
Marko Baioh, vodja skiadišča smuči, v Eianu zaposien že 27 iet. Marko, kaj se dogaja?
V tem času odpremijamo smuči za vse naše kupce. Da pridemo do števiike naročenih smuči, moramo opremiti na teden pribiižno 30.000 parov smuči, kar pa ni maio.
So odpreme sezonskega značaja, ali so razporejene čez leto? Verjetno jih je največ pred zimo?
Res, da smo "sezonci', vendar se sezona z vsakim ietom podaijšuje.
Se mogoče spomniš, koliko tovornjakov si največ odpremil v enem dnevu?
Točne števiike ne vem, misiim pa, da jih je biio največ 9.
Veliko je prevoznikov iz dežel, ki ne obvladajo tujih jezikov. Kako se z njimi sporazumevaš?
Z njimi se sporazumevam maio po angieško, hrvaško, rusko, češko, š Ne, da bi govorii vse naštete jezike, vendar se v vseh teh ietih naučiš tistih nekaj besed, ki so potrebne za osnovno komunikacijo. Če pa tako ne gre, pa poizkusim tudi z rokami.

v vseh teh letih se ti je gotovo pripetila že kakšna zanimiva dogodivščina. Nam lahko zaupaš kakšno anekdoto?
Spominjam se eno, ni pa povezana z odpremami. Biio je dve ieti po stečaju, l<o je Eian vodii Primož Finžgar. Poietje je biio zeio vroče, za iajšanje žeje smo dobivaii tri tetrapal< sol<ove. Prazne so študenti, l<i so v tistem času pomagaii, napoiniii z zral<om in jih pol<aii. Pa se jih dražii: Tantje, spravite jih, jih bom jaz popol<ai namesto vas.' Nel< petel<, po napornem tednu, so me fantje presenetili in prinesli vse prazne tetrapake. Postavili smo jih v vrsto, nato pa sem z viličarjem zapeljal čez njih. Pokalo je, kot bi nekdo streljal. Takoj je zazvonil telefon. Klical je Primož in rekei, da vidi, koliko imajo deia. Zagovarjal sem se, da smo cel teden trdo delali in da so si privoščili malo šale. V ponedeljek je potem Primož prišel do njega in se pohecai: ~Lih dol sm činknu, pa je začel ropotat.'
Kot vodja skladišča moraš imeti močne živce, biti discipliniran, fleksibilen. Kaj je še potrebno, da kakovostno opravljaš dvoje delo? Kaj odlikuje tebe?
Ja, predvsem moram imeti dobre živce, čeprav tudi ti kdaj popustijo. Takrat koga okregam, malo boij naglas povem, a nikomur nočem nič hudega. (Adevija, Markotova sodelavka pripomni: Predvsem je pošten in dober po srcu.' Je treba še kaj dodati?)
Vici
Pogled na uro
"Kakšna je današnja mladina!" se pritožuje profesor v zbornici. "Sploh nimajo interesa poslušati predavanje! Najboij me jezi, ko kdo pogleda na uro!" "Mene pa najboij razjezi, če kdo prisloni uro k ušesu, da preveri, če se mu ni ustavila!" je odgovoril kolega.
Na kakšen način se po napornem delovniku sprostiš in nabereš moči za nov dan?
Sprostim se z delom doma, na vrtu. Konec tedna grem pa rad v gore, čeprav se mi vedno ne ljubi. A me žena in prijateiji pregovorijo.
v šestih dneii olcoli Slovenije
Slavko Langus In Marjan Matošič
Začetek pred Elanom
Mejni prehod Predel
Dolina Petra Klepca
Črna na Koroškem
Ko sva se maja pogovarjala, kam bi šil z gasilci letos kolesarit, sva kar naenkrat prišla na Idejo, da bi šla sama s kolesi okrog Slovenije. Po kratkem premisleku sva se odločila, da to Izpeljeva, In sicer na začetku septembra, ko naj ne bi bilo več vroče, pa tudi prometa na cesti bi bilo že manj. Najprej sva določila traso, ki bi šla čim bolj po mejah Slovenije, kar je pomenilo skupno dolžino približno 1100 km. Razdelila sva jo na šest dni - torej dnevno povprečno skoraj 200 km, kar nI ravno mačji kašelj. Za podvig je bilo nujno tudi spremljevalno vozilo, ki bi vozilo prtljago In naju preko dneva oskrbovalo s hrano In pijačo, saj je bilo treba težo kolesa pri toliko dnevno prevoženih kilometrih znižati na minimum. Pridobila sva si kar nekaj sponzorjev, ki so nama načrtovani podvig močno olajšali, tako s finančno pomočjo kot tudi s kombijem za spremstvo.
Pot sva seveda začela pred Elanom. Za korajžo sta naju del poti spremljala Viko in Matjaž. Prvi dan sva obvozila zahodno mejo, in sicer preko Rateč, mejnega prehoda Predel (1156 m), skozi Soško dolino do Nove Gorice in dalje mimo Šempetra po Vipavski dolini do Štanjela, Tomaja, Sežane in Lokev, kjer smo prespali. Ta dan sva prevozila 209 km, tako da sva po tušu in večerji v posteljo kar padla.
Po dobro prespani noči naju je pot vodila čez mejni prehod Lipica do Bazovice in nato mimo Kozine do Kopra. Tam sva končno za nekaj časa lahko zapeljala z glavne ceste na kolesarsko pot "Parencano" - nekdanjo železniško progo Trst - Poreč. Pred mejnirn prehodom Dragonja sva zavila na Marezige, nato preko Kubeda in Črnega Kala do Ilirske Bistrice in Knežaka, kjer naju je čakal zahteven vzpon na Mašun (1022 m). Po makadamskem spustu proti Kozarišču sva pred nočnim počitkom na Kozjem vrhu na hrvaški strani morala premagati še nekaj klancev. Ta dan sva prekolesarila zelo napornih 194 km, kajti tudi vročina je k utrujenosti dodala svoj delež. Prespali smo v zelo prijetni gostilni pri gospe Marti, ki govori tudi slovensko. Po večerji smo se od dobrot kar oblizovali.
Zjutraj sva imela krasen spust ob Čabranki do Osilnice, kjer sva spet prišla v Slovenijo. Tudi naprej ob južni meji, po dolini Petra Klepca ob Kolpi, je kar dobro letelo. V Dolu smo se okrepčali z domačim ovčjim sirom in jogurtom, nato pa se je spet začel vzpon, in sicer kar spoštljivih 19% do Daljnjih Njiv. Do Vinice sva nato uživala v spustu, od Metlike naprej pa malo manj na klancu preko Gorjancev (Vahta 615 m) do Novega mesta. Ko sva kolesarila ob Krki mimo Kostanjevice, sva že komaj čakala, da prideva do Elanove hišice v Čatežu, kjer sva si privoščila tudi kratko kopanje v termah. Kako so se po 192 km prilegli brbotavčki, ki so nama vsaj malo pregnali utrujenost iz nogi
Četrti dan sva spet malo zapeljala na Hrvaško, da sva se izognila gostemu prometu in klancem mimo Bizeljskega. Kar prilegla seje ravnina do Podčetrtka. Ob vzhodni meji sva nato nadaljevala mimo Rogaške Slatine proti Ptuju, Ormožu, Razkrižju. Ta dan je bilo kar nekaj ravnine, tako da je bilo treba malo manj pritiskati na pedale. Od tu naprej naju je pot vodila mimo Dobrovnika, Bukovniškega jezera skozi Prosenjakovce do cilja v Gornjih Petrovcih po 190 km.
Peti dan je bila trasa zelo razgibana, poznalo pa se je tudi, da so že štirje dnevi za nama. Peljala sva se mimo Kuzme in Radencev do Gornje Radgone, kjer je bilo prometa, da te kap. Sploh se nama je skozi Radgono od množice kamionov vlačilcev kar mešalo. Nekaj časa je bila sicer kolesarska steza, a kaj, ko je kar naenkrat na njej stal kamion, midva pa sva morala na glavno
Branik
cesto. Naprej, proti Šentilju in Mariboru, je bilo dosti bolje. Od Maribora dalje je bila nekaj časa spet kolesarska steza, ko pa jo je zmanjkalo, sva se odločila, da greva do Dravograda raje v kombi, sicer ne bova živa prišla na cilj v Črni. Peti dan sva tako namesto 190 km prekolesarlla 40 km manj, tako da je bila po večerji še volja za sprehod In ogled kraja.
Energijski kamen
Šesti, zadnji dan naju je že takoj zjutraj čakal hud vzpon Sleme (1254 m), med Raduho In Olševo. Na panoramski poti do Podolševe sva se malo naužlla lepega razgleda, nato pa je bil že pred nama kar nor spust po makadamski poti do Solčave. Po ravnini mimo Luč sva si malo oddahnila, čakal pa naju je že drugI vzpon - na Volovljek. Kar težko sva ga premagovala, pa še deževati je pričelo. Namakalo naju je vse do Kamnika. Od tam dalje do cilja pa je bilo spet lepo vreme. Z vremenom sva sploh Imela kar srečo. Bilo je sicer malo prevroče, a bolje od dežja. Počasi sva vozila skozi Komendo, Cerklje In Naklo do Tržiča, saj hitro nisva bila več sposobna. Nato pa naju je čakal še zadnji klanec do Brezlj. Kar dobro naju je namučll, prav vesela vsa bila, da je zadnji. Malo naprej od Slatne sva se kar ustrašila, ker je kombI stal ob cesti, ob njem pa cel kup avtomobilov In ljudi. Razmišljati sva začela: celo pot nismo Imeli nezgode ne na kolesih ne na komblju, sedaj tik pred domom pa to. Takrat pa zasllšiva sireno, zvonce, zagledava transparente In sodelavce, ki so nama pripravili sprejem ob srečni vrnitvi domov. Po sprejemu In čestitkah smo skupaj odšli po prevoženih 117 km v Drago na večerjo.
Vesela sva, da nama je podvig uspel. Zahvaljujeva pa se tudi vsem, brez katerih bi bil še veliko težji: Elanu za spremljevalno vozilo, Dušanu Ferjanu oz. sindikatu za prenočišče v Čatežu, Elan InventI In trgovini Elan za opremo, Slavku Sprinčniku, Petru Požarju, Robertu Setnikarju In Viktorju Prosenu z Gasilske opreme za finančno pomoč, Slaščičarstvu Kraljevi mignon za slaščice, Gostišču Draga za večerjo, Francki za potrpežljivo spremstvo, sodelavcem za sprejem ob vrnitvi, še posebej pa Petri, ki je skrbela, da so bile novice o najini poti vsak dan na oglasni deski.
Končno doma
Sieme
Poročanje
Sprejem
Predstavitev počitniških enot Elana
Terme Čatež
V Termah Čatež imamo tri preiepe iesene počitnišl<e hišice. V zgornjih prostorih so štiri iežišča, v spodnjih prostorih pa je predsoba, od 2005 nova l<opainica z VVC-jem in tušem in pa dnevno bivaini prostor s l<uhinjo, jediinim l<otom in l<avčem za dodatni dve iežišči. V l<uhinji se nahaja tudi večji hiadiinil< z zamrzovainil<om, v dnevni sobi pa seveda ne manjl<a TV. Hišl<e imajo po dve l<iima napravi, l<i po potrebi tudi grejejo. Zunaj pred hišl<o je miza s l<iopema, l<i sta pod streho, in tial<ovano parl<irišče za dva avtomobiia.
Hišl<e so namenjene predvsem čianom Sindil<ata Eian, zato je cena za čiane ugodnejša l<ot za zunanje goste, za l<atere je 30% višja. Cena v času izven sezone znaša 8.000 SIT na dan, v sezoni in v času novoietnih praznil<ov pa 10.500 SIT. V ceno je vl<ijučeno dval<ratno dnevno l<opanje v termaini rivieri v času, l<o obratujejo zunanji bazeni, aii dval<rat dnevno 3-urno l<opanje v notranjih bazenih, razen v času praznil<ov in počitnic, l<o dovoljujejo le enkratno 3-urno kopanje. Vsako morebitno podaljšanje v zaprtih bazenih je treba doplačati.
Hiške so za čas otroških počitnic in novoletnih praznikov polno zasedene, izven teh terminov pa so kapacitete manj zasedene. V poletnih mesecih oddajamo najmanj tedenske termine, sicer pa kakor kdo želi. Res so precej zasedeni vikend paketi, zato je zaželjena pravočasna rezervacija. Posebej priporočamo "last minute" letovanje, v dneh od nedelje do petka (rezervacija in plačilo dva dni pred odhodom), ko je znesek za pet nočitev izven sezone le 20.000 SIT, kopanje pa obsega 6 dni (od nedelje do petka).
Rezervacije in vplačila
sprejema predsednik Sindikata Elan Dušan Ferjan, telefon 53 51 170.
v tokratni Smučini namenjamo nekaj prostora tudi temi, ki je zadnje čase vedno boij aktuaina. Prepričani smo, da se strinjate z našim mnenjem, da je in mora biti, poieg kakovostno opravljenega deia, ena od osnovnih naiog vsakega zaposlenega tudi gospodarno ter odgovorno ravnanje z delovnimi sredstvi (stroji in orodja) in predmeti dela (polizdelki in izdelki), ki so last delodajalca.
Podatki o odpisu materiala, ki so jih pripravili v računovodski službi, so zaskrbljujoči, zato bi bilo nujno potrebno predvsem omejiti škodo zaradi malomarnega ravnanja z delovnimi sredstvi. Iz tega razloga in zaradi povečanega obsega "obrabljenega, izgubljenega, odtujenega, ...'orodja ter pomožnih sredstev, je v proizvodnji plovil vodstvo odredilo posebna pravila, ki jih morajo zaposleni upoštevati.
Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 42/02) v okviru obveznosti delavca, v 35. členu govori o prepovedi šlcodljivega ravnanja. Vsebina člena pravi: "Delavec se je dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca."
Člen torej določa prepoved škodljivega ravnanja, ki je eno od osnovnih obveznosti delavca. Delavec se mora vzdržati vsakega ravnanja, ki bi kakorkoli prizadelo ugled in interese delodajalca, pa naj gre za premoženjsko ali nepremoženjsko škodo!
Besedilo z navedeno vsebino je napisano tudi v vsaki pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da se zaposleni v Elanu s podpisom te pogodbe zavedamo, da smo seznanjeni tudi s to obveznostjo in s sankcijami, ki sledijo, če ravnamo nasprotno.
Od septembra letos naprej je med prioritetnimi nalogami neposrednih vodij, tako v proizvodnih oddelkih kot v režijskih službah, tudi podrobno spremljanje dela vseh zaposlenih, predvsem pa odnos in ravnanje zaposlenih z delovnimi sredstvi in predmeti dela. V dopisu, ki ste ga zaposleni prejeli pri izplačilu avgustovske plače, je bilo zapisano, da bodo v primeru storjene škode delavci delodajalcu odgovarjali za nastalo škodo v skladu z določili PKP o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev. PKP Elan je začela veljati 30.8.2006.
Tako tudi v Smučini obveščamo in opozarjamo vse sodelavce in sodelavke, zaposlene v podjetjih sistema Skimar, naj gospodarno in odgovorno ravnajo z delovnimi sredstvi in predmeti dela.
Odnos delavcev do lastnine delod^lca
Pritožba
V	šefovo pisarno je nenapovedano planila rniada simpatična uslužbenka in razburjeno dejala:
"Šef, jaz ne morem več prenašati tega vsakodnevnega nadlegovanja s strani knjigovodje! Vedno kadar grem mimo njega me hoče poljubiti!' "In kaj imam jaz s tem? V mojem oddelku pa res vsega ne morem opraviti sam!"
Obešalnik
V	srednji šoli hišnik postavi nov obešalnik, poleg njega pa napiše: "Samo za profesorje."
Naslednji dan je pod napisom pripis: "Tukaj lahko obesite tudi plašče!"
Vici
Magična lilca
Vodoravno in navpično
1. lik
1 2 3 4 5
1. lik
1.	srednjeveški plemič
2.napad,naskok
3.	slab zrak, smrdeča sapa
4.	sredozemska trajnica, katere listi so pogost simbol v antični arhitekturi
5.	zimsko-športno središče na Finskem
2. lik
1 2 3 4 5
03 >N
CD CL
§
CO CD CO
2. lik
1.	slovensko zimsko-športno središče na meji z Italijo
2.	naselje med Muro in Ščavnico
3.	močno deževje
4.	kraj med Opatijo in Lovranom
5.	mesto ob obali britanske pokrajine VVales
Rešite magična lika, ju izrežite, pripišite vaše ime, priimek ter oddelek, v katerem ste zaposleni, oz. vaš naslov in jih pošljite na: Elan, d.o.o., Rebeka Lah, Begunje 1, 4275 Begunje na Gorenjskem, lahko pa jo pustite tudi v recepciji Elanove poslovne stavbe.
Vaše rešitve zbiramo do 31.11.2006.
Nagrade:
1.	ženska jakna Elan
2.	majica Elan
3.smučarska	kapa Elan
Imeinpriimek:.......................................................
Izžrebanci Smučine št. 18 so:
Podjetje/naslov:.................................................... i mp3 predvajalnik Elan: Ibolka Gumilar, Petrovci
2. pulover Elan: Klemen Legat, Ski - B2 ............................................................................ 3.bidon Elan: Franc Kralj, Begunje
Čestitamo!
Nagrade vas čakajo v marketingu (int. 269 - Rebeka Lah) oziroma jih pošljemo po pošti.
Vid
Kratka naloga
"Janezek, tvoja domača naloga, v kateri si pisal o psičkih je pa zelo kratka, saj ima samo dva stavka:
"Naša psica je črna. Letos je dobila tri mladičke."
To pa res ni veliko!"
"Ja, res je, lani jih je dobila pet!"
Peklenska vročina
Policista sredi vročega indijanskega poletja patruljirata po mestu. Vročina kar puhti iz asfalta in eden od policistov reče: "Prav želim si, da bi sedajle zapadlo vsaj pol metra snega!"
"Si nor!" reče drugi. "Kdo ga bo pa kidal v taki vročini?"