Kraniske vesli. —r— Umrl Je na veliko sredo nt Kra»nem vrhu pri Metliki posestnik Iran Reiek star 87 let. Blagi ranjtci je bil brat naštgt vrlega tovariša Juraja Režeka, učltelja v Ljubljani. Bodi krepki slovenski korenini ohranjen tned narni častcn spomin, nafiemu tovarišu pa najiskrenejše sožalje I —r— Torarii Mihelčič, novoimenovani nadučitelj v Selcih nad Skofjoloko, je bil 6. marca t. 1. ranjen v levo roko, a ne nevarno. —r— Kranjski deželni predaednik Henrik grof Attem« Svetokriiki je imenovan za tajnega svetnika. —r— Iz Blejskega kota. Te dni sem srečal na cesti mladega fanta I. K., svojega nekdanjega učenca, ki je šel na Savo v tovarno na delo. Prašal sem ga, koliko zasluži na dan. Pove mi, da 6 80 K, in vojne doklade I K, sV.upaj torej 780 K. Ko sem to slišal, sem še bolj spoznal svoj žalostni poiožaj. On m!ad, 21 letni fant, jaz starin 38 in pol leta učiteij; on sam, jaz pa moram skrbett za 10 cseb v dtužini; on je obiskoval tukajšno ljudsko šolo, jaz dve gininazije in celo učiteljišče : on zasluži dnevno 7*80 K, jaz pa 7 10 K. — Druga primera: Poznam c. kr. uradnika, ki ima 10 shižbenih Iet in 400 K plače na mesec, jaz pa z 38 in pol službenimi leti 210 K. — Mislini, da k temu resničnemu poročilu ni treba nobenega pojasnila. Danes je še bolj resničen prcgovor kot nekdaj: Kogar so bogovi sovražili, so ga postavili za učitelja — na Kranjsketn. Ž —r— Dne 28. marca t. 1. je imel deželni odbor kranjski svojo sejo. . Na tej seji se je posvetoval o učiteljskih draginjskih dokladah ter storil v tem pogledu nastopni sklep: Ministrski predsednik vitez Seidler se brzojavno naprosi, naj zastavi svoj vpliv, da od poslanske zbornice v seji 15. t. m. sklenjeni zakonski načrl glede draginjske podpore učiteljstvu v ielu 1918 zadobi čimpreje, i. s. n e i z premenjen, zakonito moe. Vlada se nujno opozarja, da bi dežela nikakor ne mogla nositi več kot 30% od poslanske zbornice določenih učiteljskih draginjskib doklad, in da bi deželni odbor moral odkloniti vsako odgovornost, ee bi se v tem oziru kaj spremenilo v zakonskem načrlu v breme deželam. Obenem se nujno prosi, da se deželi čimpreje izplačajo v dotični vladni predlogi pr<edvideni preodkazi iz državnih davkov za leto 1917 in 1918 i. s. predujemoma, dokler državni zbor ne reši doiicne vladne predloge. Ta brzojavka se naznani drugim deželniin odborom odnosno upravnim komisijam s povabilom, naj tudi kaj podobnega ukrenejo. Barantanje se je že pričeio. Bojiino se, da se bo banmtalo toliko časa, da pade vsa zadeva v vodo, kcr so na delu zli duhovi. —r— Iz seje c. kr. okrajn. šol. sveta v Radovljici* dne 14. marca 1918 Od zadnje scje dne 29. jan. 1918 se je predsedstvenim polom rešilo: Nanovo imenovana učiteljica na B!edu Alojzija Delak-Baeblerjeva ostane do kanca šol. leia 1917-18 v Ledinah, zato ostane suplentinja Šivičeva Še na Bledu. Nadučitelj Franc Rus, Bled itna kot župan še dopust.** Učiteljici M. Sodjevi na Kor. Beli se je podaljšal dopust do 15. sept. 1918, zato ostane suplentinja A. Kunčičeva še tam, Ravnotako se je bodaljšal dopust Apol. Fatufjevi v Mošnjah do 15. julija t. 1., zato ostane njena namestnica M. Repetova ostane še nadalje na njenem mestu. Ker je učitelj Eg. Schifrer, Jesenice oproščen do 15. julija 1918 vojaščine, se cdpusti suplentinja A. Scbvvarzova. Na dvorazrednici v Begunjah se moralo prenebati s poukom 6 dnij, ker ni bi!o drva. — Učiteljica M. Bedekova, Karanagorica je s 15. febr. zopet nastopila svojo siužbo. Dežel. šol. svet je zopet vpeljal akcijo za dobavo čevljev z lesenimi podplati. (Najb*že bodo čevlji za prihodnjo zirao. Op. pcroč.) — V zadevi akcije šolskih kuhinj še sklene predlagati: 1. šol. naj se ustanove tatu, kjer je mnogo otrok, ki so revni in dalcč doma od šolskega kraja. 2. V pokrije prispevajo: krajevna občina, okrsjna btegajna, dežela in ministrstvo. 3. Oprava naj se izroči kaki javni korporaciji in sicer na Jesenicah, v Btlipeči in na Koroški Beli. 4. Šoisks kuhinja, ki jo je tako vzorno vdila učiteljic Zetnljanova — riaj se zopet oživi. — Učiteljici M. Jalenovi na Kor. Beli se piizna I. star. doklada od dr.e 10. marca 1918 in učiteljici Karlini Gamsovi, Boh. Srednjavas I. in II. starostna doklada in sicer od 30. jnnuarja 1913 in 30. III. 1918. — Sklepno se rešita še dve disciplinami zadevi. —a. —r— Iz ljudskošolske službe. Z\ suplentke sonameščene: Friderika Cbwatalova v Tržiču, Ljudmila Pristova v SemiČu, Pavla Hvalova v Košani, Frida Lužarjeva v Mokronogu, Ivana Knapova v Kuteževem, Marija Perkotova v Vavlivasi, Aogela Črnologarjeva v Šmartnem pri Kranju, Marija Španova na Brezjah, Ana Šemetova v Dolah, Marija Punčuhova na Vrhpolju. Hermina Kobalova na Vrhniki, Marija Celarjeva v Lipoglavu, Ana Žižkova v Rsdečah, Marija Brazova v Tržiču, Antonija Turkova v Jur- K a j [i a , a 1 i n i in a j o v d r u g i h o k r a j i li n o b e n e s e j e c. k r. o k i* a j. š o 1. s v e t i, k e r n e b e r e m n i k d n r n i k a k i li p o r o e i I ? TovariSi zustopniki, zdramite se! — s. *• K i- a li j * k a S p e c- i j * 1 i I e t a ! Op. sta včeva. šicah, Josipina Fischerjcva v Stranjah; začasno vodstvo na tej šoli je poverjcno suplentki Angeli Nežimovi; za suplenta sta nameščena: Emil Karče v Starem trgu in Franc Rant v Borovnici; začasni učitelj v Košani Makso Jovan je premeščen v Ktiežak; supjentka Fraačiška Bcžičeva je imenovana za začasno učiteljico v Šmarjeti, Antonija Porentova pa za pomožno učiteljico na Vrbpolju; minister za javna dela je imenoval supientko na c. kr. rudniški Ijudski šoli v Idriji, Frančiško Mačkovsko za staino učiteljico s plače IV. plačilne vrste; za začasne učiteljice so imenovane: Angela Gradišarjeva na šestrazrednici v Loškem potoku, Ana Tomšičeva v Vrbovera, Rudolfina Rastengerjeva pri Sv. Jakobu v Ljubljani, Marija Tomšičeva na štirirazrednici v Moravčah, Vera Rekarjeva v Tržiču in Angela Groznikova v Bukovščici. —r— Nadaljevalni tečaji za učitelje s predčasnimi zrelostnimi izpričevali. Že lansko leto smo pisali v Učit. Tov. in opozarjali šolske oblasti na to, kako pomanjkljiva bo strokovna izobrazba onih učiteljiščnikov, ki so pred dovršenjem svojih študij dobili predčasna zrelostna izpričevala in morali k vojakom. Poudarjali snio, da jim bo nedostajalo teoretiškega in še bolj praktiškega ziianja. V vojaški službi bodo mnogo pozabili. Če nastopijo taki učiteljiščniki kedaj učiteljsko službo, se bodo lovili sem i.i tja, spodtaknili se tu, spodtaknili tam, in ker ne bodo imeli vkljub velikemu trudu povoljnih uspehov, bodo zgublii veselje do učiteljskega stanu, tnu dali slovo in si poiskali drugo sltižbo. Zato smo priporočali, da naj se za take učiteljiščnike prirejajo nadaljevalni tečaji. Potrebo takih tečajev je uvidel tudi c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko. Obrnil se je na deželni odbor s prošnjo, da pokrije stroške za nadomeščanje onih učnih moči, ki se bodo vdeleževale takih tečajev. Deželni odbor je pritrdil temu predlogu, odklonil pa nasvet, da bi dovolil tudi pcdpore obiskovalcem leh tečajev. —r— Pomožni razred za izobrazbo sposobne duževno zaostale otroke, ki je prdeljen IV. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, dobi drugo vzporednico. Za io vzporednico namestuje začasno učna moč z me-sečno doklado 40 K. Razsied. tSTJEPAN BASARIČEK.Dne 23. marca t. 1. je umrl v Zagrebu gosp. Stjepan Basariček, profesor uui-teljske škole v p., star 70 let. Vrli pokoj- nik je bil ustanovitelj, pravi in Castni član Hrv. pedagoške - književnega zbora. Bil je plodovit pedagoski pisatelj, glavni urednik BNapretka" in bivši mnbgoletni predsednik Saveza hrvatskih uciteljskih društva. Marljivo in uspesno je deloval v učitelj-skih organizacijah in na polju vzgoje in pouka. S pazljivim ocesoni je zasledoval gibanje slovenskega učiteljstva. Vsak napredek med nami ga je iskreno veselil. Videli smo ga večkrat med naini. Ob vsaki znamenitejši glavni skupšcini Zaveze je prehitel iz kraljevega Zagreba med svoje brate po ,,rodu in fcvanju", kakor nas je imenoval, nam s toplimi besedami izročal pozdrave bratskega hrvatskega uciteljstva in želel našim zborovanjem najlepših in trajnih uspehov. Bodi blagemu rajnkemu ohranjen časten spomin v naših vrstali! Stjepanu Basaričku večna slava!