TbelavsMaL Pravica Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva č*va o. — Nefrankirana pisma sc ne sprejem.: io II Posamezna številka Din 1'—. Cena; za 1 mesec lihaja vsak četrtek pop.; v slučaju pražena •Ud poprei — Uredništvo: Ljubljana, Miklosi- | j Din 4'—, za četrt leta Din 10’—, za pol leta Din 20'—; za inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad. Telefon 2265. — Stev. čekovnega računa 14.900 Navzdol Te dni je ljubljanska glavna bratovska sklad-nica izdala poročilo za leto 1935, iz katerega se zrcali gospodarsko stanje zavarovanja naših rudarjev in kovinarjev. Suhe številke, v katerih pa je zapečatena usoda tisočev našega delavstva in njihovih družin. Te številke nas, ki delamo v strokovnih organizacijah, posebno pa prizadeto delavstvo, vedno bolj skrbe. Zavarovanje ima iz leta v leto večje primanjkljaje, ki gredo sedaj že v milijone. Pa vendar kljub vsemu, kljub vsem naporom in dokazovanjem, da je tu treba državne pomoči, te ni od nikoder. Pri reševanju tega težkega vprašanja država pozablja, da je imela pri razvrednotenju denarja dobiček, ki je šel na račun najbednejših. Dalje država pozablja, da je za vojna posojila, ki so jih^ bratovske skladnice morale dati, dobila vojne odškodnine v obliki reparacij. Zato bi ona morala tu skrbeti in nekaj prispevati, da se ta rana čim-preje ozdravi. O vsem tem seveda pri nas ni govora. Še to je nemogoče doseči, da bi se z 1% obdavčile vrednosti vseh rudniških proizvodov, kar bi državno blagajno prav nič ne obremenilo. Vsi ukrepi so samo krpanje. Tako je pred kratkim izšla že druga uredba o sanaciji pokojninskega zavarovanja bratovskih skladnic, ki pa tudi ni prinesla zaželjene rešitve. Pri vseh teh težavah, v katerih bi bilo treba kar najboljšega vodstva, tudi uprava tega zavarovanja ne posluje, kakor bi bilo treba. Ze lani in tudi letos glavna skupščina, ki ima nalogo poslovno poročilo in gospodarstvo zavarovanja proučiti in odobriti, ni zborovala. Številke to težko stanje najbolj točno kažejo. Polnopravnih zavarovanih članov je bilo v 1. 1924, 16.721. V letu 1935. je padlo na 9.826, — padec za 6.895 ali 41%. Napram 19®4 je to število padlo za 125 članov. Na drugi strani je bilo 1. 1924. staroupokojen-cev 1518, novoupokojencev v 1. 1925 216; 1. 1935 staroupokojencev še 817, novoupokojencev pa že 2419. Staroupokojencev je ostalo še 701, število novoupokojencev pa se je v tem času podesetorilo. Razumljivo je, da to močno vpliva na finančni položaj pokojninskega zavarovanja. Od 15 krajevnih bratovskih skladnic je bilo v panogi pokojninskega zavarovanja 9 pasivnih. Med temi so: Hrastnik, Kočevje, Krmelj, Leše, Mežica, Ravne, Trbovlje, Velenje in Zagorje. Aktivne pa so bile: Celje, Jesenice, Laško, Ljubljana, Rajhenburg in Štore. Skupni prispevki (14% od kategorijskih zaslužkov, 7% delavci, 7% delodajalci) so znašali 12 milijonov 261.308 Din, izdatki za pok. panogo pa 17 524.341 dinarjev. Primanjkljaj je znašal teTo tekmovanje,« pravi Anglež, »gre v tako norem tempu, je tako drago in je tako nevarno, da se ne more pustiti, da bi šlo še dolgo tako naprej, recimo do 1940. Do takrat bi prav zatrdno prišlo do neke eksplozije, do vojne ali do revolucije ali do obeh skupaj. Če spoznamo to mrzlično naglico oboroževanja, se moramo zavesti vseh bodočih grozot in moramo nekaj storili, da ga zaustavimo, čeprav se nam zdi tudi razorožitev v sedanjih prilikah nevarna. Še nikoli v zgodovini, izvzemši svetovno vojno, stroški oboroževanja niso bili tako ogromni kot danes. Ko je bil leta 1900 v Nemčiji objavljen prvi pomorski zakon, se je oboroževanje začelo. In ko je bil z angleške strani dan alarm z drednoti, je Delavci - Gorenjci! V nedeljo 26. julija vsi na tabor pri Sv. Križu nad Jesenicami! Ob 10 dopoldne sv. maša, nato zborovanje Manifestirajmo za svoje pravice! šel .porast skokoma kvišku. Prišlo je usodnih 6 let i 1908 1914, ko je ojačeno tekmovanje bilo ne le j simptom, marveč tudi vzrok situacije, iz katere je j sledilo svetovno klanje. Med vojno se je oborože- i vanje dvignilo kot raketa in tudi po vojni je ostalo j še na višini. Leta 1925 so cenili svetovno oborože- | vanje na 700 milijonov funtov (250 milijard Din), ! ko so bile Nemčija in tri druge države še popol- j noma razoroženev Leta 1929 je zraslo na 800, leta , 1932, ko se je začela razorožitvena konferenca, pa I je doseglo že 900—1000 milijonov funtov. Leta 1933 sta Anglija in Francija izbegavali ■ sporazum glede razorožitve, enakosti in varnosti, čeprav so bile prilike tekaj razmeroma povoljne. Obe panogi, tako bolniška, kot nezgodna, sta vsaj za silo uravnovešeni z dohodki in izdatki. l'o pa, kar sedaj že nekaj let doživljamo pri pokojninskem zavarovanju, je nevzdržno. Zato morajo rudarji in kovinarji v bodoče še z večjo odločnostjo zahtevati, da se tudi ta panoga zavarovanja postavi na solidno podlago. Pri tem je treba samo uzakoniti predloženi načrt zakona o sanaciji pokojninskega zavarovanja bratovskih skladnic, katerega je izdelala glavna bratovska skladnica. To je eno-dušna zahteva vsega rudarskega in kovinarskega delavstva Slovenije. To je naloga, ki naj jo merodajni činitelji nujno izvrše, ker bo sicer že v doglednem času prišlo neizogibno do strašnega poloma. Tako je dobil Hitler lep izgovor za odstranitev s konference in za izstop iz Zveze narodov in za oboroževanje. Angleška in francoska vlada sta nato izjavili, da sla že veliko zamudili in da se je treba brž oborožiti. Kljub vsej gospodarski krizi Za,f.f oboroževanje še bolj naraščati in 1. 1065 do 19d6 naravnost leti navzgor. A le malo ljudi se zaveda tega, kar se stvarno dogaja. Nekatere skrbi, a ne bi prišlo do tekme v oboroževanju; a ta leKma je ze tu in še v neprimerno večjem obsegu SretOV™ v?ino- v letih 1908-1914 se je jovečalo oboroževanje povprečno za 31 milijonov d vit k ra t V**® je znašalo oboroževanje M Um°hk? ,k0t Ieta 193'2- °d ^ta 1934 ^e je v zVSa'° Safmo v 7 veiikih državalf' za 900 do 1000 milijonov funtov. Uradna številka sovjetskih izdatkov 1985—1936 znaša 8.200 milijonov rubljev — petkrat več kot leta 1934. Ruski proračun za 1936/37 predvideva 590 milijonov funtov, to je 100% povišek napram 1. 1985. Anglija je s 178 milijoni napravila samo uvod v bodoče izdatke. Združene države ameriške izdajo 240 milijonov funtov. Nemčija in Italija sta obremenili svojo bodočnost, da si moreta nagrmaditi orožje. S pripravami za vojno je nastopila čisto nova orientacija v investiranju kapitala in v razvoju industrije m jo bo težko napotiti v drug pravec. Kako bo 'Mussolini izvedel demobilizacijo afriSke armade in kako naj Hitler preusmeri nemško ali Baldvin angleško industrijo. — če pogledamo nazaj na leto 1930, ee nam zazdi, dflo bilT^edaj zlati časi. Štiri države so bile še čisto razorožene Japonska se ni bila tako militarizirana in je bila’ se v Ženevi in prav tako Nemčija. Tedaj so bile nade narodov uprte v razorožitveno konferenco danes pa je vse to že daljna preteklost. Leta 1930 se je se dala uslišati nemška prošnja iz ust Briinin-ga, da se izvede obetana razorožitev; danes te Dri-Iike ni več. 1 F Ali je še sploh kako upanje, da se more ustaviti oboroževalno tekmovanje, ki postaja zmerom bolj nevarno? To je vprašanje, na katero se danes ne da odgovoriti. Le eno je nedvomno: če bo tekmovanje trajalo še nekaj let, tedaj mora priti do eksplozije. Prav tako je gotovo, da bo vlada (angleška) nekaj časa še uspevala prepričevati narod da obremeni sebe in svojo bodočnost v interesu s varnosti«. Namesto starega gesla; »Za kralja in domovino« bomo šli za geslom: »V interesu kolektivne varnosti.« Nekaj časa bo ljudstvo morda še verovalo, da je oboroževanje dobro za pobijanje nezaposlenosti in radi oživljenja gospodarstva Vendar ostane edina resnica ta, da nam vojna in ubijanje ne moreta prinesti varnosti. V nedeljo, dne 2. avgusta tabor kršč. socialnega delavstva na HomCU Ob 9 dopoldne bo sne/a maša, nato pa delavsko zborovanje. Vsi na tabor! S T R O K O V /V A POROČILA •. Mvcffirrim'■ j wmmammaammmmmmmmammmmmQgamaasmmasooaMK»ai Kcvinarii Javornik. Dne 5. julija se je vršil na Jesenicah občni zbor Strokovnega odbora kovinarjev. Na teni zboru kovinarjev se je med drugim sklenilo, da bo v nedeljo, dne 26. julija ob 10 dopoldne za vse kovinarsko delavstvo velik »delavski tabor« pri Sv. Križu nad Jesenicami si sv. mašo in delavskimi govori. — Tovariši! Za nas gre in za našo skupnost! Ta dan posvetimo predvsem za JSZ in njeno vztrajno delo, ako hočemo, da bomo res kaj pomenili v tej dobi, ki je za nas najhujša in moramo prav zaradi tega vse svoje pravice braniti kot en mož. Nam, kovinarjem zadnje čase sploh preti strašna nevarnost, ako se uresničijo vsa dela, ki so predvidena. Brali smo v našem listu, kaj so gospodje ministri govorili ob priliki polaganja temeljnega kamna za to podjetje. Ali se zavedamo, da se nam godi velika krivica, katere ne bomo mogli preboleti mirne vesti. — Ako se, tedaj se ne vprašujmo in pojdimo polnoštevilno na tabor, da e tem pokažemo, da smo za boje, ki jih bojuje danes kovinarsko delavstvo v. JSZ. — Vsi do zadnjega moramo pokazati, kako cenimo naše delo, koliko nam koristi, ako se zberemo in manifestiramo za ideje, ki jih moramo skupno tovariš s tovarišem poudarjati. — Predvsem pa naj ta dan ne vleče na tabor nikogar zaradi godbe ali petja. Vsak naj pride zaradi važnoeti govorov delavskih govornikov. Oni, ki pride le zaradi kake muzike, je bolje, da ostane doma, ker ne čuti, da mu je dolžnost slediti navodilom organizacije. — Vedimo, tovariši, da se nam z lepa ne more bolj ustreči, kakor s tem, da je tabor v taki bližini za nas vse, da ne smemo in ne moremo misliti na kake druge prireditve in izlete tega dne. Vsi na tabor! Papirničarji Količevo. V tovarni »Bonač« je nastalo par vprašanj, ki so zelo razburila delavstvo. Gre za zaposlitev tovariša Zdraviča in pa za to, ker je podjetje zaposlilo osebo, ki je v neprijateljskih odno-šajih z ostalim delavstvom. Temu je nekoliko krivo delavstvo samo, ki je pričelo zanemarjati članske sestanke, pa so nekateri menili, da je postalo ze manj zavedno in borbeno. Sestanek 9. julija pa je pokazal, da so se tisti zmotili. Kljub neugodnim razmeram je bil sestanek sijajno obiskan, še si-jajnejše je pa bilo razpoloženje. Stari borbeni duh se je manifestiral v celoti in so bili soglasno odobreni koraki organizacije. Razmere so zelo napete, vendar pa upamo, da bo g. šef pokazal tisto uvidevnost kakor dosedaj in da se bo vse uredilo v dosedanjem sporazumnem načinu. Rudarit Zagorje. V nedeljo, dne 19. julija, bo redni članski sestanek.Organizacija se sodi po zavednosti članstva, zato naj bo vsak član mož na svojem, zlasti še v tem času, ko stremi sleherni delavec po skupnosti, kateremu je pri srcu stvarno in pošteno delo v blagor vseh, ki stremijo po pravici. Žal so med delavskimi vrstami še taki, ki tudi v tem težkem času delavsko zavest, delavsko skupnost omalovažujejo in razdvajajo, zato je prav, da kršč. rudarsko delavstvo spozna, kam vodi to, zakaj in komu v koristi Zato naj ee vse naše članstvo odzove našemu vabilu za nedeljski sestanek, na katerem bo o vsem tem in tudi drugih stvareh, ki se nas rudarjev tičejo, poročal tov. Jože Rozman iz Ljubljane. Ob tej priliki bo tudi seja strokovnega odbora rudarjev JSZ in bo tako več delegatov iz vseh revirjev, ki bodo tudi poročali o tamkajšnjih razmerah. Sestanek se bo vršil ob 9 dopoldne v dvorani Zadružnega doma v Zagorju. Tekstilno delavstvo Vir. V podjetju Kocjančič 6e je dosegel dne 11. julija sporazum, na podlagi katerega je pričelo vee delavstvo 13. julija z delom. Podjetje je med drugim priznalo tudi obratne zaupnike, in sicer: Juteršek Karla, Krč Marijo in Prašnik Klaro. Podjetje je tudi izrazilo željo, da se vsa morebitna sporna vprašanja rešujejo sporazumno, kar je tudi želja JSZ in delavstva tovarne. Pri pogajanjih je g. Kocjančič bil v resnici precej uvideven. Pri tej priliki popravljamo napako, ki smo jo napravili na podlagi netočne informacije v zadnji »Delavski Pravici«, kjer smo poročali, da zaslužijo delavke v tej tovarni 1.25 din na uro. V resnici se giblje naj- nižji zaslužek okoli 2 din na uro. — Vse članstvo je ves čas kazalo izredno korajžo in disciplino. Tudi v bodoče mora biti tako, zlasti vsa vprašanja reševati sporazumno s centralo. Vir. Članice in člani naše novoustanovljene skupine, ki so takoj ob ustanovitvi, tako odločno in borbeno pokazali organizacijsko zavest, so se zbrali v nedeljo, dne 12. t. m. v Društvenem domu v Dobu. Tov. predsednik JSZ Srečko Žumer je v enournem govoru razkril kapitalistični ustroj družbe, ki izkorišča delavca ter pokazal, da bo le organizirano in "borbeno delavstvo priborilo nov družabni red. — Tov. Grošelj je poročal o pogajanjih in doseženem sporazumu s tovarno. — Delavstvo je bilo s sestankom zadovoljno. Ooe^crs'- o deJorstvo Radomlje. Kakor srno že poročali, smo kot or-j ganizirana celota uredili z našim podjetjem vprašanje plač. V začetku smo bili precej ostri, potem se je pa vprašanje uredilo tudi zaradi uvidevnosti podjetja na prav miren način. Upamo, da bo tako tudi v bodoče. Naša želja je ta, da se vse zadeve v podjetju rešujejo sporazumno. Če bo pa volja tudi na drugi strani podjetja, bo zelo lahko. — Dne 12. julija smo imeli sestanek vsega članstva v Radomljah v dvorani g. Sršena. Strokovni tajnik tov. Jože Grošelj je poročal o pogajanjih, zlasti pa o pomenu delavske strokovne organizacije. Njen prvi namen je, da postanemo zavedni in borbeni delavci. Taka naloga ni lahka. Rešili jo bomo le, če bomo disciplinirani in solidarni. Naš sklep je, da hočemo postati zavedni delavci pod vodstvom Jugoslov. strokovne zveze. Brdo pri Viču. Usoda delavca je, da se mora za vsako svojo, četudi priznano, pravico boriti. Da bi si izboljšali svoj položaj, smo se delavci podjetja »Opeka« organizirali v JSZ. Kot taki smo predložili podjetju svoje zahteve o zboljšanju plač. Podjetje je zvišanje plač sicer odklonilo, ker je takoj, ko je zvedelo, da smo se organizirali, zvišalo plače tako, da imajo moški najnižjo plačo 3 dinarje, ženske pa 2.50 na uro; za profesioniste pa od 3.50 do 4 din. — V pogajanjih smo pa dosegli, da so se priznali obratni zaupniki, ki so: Zdešar Jakob, Stavesinčak Danilo in Tomc Frančiška. Namestniki pa: Dolenc Jožef in Bizjan Franc. Nekaterim v podjetju ni ljubo, da smo se organizirali. Organizacijo hočejo ovirati na vse mogoče načine. Ko smo sklicali 7. julija sestanek, da bi poročali o rezultatu pogajanj, so menili nekateri, da vrše veliko delo, če izvajajo pritisk, da se nekateri sestanka ne udeleže. Poudarimo pa, da ne nosi samo vodstvo podjetja na tem nobene krivde. Zato upamo, da se bodo take metode odpravile. Kajti mi nočemo več biti hlapci in sužnji, ampak ljudje, ki smo najmanj toliko vredni, kakor stroji in kapital, ki je vložen v podjetje. Taki nastopi nae pa prav nič ne plašijo, našo korajšo še podžigajo. Tovariši in tovarišice: V nedeljo, 19. julija imamo ob 3 popoldne sestanek vsega članstva v gostilni Jamnik na Vrhovcih. Poročal bo tovariš iz centrale. Naše geslo bodi: Vsi do zadnjega na sestanek! Lesni delavci Stahovica. V nedeljo, 12. julija se je vršil v Županjih njivah sestanek skupine lesnega delavstva Mestne korporacije Kamnik. — Kot zastopnik centrale se je %leležil sestanka tov. Toman. Sestanek je otvoril tov. Alpner. Govoril je o dolžnosti in zavednosti članov do organizacije ter o borbi za resnico in pravico. Tov. iz centrale je izpopolnil njegov govor. — Sklenilo se je, da naj se uveljavi v podjetju kolektivna pogodba, ki bo velikega pomena za delavstvo. — Na sestanku so bili navzoči tov. iz kamnoloma >Dedek«, kateri so stavili svoje zahteve, ki bodo predložene podjetju. — Živela delavska solidarnost! Nazarje. Tukajšnja krajevna skupina lesnega delavstva je za nedeljo, 12. t. m., sklicala članski sestanek, kateri je bil izredno dobro obiskan. Na sestanku je poročal tov. Rozman iz Ljubljane. V svojem govoru je poudarjal važnost in pomen kolektivnih (delovnih) pogodb. Delavstvo je podjetju izrazilo željo, da naj bi se službeno in plačilno razmerje uredilo s kolektivno pogodbo. Sestanek je pozdravil tudi tov. Stare, predsednik strokovne skupine kovinarjev lz Kamnika. Omenjal je, da se tudi kovinarji v Kamniku prav ta čas bore za uveljavljenje kolektivne pogodbe. Za ureditev pla- čilnih in službenih razmer vlada od strani delavstva veliko zanimanje. Podjetje je izjavilo, naj delavstvo pripravi predlog pogodbe, nakar se bodo vršili tozadevni razgovori. — Delavstvo je uver-jeno, da bo podjetje upravičene želje delavstva upoštevalo in jim ugodilo. Popoldne se je vršil ožji sestanek z obratnimi in organizacijskimi zaupniki, na katerem se je sestavil predlog kolektivne pogodbe, katero bo nato organizacija v najkrajšem času predložila podjetju. Duplica. V naši tovarni so nastale precej napete razmere radi izvajanja § 219. obrtnega zakona in zaradi ugotavljanja akordnih postavk. Na razpravi dne 14. julija, ki jo je vodil zastopnik Delavske zbornice, se je dosegel popoln sporazum, v veliki meri po zaslugi g. upravitelja. — Za tabor na Homcu se vneto pripravljamo. Poskrbeli bomo, da bo ta dan res pravi delavski praznik. Ljubljana. Tudi mi delavci v podjetju Fran Ravnikar, lesna industrija in parna žaga, smo se organizirali in predložili podjetju nekatere predloge, zlasti o regulaciji plač in o priznanju obratnih delavskih zaupnikov. Zaradi bolezni g. šefa se je mogel vršiti tozadevni sestanek šele 8. julija. Dosegel se je popolen sporazum med šefom podjetja in zastopniki delavstva. Plače se z 26. junijem 1936 zenačijo v nekaterih primerih s stavbinskim delavstvom, kjer pa niso dani ti pogoji, pa primerno značaju zaposlitve. Priznajo se tudi obratni zaupniki, in sicer tovariši: Pernat Jože in Dolničar Ivan. Na tem razgovoru se je rešilo še par drugih tekočih vprašanj. Ves razgovor je potekel v dobrem razpoloženju in upamo, da bo tako tudi v bodoče. Kemični delavci Domžale. V podjetju Medic in Zanki je v teku gibanje za sklenitev koliktivne pogodbe. Razprava o tem se je vršila že 9. julija, ki pa ni privedla do zaključka. Ponovna pogajanja so se vršila 15. julija. 0 uspehu bomo poročali v prihodnji »Delavski Pravici«. Količevo. V tovarni Ljudevit Marx, tovarna lakov, se je dne 13. julija vršila razprava o sklenitvi kolektivne pogodbe na podlagi osnutka, ki ga je predložila JSZ. V vseh točkah se je dosegel sporazum, odprto je le vprašanje regulacije plač. — Upamo, da bomo prišli do sporazuma tudi v tej točki. II« • v • • Vtmcant VINIČARJI SE MORAJO BORITI NAPREJ. Vkljub skoraj trimesečnemu čakanju in številnim potom je končno vendar dosegel izplačilo odškodnine za manjkajočo deputatno zemljo in zakonito nagrado tov. Lukman Andrej, naš član od Kapelske 6kupine. — Gospodarska kriza, pomanjkanje denarja, to igra le podrejeno vlogo v sporih med vinogradniki in viničarji, ampak upoštevanje — priznanje zakonitih določil viničarskega reda, to je težko in najhuje za vinogradnike. Tako je ta viničar 1000 Din te dni že prejel, 350 Din pa še v kratkem dobi. Tri leta se že bori po sodniji viničar Trstenjak Matija zoper vinogradnico Murkovič Marijo iz Cezanjevcev za dolgovani zaslužek. Vršile so se že štiri viničarske komisije, pri sodišču je že enkrat izgubil in bil še obsojen na plačilo stroškov, a vendar ni obupal. Pri zadnji komisiji 6e je doseglo, da je bila vinogradnica obsojena na plačilo 215 dinarjev. Čez 600 dinarjev na neplačanem zaslužku in viničarski nagradi je imel dobiti viničar L>i b e r Franc od svojega gospodarja g. Jureša, pa je dobil •še nekaj manj od 800 Din, ker se je pač tako dal »poglihati« na občini brez viničarske komisije. Ako je njemu, je to tudi nam drugim viničarjem prav. Že drugič je imelo okrožno sodišče v Mariboru opravka z zahtevami viničarja Vrablja Jožefa napram vinogradnici Volovec, ker se je na strani vinogradnice trudila poleg njenega odvetnika še neka tretja oseba, da bi viničar ne zmagal. Sedaj pa vendar je, in dobi 26H dinarjev neizplačanega zaslužka, dočim bo nasprotnica nosila najmanj še štirikrat toliko pravdnih stroškov. Ali bi ne bilo bolje viničarju izplačati njegov zahtevek okrog 400 dinarjev? Tudi v naslednjem slučaju je šlo za stališče — ali zmaga viničar ali oskrbnik, ki je zastopal posestnike vinograda gg. patrov benediktincev iz j Admonta v Avstriji. Ta oskrbnik, g. rischer, je namreč izjavil, da bi že plačal viničarju Rubinu 1 Jožefu njegov zahtevek, toda naj razsodi sodišče, Hrastniški rudarji v Znano je, da se v rudniku Hrastnik že od nekdaj vrše napram zaposlenim rudarjem največje ši-kane in krivice. V torek, 7. t. m. so rudarji eno-dušno šli v stavko s sklepom, da ne gredo prej na delo. dokler se ne popravijo vse krivice. Rudarji niso stavili kakih ogromnih zahtev; samo to so zahtevali, da se naj izvaja kolektivna pogodba in izplačuje temeljna plača v akord, delu tudi v tem slučaju, a ko rudar zaradi raznih zaprek le-te ni dosegel. Zahteve rudarjev so bile sledeče: 1. Temeljna plača mora biti zagotovljena in se mora v vsakem slučaju doseči. — 2. Delavci na separacijah zahtevajo zapoelenje 8 ur dnevno. — 3. Odprava zahtev po prekomerni storitvi. — 4. Odprava zahteve po podpisih za veliko storitev in grožnje z redukcijami. — 5. Upoštevanje kolektivne pogodbe, posebno točke 2. in 4. — 6. Odprava stalnih intervencij glede prošenj za dosego temeljne plače. — 7. Odpravo šikaniranja motorovo-dij z zahtevo po dobrem stanju orodja brez tozadevnih pripomočkov. — 8. Različne storitve naj se pišejo ločeno, da ne bodo rudarjem kriti slabi zaslužki z boljšimi akordnimi zaslužki. — 9. Odprava povračevanja škode in uveljavljenje te primere po rednem sodišču. — 10. Spremljevalci vlakov se morajo nastaviti. — 11. Kurjava naj se nudi v isti meri in načinu kot poprej. — 12. Pri vpadniku se mora kontrolirati slučaj vrvi in si delavci ne pustijo odtegniti od plače za kako škodo. — 13. Zahteva po ureditvi akorda pri tesarjenju in upoštevanju dela, ki se mora narediti. — 14. Vožnja po vrvi. V sredo se je nato vršila razprava. Rudniško vodstvo je v celoti odklanjalo vse predloge. Ker ni prišlo na razpravi do nobenega zaključka, so rudarji na skupnem zborovanju sklenili, da gre delegacija na TPD v Ljubljano. Delegacija je poročala rudarskemu glavarju, ki je takoj vse potrebno ukrenil glede pogajanj. Razpravo je vodil rudarski glavar inž. Močnik. Za delavstvo so se je udeležili: načelnik II. rud. skupine Pliberšek in krajevni načelnik II. skupine v Hrastniku Bedenk — rudar F. Pustoslemšek, za Jugoslovansko strokovno zvezo Joško Rozman, za Zvezo rudarjev Jurij Arh, za Narodno strokovno zvezo Vekoslav Bučar. Navzoč je bil tudi rudarski pristav inž. Lojze Zupančič. TPD so zastopali nam. gen. ravnatelja A. Juliard, ravnatelja inž.A. Hein-rich, dr. V. Vrhunc in gen. tajnik J. Pogačnik. Pogajanja so trajala nad štiri ure. K posameznim točkam se je nato dosegel naslednji sporazum: K točki 1. delavskih zahtev družba izjavi, da je pripravljena tudi v bodoče točno izvajati točke 2, odstavek 3. in točko 12 sedaj veljavne kolektivne pogodbe, in sicer tako, da bo delavstvu v smislu dotičnih določil kolektivne pogodbe v utemeljenih slučajih na vsak način temeljna plača zasigurana. V slučaju pa, da je po mnenju delavca ali obratnega vodstva bil njegov zaslužek, oziroma storitev, nezadostna, se mora pozvati pristojni zaupnik II. rudarske skupine, da v zadevi posreduje. Ce ni mogoče doseči sporazuma, naj se zadeva prijavi Rudarskemu glavarstvu v preiskavo. da’ se bo videlo ali njegove pogodbe (katere pa so na celi črti nasprotne določilom viničarskega reda), kaj veljajo ali nič. Toda sodifiče se je tudi v tem slučaju držalo zakona in razsodilo, da viničar mora dobiti 800 dinarjev. Vsaj toliko bi mu mogli nuditi njegovi gospodarji tudi na lepši način kakor s tožbo, saj je čez dvajset let zvesto in pridno delal na tem posestvu. V zaključek navedenih slučajev borb za pravice bi še vprašali naše viničarje: S čigavo pomočjo smo dosegli viničarski zakon? S čim smo ga branili, da nam ga že niso poslabšali ali celo ukinili? Kam se zatekajo naši viničarji v stiskah? Kdo vam pomaga, da morete na podlagi tega zakona doseči odtrgani zaslužek, da vas vaš gospodar ne more ob katerikoli uri pognati iz koče? — Samo z organizacijo ih samo po organizaciji! S kakimi sredstvi se bomo borili za povišanje naših beraških plač? Samo po zakonitem potu po organizaciji. Zato je treba, da se vsi viničarji organizirajo, da se čim tesneje oklenejo organizacije, se za njen proepeh žrtvujejo, i njo sodelujejo in organizirani složno nastopajo za zboljšanje socialnih razmer vseh viničarjev. — Vsi v Strokovno zvezo viničarjevi za sv o e pravice ! Vse obratne ovire, ki onemogočajo delavcu doseči minimalen zaslužek, se bodo ali odstranile ali pa se bodo upoštevale pri odreditvi zaslužka. Z ozirom na dejstvo, da se upravičenost ali neupravičenost zaslužkov izpod temeljne mezde zadnje periode v Hrastniku ne more več preiskati, pristane Trboveljska premogokopna družba na to. da rudarska oblast odloči, v koliko so dotični zaslužki zadnje periode v Hrastniku utemeljeni ali ne. Na prošnjo zastopnikov delavstva pristane Rudarsko glavarstvo, da bo v dobi prihodnjih treh mesecev nadzorovalo izkaze zaslužkov v svrho toč- nega izvajanja gornjega sporazuma. K točki 2. Delavcem na separaciji se zasigura osemurno zaposlenje ob normalnih delavnikih in normalnem delu, izvzemši zapreke višje sile. K točkam 3., 4. in 6. delavskih zahtev se sklene sledeč sporazum: Delavski zastopniki izražajo željo, da se organi družbe na rudnikih zaradi dosege prekomerne storitve ne bi posluževali neprimernih sredstev. Družba bo v tem smislu izdala potrebna navodila rudniškim vodstvom. K točki 5. delavskih zahtev se bo dalo rudniškemu ravnatelju strogo navodilo, da naj postopa točno v smislu točke 4. kolektivne pogodbe. K točki 7. Generalno ravnateljstvo bo odredilo preiskavo v tej stvari. K točkama 8. in 13. Družba pristane na to, da se bo v najkrašem času ob prisotnosti rudarske oblasti vršila razprava na obratu v zadevi pritožb iz teh dveh točk. K točkama 9. in 12. Priložbe iz teh dveh točk bo preiskala rudarska oblast. K točki 10. Zastopniki TPD izjavljajo, da obstoji tozadevno dovoljenje rudarske oblasti. Rudarsko glavarstvo bo zadevo preiskalo. K točki 11. Pri dodelitvi jamskega lesa se bodo po možnosti upoštevale želje oddaljenejših de- lavcev ter bodo v tem smislu izdana navodila rudniškemu ravnateljstvu. K točki 14. V zadevi vožnje po vrvi se sklene, da se bo ista vršila točno v mejah 8-urnega de- lavnika. Zastopniki delavstva opozarjajo z ozirom na nekatere slučaje, na izvajanje točke 13. kolektivne pogodbe, kar vzamejo zastopniki TPD na znanje. O uspehu preiskave pod 7. naj se poroča Rudarskemu glavarstvu v teku treh tednov. — Zaradi stavke se ne bo nobenega preganjalo. — Zahteve hrastniških rudarjev, ki so tvorile podlago za današnjo razpravo, se v prepisu prilagajo zapisniku ter tvorijo njega bistveni del. Zvečer se je vršilo zborovanje. Drugi dan so šli rudarji zopet na delo. Hrastniški rudarji z zaključkom te akcije niso zadovoljni. V bistvenih zahtevah iz razumljivih razlogov niso uspeli. Ta razlog je kolektivna pogodba iz 1. 1928. Ce jo je v tedanjih prilikah radarsko delavstvo za silo sprejelo in je predstavljala vendar nek napredek — danes očividno ne odgovarja več razmeram. Zato je treba, da se hrastniški rudarji in vsi drugi iz revirjev TPD zavedajo: Če si hočemo izboljšati položaj, moramo dobiti novo kolektivno pogodbo. Gotovo pa danes ni med rudarji nobenega, ki bi mislil, da bo novo, boljšo kolektivno pogodbo dala TPD sama od sebe, ali pa, da jo bo prinesel kdorkoli, ki se rad »poteguje« za rudarje. Rudarji, samo Vi sami to zmorete! Delavska zavednost v Tržiča Tržič, 5. julija. Odkar stoji Tržič, domuje v njem obrt in industrija. Odkar stoji, so si Tržičani služili kruh s svojilni lastnimi rokami. Od jutra do mraka so garali kakor danes. Z žuljavimi rokami in s črnimi obrazi so v trudu in znoju preživljali sebe in svoje družine kakor danes. Toda zadovoljni so bili stari Tržičani bolj kakor danes. Manj podjetij je bilo, toda bede in današnjega siromaštva niso poznali. Mnogo časa je že poteklo od takrat in mnogo se je spremenilo od takrat. Povečala in razmnožila so se podjetja, z njimi vred pa tudi revščina in brezposelnost. Kje je krivda? Starih podjetnikov in industrijalcev, ki so priznali delavca za svojega bližnjega in sočloveka, ni več. Delavska borba je bila starim Tržičanom nepoznana reč. In zato so bile tudi delavske organizacije nepotrebne in nepoznane. Danes pa to ne drži več in tisti, ki se še vedpo oklepajo tega starega načela, so bili že in bodo še bridko razočarani. Potreba strokovnih organizacij je v tolikih podjetjih, kot jih imamo v Tržiču, morda večja kot pa marsikje drugje. Kaj boš, sirota, počel osamljen proti tistim, katerim si izročen na milost in nemilost. Velika večina jih je, ki so že spoznali ta nesmisel in združili svoje moči v eno samo silo, v strokovne organizacije. Mnogo jih je pa še, v par podjetjih celo V9i, ki še vedno raje trpe krivice, ki se jim gode, kot pa da bi se temu zlu skupno postavili v bran. Razlika med temi podjetji in med tistimi, kjer je delavstvo zavedno in organizirano, se prav dobro pozna. Večina neorganiziranega delavstva niti ne ve, kaj mu pripada in gre. Zakaj ta površnost in. nepoznanje lastnih pravic? Zato ker se delavstvo za svoja stanovska, delavska vprašanja zelo malo ali pa prav nič ne briga. Sicer je to docela razumljivo, kajti zato je treba neke izobrazbe, neke podlage, katero pa je mogoče zajeti samo v strokovni organizaciji. Vsi tisti tovariši, ki že leta in leta delajo v strokovnem pokretu, vedo ceniti važnost organizacij. Vedo pa tudi, da se uspehi ne žanjejo kar čez noč, marveč je za vsako stvar treba trdega dela, pa tudi borbe. Vse to je seveda neorganiziranemu delavstvu tuje. Iz tega. izvira tudi nezadovoljstvo teh neorganizirancev, ako se takoj pri prvem koraku ne pokaže uspeh. Prav nič preveč ni rečeno, ako trdim, da so neorganizirani delavci največja ovira pravemu in uspešnemu delu za obče delavske koristi. Neki ljudje seveda naravnost hočejo imeti tako neuko maso, s katero se potem lahko dela po mili volji. To delavstvo namreč ne zahteva obračunov, niti izvedbe tega, kar mu pripada. Sicer tega tudi storiti ne more, ker nima za to prave podlage — strokovne organizacije. Vse to je pri organiziranem delavstvu nemogoče, kajti ono dobro ve, da se v osnovna delavska vprašanja in v ureditev njegovih razmer nima nihče drugi pravico vtikati, kakor delavstvo samo. Ker pa delavec sam v tem vprašanju ne pomeni dovolj, zato so tu strokovne organizacije, ki to delo vršijo. Naša naloga in naloga vseh organiziranih tovarišev naj bo, da razširimo vrste strokovne organizacije, naše Jugoslovanske strokovne zveze, po vsem Tržiču in v vseh podjetjih. Vzgojiti moramo delavstvo, ki se bo zavedalo svojih pravic pa tudi vseh svojih dolžnosti. Le tako delavstvo, ki se bo zavedalo svoje moči, pa tudi odgovornosti, ne bo klonilo, pa naj pride nadenj še tak vihar. Vsi organizirani delavci, posebno pa še člani Jugoslovanske strokovne zveze, si moramo vzeti za cilj, da čiinprej ne samo uveljavimo svoje pravice, ampak da pritegnemo v to borbo in v svojo sredo vse, ki še dosedaj stoje ob strani. Kadar bo vse to izpeljano, takrat se bomo lahko postavili pred svetom, ne samo s svojo delavsko zavednostjo, ampak tudi z uspehi. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da imamo napram podjetju tudi dolžnosti. Radi te besede smo že veliko pretrpeli od strani nasprotnikov in še posebej od strani svojih neorganiziranih sodelavcev. Te dolžnosti, katere pa niso tolikšne, kot se jih ponekod delavcem nalaga, so imeli naši stari, ki niso strokovnih organizacij ne poznali, ne potrebovali, te dolžnosti imamo mi in teh dolžnosti se ne bodo iznebili niti naši potomci. Toda v mnogih podjetjih so krivice,' ki se gode delavcem, mnogo večje kot dolžnosti, katere imajo delavci do podjetja. In ravno te krivice so vzrok, da se delavec svojih dolžnosti ne zaveda, ali pa se jih noče zavedati. V takih primerih pa naj se krivda ne vali na delavstvo. Dajte delavcu kar je njegovega, pa bo tudi On vam dal, kar je vašega! . StT 'Prešeren. HiHiiimiiiiiiipiiHmi|nn V nedeljo 30. avgusta TABOR pri Sv. Joštu Trboveljska premogokopna družba V sredo, dne 17. m. m. je imela Trboveljska premogokopna družba svoj redni letni občni zbor. Zaradi pomanjkanja prostora se omejujemo le na najvažnejše. Družba je imela: Dohodkov: 1935 1934 milijonov Din Kosmati dobiček leta 1935 . . . 50.733 48.240 Skupaj . . Izdatkov: 52.597 51.827 1935 1934 Plače in stroški......................... 6.053 6.085 Socialno zavarovanje (rud. pok.) 10.383 11.080 Odpis nepremičnin....................... 14.695 16.633 Prenos iz leta 1934 1.859 3.587 Obresti in posojila........................ 343 351 Davki ,...................................6.701 7.167 Neiztirljive terjatve...................... 134 402 Čisti dobiček........................... 14.288 10.109 Skupaj . 52.597 52.597 Vsote so navedene v milijonih. Izkaz obsega premogovnike in cementarno. Čisti dobiček je kljub manjšemu številu delavstva za okroglo 4,179.000 dinarjev večji od 1. 1984. Občni zbor ga je razdelil takole: 5% dividenda 10 milijonov Din, 1% super-dividenda 2 milijona Din, tantieme ravnateljstvu in upravnemu odboru 319.330 Din, uradniškemu pokojninskemu skladu 300.000 Din, dotacija rezervam 106.443 Din. Gospodje dr. Ferdinand Gram-berger, Andre Luquet, dr. Bogdan Markovič, Ervvin Philipp, Henry Reuter in Maurice Tremeux, ki jim je iztekla poslovna doba, so bili vnovič izvoljeni v upravni odbor. Navedena imena povedo, da je Trboveljska premogokopna družba pristno jugoslovenoka, čisto v smislu »nacionalizacije« nekdanje SDS, predhodnice poznejše in sedanje JNS. Trboveljski premogokopi so kljub splošni gospodarski stiski še vedno zlata jama —- razume se, da ne za domače gospodarstvo, a najmanj za tistega, ki dejansko dela, zraven pa strada — za rudarja. Izdatki za plače, rudarske pokojnine, zavarovanje in razne stroške so znašali skupno 16 milijonov 436.000 Din; čisti dobiček in odpisi nepremičnin, ki so tudi dobiček, pa 28,983.000 Din. Denar bo šel seveda po pretežni večini v tujino, namesto, da bi ostal doma. Kdor zna čitati bilance, mu dajejo gornje številke možnost še za razne druge kombinacije: gospodarske in politične, socialne in narodne. »Slovenija«. Drobne vesti Občinske volitve so bile 12. t. m. v: Šmihel-Stopiče: volilcev 2248, volilo 1379 (61%); JRZ 1011, opoz. 368. — Brusnice: 4(61 volilcev, volilo 325 (70%); JRZ 252, opoz. 73. — Orehovica: 369 volilcev, volilo 246 (66%); JRZ 198, opoz. 48. Ostro je nastopil predsednik vlade dr. Sltojadi-novič na seji ožjega odbora JRZ v Belgradu proti novi JNS, njenemu predsedniku Živkoviču in jev-tičevcem, ki so se zatekli sedaj pod JNS. Dejal je, da bo JRZ proti vsem tem ljudem zmerom čim ostrejše nastopala, ako bi hoteli izvajati svoje znane. načrte. . Občinske volitve bodo zanesljivo v jeseni. Datum sam še ni določen. Glavni odbor JRZ je o tem razpravljal in sklenil, da zato voditelji ne bodo šli po zgledu prvakov JNS v »banje«, marveč med ljudstvo. Na predlog dr. Korošca je bilo sprejeto, da se že sedaj začne volilna borba in da se povsod postavijo enotne liste, na katerih morajo biti pošteni in pametni ljudje in zvesti pristaši JRZ. Še letos bo vlada končnoveljavno uredila raz-dolžitev kmetov, pomagala denarnim zavodom ter izvedla še večja javna dela. Tako je obljubil predsednik JRZ in predsednik vlade dr. Stojadinovič. Z Egiptom so se dogovorili Angleži, da bo v teku 10 let dobival čim večjo samostojnost tudi v vojaškem pogledu. 10 let pa bodo Angleži še neomejeni gospodarji. Tudi vse druge stranke zlasti one iz združene opozicije se bodo udeležile občinskih volitev. Dr. Maček je izjavil, da gre na volitve pod vsakim pogojem, bodisi samostojno pod firmo bivše HSS, ali v zvezi s strankami iz opozicije ali pa v posameznih krajih na skupnih gospodarskih listah z določenim delovnim načrtom. Prav tako se pripravljajo vse 6tare srbske stranke, radikali, demokrati, zem-ljoradniki, ki bodo šli ponekod samostojno ali pa skupno. Večja mezdna gibanja so bila v raznih podjetjih v Osijeku. Vodila jih je hrvaška delavska zveza in so bila zaključena z uspehom za delavstvo. — Uspešno se je tudi končalo mezdno gibanje mesarskih pomočnikov v Belgradu, ki so si izvojevali kolektivno pogodbo. Pšenico bo odkupovala Privilegirana izvozna družba (Prizad) po ceni od 126 do 140 Din za 100 kilogramov — kakor lansko leto. Država bo morala seveda žrtvovati znatne vsote iz svoje blagaj-gajne. . Uredbo o gradnji železnic je sprejel minietr-ski svet. Za naše kraje je predvideno samo nadaljevanje gradnje železnice Št. Janž—Sevnica in začetek proge Črnomelj—Vrbovško. Zveze Kočevje— Sušak ne bo, prav tako se tudi ne bo delala cesta Ljubljana—Sušak. Za Bosno, Hercegovino, Črno goro in Srbijo so predvidena ogromna dela. — Gradbeni minister je dovolil pooblastilo za mnoga javna dela. O cesti Ljubljana—Zagreb pa bo še prej izdelalo točne načrte ministrstvo in se bo o tem še razpravljalo na sejah gospodarsko-finačne-ga odbora ministrov. Proga Kosovo polje—Peč je bila v nedeljo svečano otvorjena. Proga je normalno-tirna in je dolga okoli 100 km. Nove lahke topove za pehoto je dobila naša armada. Poskusnemu streljanju je prisostvoval tudi min. predsednik Stojadinovič z vojnim ministrom in generali. Uvoz v Italijo iz naše države bo tudi še po ukinitvi sankcij močno oviran. Za vsako blago, ki bi se hotelo uvoziti v Italijo, bo moral italijanski uvoznik dobiti posebno dovoljenje italijanskega ministrstva. Te nove odredbe veljajo za vse države, ki so izvajale sankcije. Poštnina v inozemstvo bo od 1. avgusta dalje za pi6ina 4 Din, za dopisnice pa 2 Din. 25 milijonov bo dobila belgrajska občina posojila pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Začela se je razprava proti Arnavtoviču in tovarišem, ki so obtoženi za atentat na predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Arnavtovič pravi, da je bil tako pijan, da ni vedel, kaj dela, drugi pa trdijo, da niso bili nič udeleženi. Nemčija in Avstrija sta sklenili dogovor; v njem priznava Hitler Avstriji samostojnost in da se ne bo vtikal v avstrijske notranje razmere. Avstrija pa zagotavlja, da bo vodila zunanjo politiko v interesu germanstva in Nemčije. — To je prvi viden plod zbližanja med Hitlerjem in Mussolinijem. To zbližanje pa je spet posledica dejstva, da Zveza narodov oziroma Anglija in Francija ne priznajo Italiji Abesinije. Mussolini hoče z Nemčijo pritiskati na zapadni velesili. Očitno je, da je tudi sedanje ponovno zbližanje med Nemčijo in Italijo neiskreno in preračunjeno z ene in druge strani na trenutne politične koristi in uspehe. Zato je tudi novi sporazum Avstrija-Nemčija vprašanje bodočnosti, ki je zelo negotova. V avstrijsko vlado sta vstopila dva narodnim socialistom naklonjena vele-nemca. Italija je v mednarodni politiki razločno potisnjena v kot vsled zadržanja Anglije in Francije. Zato zahteva Mussolini sedaj po ukinitvi sankcij tudi razveljavljenje sporazuma — o medsebojni pomoči v Sredozemskem morju med Anglijo na eni strani in med Francijo, Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo na drugi strani. Ta sporazum še velja in je Mussoliniju zelo neprijeten. Če bi se to ne zgodilo, grozi Mussolini Franciji in Angliji še s tesnejšo zvezo s Hitlerjem in da se tudi razgovorov glede znanega locarnskega pakta Italija ne bo udeležila. Iz Abesinije poročajo, da so domačini poklali večje število italijanskih častnikov in vojakov. Podkralj Graziani bo poslal v uporne> kraje nove čete, ki bodo z ognjem in mečem pokorile upornike. Po- To m ono Kranj. Odločili smo se, da napravimo na dan 26. julija avtobusni izlet k Sv. Križu pod Golico. Ta dan imajo gorenjski kovinarji pri Sv. Križu svoj delavski tabor. — Drugi izlet bomo priredili na prijazni Home v kamniški okraj, na dan 2. avgusta. Tudi na Homcu se bo vršil delavski tabor za kamniški okraj. — Kdor ee hoče udeležiti teh izletov, oziroma taborov, naj se prijavi tov. tajniku Pestotniku in naj po možnosti tudi naprej plača vožnjo. — Tovariši — pohitite s prijavami, ker se zadnje dni ne bomo mogli ozirati nanje. Laško. V dneh 10., 11. in 12. t. m. eo pred cerkvijo v Laškem igrali Gregorinovo »V času obiskanja«, Kristusovo trpljenje. Režiser je bil Vavpotič. Že sam pogled na oder je bil veličasten. Igra sama pa na gledalca, ki ima vsaj malo resnobe, naredi močan vtis. Ponovili jo bodo še 18. in 19. junija, vsakokrat ob 8. uri zvečer. — Kdor le more, naj si jo ogleda. Omenim naj, da so za to prireditev položili ogromne žrtve, tako režiser kakor igralci. Nad en mesec skoraj vsak večer preko polnočne ure so bile vaje. Nekateri so imeli dve uri hoda do Laškega. Javornik. Vsakemu je gotovo znano, da je za letos KID odpovedala vsem godbam odtegovanje prispevkov za članarino godb. Skupno so sve tri jeseniške godbe napravile na KID vlogo, da bi dosegle s tem podaljšanje odtegljajev^ pa ni bilo-uspeha. Odbor godbe »Krekovega prosvetnega društva« na Jesenicah pa prosi vse podporne člane, ki so plačevali do sedaj določene prispevke z omenjenimi odtegljaji v kuverti, da to za leto 1936. poravnajo pri tov. Gerdeju Rudolfu, ker je le ta poverjen od odbora za sprejemanje. Plačuje se lahko četrtletno. Vsakemu se bo izstavila tudi za to potrebna legitimacija, s katero bo označeno, ali je član prispevek plačal ali ne. Izkaznico prejme vsak brezplačno. Propagirajte tudi med tistimi, ki še niso člani godbe, da pristopijo, predvsem pa odbor prosi one, ki so člani skupine, da pristopijo prostovoljno. Prispevek, 2 dinarja na mesec, je tako malenkosten, da ga zmore prav vsak kovinar. Fantovski tabor na Uršlji gori. Kakor smo že poročali, bo prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m. na Uršlji gori fantovski tabor, namenjen za dekanije Dravograd, Mežiška dolina, Stari trg in šaleška dolina. — Spored tabora je naslednji: V soboto, 18. I. m. popoldne prihod fantov na goro. Ob 20. uri večernice v cerkvi sv. Uršule. Po večernicah se bo žgal kres in prepevale narodne pesmi, spuščale rakete itd. Obljubljeno je tudi, da bodo sodelovali tamburaši iz Prevalj. V soboto zvečer in v nedeljo zjutraj se bo po potrebi spovedovalo. Sv. maše so predvidene dve. Ako se nam bo posrečilo dobiti dva gg. duhovnika, bo ena sv. maša zjutraj ob 6, druga, glavna pa ob 8. — Po drugi sv. maši bo fantovsko zborovanje. Po zborovanju prosta zabava in okrog 13. ure popoldne razhod.— Vabimo k čim-večji udeležbi. — Akcijski odbor. Zahvala. Podpisana Frančiška Remšak sem dolžna javno zahvalo delavstvu tovarne Crna »Kaolin«. Ko sem bila v največji bedi zaradi nesrečne smrti mojega moža, ki je bil član JSZ, mi je ono edino stalo ob strani in me izdatno podprlo z vsoto 400 Din, ki jo je zbralo iz svoje srede, kljub slabim plačam in neredni zaposlitvi. To so si odtrgali od svojih ust. Prav tako sem hvaležna za venec, ki ga je delavstvo položilo na pokojnikov grob. Še enkrat prisrčna zahvala. — Frančiška Remšak. Priobčilo. Na članek v »Pravici« z dne 3. julija od strokovne skupine kovinarjev v Kamniku, izrekam tem potom najprisrčnejšo zahvalo za vso naklonjenost, katero sem uživala od zgoraj imenovane skupine. — V največjo radost in čast mi bo v slučaju, ako skupina priredi izlet v Kranjsko goro ali v bližino, da me ob tej priliki poseti v mojih sedanjih lokalih. — Vabim Vas, dragi 6tari znanci. Ivanka Cvetek, kavarna »Prisank«, Kranjska gora. Radomlje. Poročil se je naš član Jože Cesnik z Justino Orehek. Vsi člani želimo novoporočence-nia obilo sreče in zadovoljstva. ročajo tudi, da je bila razrušena železniška proga Addis Abeba-Džibuti in cesta Addis Abeba-Desije. V ameriški jeklarski industriji je izbruhnila ogromna stavka. Strokovne zveze zahtevajo, da smejo biti zaposleni samo organizirani delavci. V borbi za izvojevanje tega načela je pretekli teden zastavkalo preko pol milijona kovinarjev. Urejuje in za uredništvo od-gova rja: Peter Lombardo. - Za jugoslovansko tiskarno: K. Čeč. - Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: S. Žumer.