deželni predsednik kranjski, V spomin desetletnice njegovega predsedništva Spisal 3uan Savtenčič. Ponatis iz „P robtinie. Natisnila ,,Katol. Tiskarna". Ir ~ * t"t i v i i i i t .u t t »"t. t * i t i i t t t i i i i i i i i 1.1 i i i i t i iii« Andrej baron Winkler, c. kr. deželni predsednik kranjski itd. i ' _ _ J deželni predsednik kranjski V spomin desetletnice njegovega predsedniitva vtcnc\c. Ponatis iz „Drobtinie. Natisnila ,,KatoL Tiskarna 1 *« m k , k± r k t k± ±± ±±^ f rrI toti ffoSi /) 5”6 142156 Andrej baron Winkler, c. kr. deželni predsednik kranjski itd. Hvalimo sloveče može .... Pridobili so si čast pri rodo¬ vih svojega ljudstva in bili hvaljeni že v svojih dneh. Sirah XXXXIV. 1, 7. r prijetnem in živem spominu ostane izvestno Kranjcem 18. marec 1. 1890. Obhajal je tedaj, cakor znano, naš vsestransko in odkritosrčno spoštovani ter J j ubij oni p. i. gospod c. kr. de¬ želni predsednik Andrej baron Winlcler — desetletnico svojega neumornega in izredno plodonos- nega poslovanja v vojvodini naši, v srčno veselje Kranjske ter slovenskih rojakov naših, kakor tudi drugih mnogo- brojnih častilcev svojih izven Kranjske. V prestolnem mestu Ljubljani — dejal bi — so tekmovali vsi razni stanovi, društva, zavodi in zastopi, da so gospodu baronu prostovoljno in presrčno po svojih p. i. gg. predstojnikih, oziroma zastopnikih častitali za častno slavnost ter iz¬ razili zaslužno priznanje in zahvalili g a zaradi neprecen¬ ljivih zaslug, dočim je dežela naznanjala brzojavnim in pismenim potem svoja vesela in hvaležna čutstva. Naši časniki pa so se spominjali vzvišenega gospoda v uvod¬ nih člankih svojih, v katerih so proslavljali z vznesenimi besedami njega uspehe in vrline. 4 V polnem soglasju z omenjenimi pojavi se klan¬ jajo p. i. gospodu c. kr. deželnemu predsedniku i »Drob¬ tinice«, katere žele ob enem o tej priliki postaviti mu mali spomenik v teh življenjepisnih črticah. 1 ) V tem pa ne- čejo nikakor žaliti dobro znane ponižnosti in skromnosti njegove, temveč vstreči le želji, da narod naš natančneje spoznava vzornega gospoda v njega življenju in delih. Porodil se je naš slavljenec dne 9. novembra leta 1825 v okraju okolice goriške, v »Nemški Vasi« ali »Pri Nemcih«, v sredi cesarskega gozda trnovskega, med Trnovim in Lokvami. Selo »Pri Nemcih« je dobilo ime uprav od pradedov gospoda barona in družbine Strasser- jeve, ki je došla ob enem z Winkler-jevimi za cesarice Marije Terezije okoli 1.1754 iz »Dunajskega Gozda« — »Wiener Wald« v trnovski gozd. Pozvala jih je tu sem c. kr. vlada, da so uvedli in razširili lesno obrt; odsto¬ pila jim je i nekaj zemljišča za poljedelstvo. Nemška Vas šteje danes sedem hiš, katere obdaja pogozdjeno visoko hribovje. V cerkvenem oziru podrejeno je selo vikarijatu trnovskemu, fare šempaske, v političnem ob¬ čini trnovski. Stariši gospodu deželnemu predsedniku so bili kmetovalci in lesni obrtniki. Oče Jernej, jako spoštovan mož, bil je delaven poštenjak; umrl je dne 29. oktobra leta 1849 v najboljši dobi, star komaj 45 let. Bil je on vnukov vnuk onih Winklerjev, ki so prišli iz Nižje Av¬ strije v današnjo Nemško Vas. Mati Katarina roj. Volk se je porodila v Trnovem, uprav blizo roba trnovskega ‘) S podatki mi je največ pripomogel prečastni g. kanonik in prof. Andrej Marušič v Gorici, več ali manj p. i. gg.: c. kr. vladni svetnik Anton Globočnik, župnik šempaski Blaž Madon, vikarij tr¬ novski Fr. Kodrič ter c. kr. komisarja Fr. Rihar in dr. Fr. Zbašnik. Iskrena jim zahvala! Pis. —-—— ■ —= Bt ffi® 5 ints gozda proti Gorici, od koder je krasen razgled daleč na okrog po Goriškem. Umrla je blaga, pobožna žena dne 17. junija leta 1882; nje pogreba se je udeležil gospod baron osebno. Imel je gospod Winkler sedem mlajših bratov in eno sestro; razven enega brata žive še vsi. Le ti so dobri kmetje v goriški okolici in na najboljšem glasu pri svojih sosedih. Na domu je sedaj gospodar njegov brat Anton, zelo razumen, pošten in imovit mož; v letih 1871—81 je bil trnovski župan. Ker je on tudi gostil¬ ničar, oglašajo se v njegovi hiši kaj radi domačini; a tudi iz okolice goriške, kdorkoli potuje po istem kraju, ustavi se izvestno pri njem. Prva leta pomladi svojega življenja je preživel mali Andrej pri svojih stariših, katere je jako rad slušal ter bil vzgleden in ljubezniv brat svojim bratom in sestri. Prvi učitelj mu je bil oče Jernej, kateri je svojega sina kaj hitro naučil slovenski-»kranjski« brati. Nato ga je peljal v Gorico v tedanjo c. kr. normalko, da bi — tako so pred odhodom rekli — vsaj eden iz Nemške Vasi znal nemški. Winklerji in Strasserji so se bili namreč, ob- čevaje s sosedi, poslovenili že v drugem rodu. Toda jako nadarjeni in marljivi deček se je naučil mnogo več nego samo nemški. Daši je nespametno takratno učenje v sami nemščini delalo iz prva tudi njemu težave, ven¬ dar se je odlikoval v normalki, kakor tudi pozneje v gimnaziji in v modroslovnih šolah, v vseh šolskih pred¬ metih, vzlasti v latinščini ga ni nikdo izmed sošolcev prekosil. Bil je skoro v vseh razredih prvi odličnjak. H krati se je kmalu s svojo pridnostjo priučil za¬ sebno italijanskega jezika, katerega niso takrat v onih šolah poučevali. Prvak v šoli se ni prevzel, ošabnosti ni poznal; ostal je vedno ponižen, skromen ter bil izredno dobro¬ hoten in postrežljiv součeneem svojim, kateri so ga 6 ves čas posebno spoštovali in ljubili. Z lepim vedenjem, marljivostjo in izrednimi uspehi •— ni čuda, da se je prikupil i učiteljem svojim tako, da so ga že v tretjem razredu normalke vpeljali v prve hiše mesta g( »riškega, v katerih je ves čas svojih študij v polno zadovoljnost učiteljev in dotičnih roditeljev poučeval deco. Tako je bil Winkler vzgojitelj sedaj že pokojnemu Leopoldu Strassoldi-ju, sorodniku maršala grofa Radetzky-a, ki je bil pozneje nekaj časa deželni poslanec goriški. Zato lahko trdimo, da je on ljudske in gimnazijske nauke često do dna prebavil. Torej je naravno, da je hotel postati pro¬ fesor ali učitelj na srednjih in višjih šolah ter se je boril s to mislijo, dokler ni dovršil pravoslovnih naukov. Kar smo rekli, dokazuje to, da so ga imenovali že kot pravnika IV. leta za pristava goriške gimnazije, na kateri je učil poleg drugih predmetov dve leti lepopisje, in sicer poslednje brezplačno. Dalo mu je ministerstvo za to pohvalno pismo. Da je on tako pohvalo zaslužil in bil vrlo sposoben učitelj za ta predmet, to priča še sedaj nje¬ gova krasna, neprisiljena pisava ter njegov podpis na aktih. Pravoslovne študije je dovršil gospod Winkler 1849. leta; učil se jih je v prvih dveh letih na Dunaju javno, a v zadnjih dveh privatno. Tedaj je bival nekaj mesecev v Ljubljani, oziroma na ižanskem gradu »Sonn- egg« kot domači učitelj grofu Auerspergu, poznejšemu deželnemu glavarju kranjskemu, ki je umrl nekako pred 15 leti v Pevmi pri Gorici. Iz Ljubljane se je preselil v Gorico, kjer je bil gimnazijski pristav, dokler ni dostal z odliko pravnih izpitov v Gradcu. Kot praktikant je stopil v službo pri tedanji mestno-deželni sodniji v Go¬ rici, katera je bila slična poznejši deželni, sedaj okrožni sodniji. Leto 1848 je vzbudilo narodno idejo. Winkler je spoznal takoj, da mu je potrebno popolno znanje slo¬ venskega jezika v pismu in besedi. V to se je poprijel = . .. - —- — 7 z vso vnemo in prirojeno mu marljivostjo slovenščine. Ze kot gimnazijski pristav je hodil poslušat gimnazij¬ skega profesorja Premrla, kateri je poučeval slovenščino na ravno ustanovljenem samostalnem tečaju za slovenski deželni jezik.') Zadobil je tukaj podlago, na kateri je tako pridno in vrlo napredoval. Po pravi poti je prišel slovenščini do jedra in do dna, v zlasti v pravoslovni terminologiji, naj žeWzadeva sodnijsko, politično ali finančno upravo; pri vseh namreč ie gospod Winkler posloval ter uporabljal priliko, da se je naučil raznovrstne postave na razne razmere praktično obračati in duha teh postav natančno, temeljito razumevati. To dejansko sve- dočijo njegovi koncepti v raznih njegovih službah, ki so po vsebini in obliki enako v nemščini, kakor v slo¬ venščini izvrstni, o čemer nas tudi več ali manj uverja deželni zakonik kranjski iz zadnjega desetletja. V vseh treh deželnih jezikih (slovenščini, nemščini in laščinij Primorske ter v sodnijski praksi korenito poučen, dostal je leta 1850 izredno dobro sodnijski izpit pri c. kr. deželni nadsodniji v Trstu. Odtod se je vrnil v Gorico, kjer je bil nekaj mesecev avskultant, potem pristav. Leta 1854 so preustrojili politične oblasti ter imenovali gospoda Winklerja za aktuvarja in malo po¬ zneje za c. kr. okrajnega pristava pri mešanem, to je političnem in sodnijskem okrajnem uradu v Sežani. Pre¬ selil se je vnovič v Gorico 1. 1858, kjer so mu izročili zemljiško odvezo v goriški kronovini, s katero se je bavil blizu devet let. Kako vzorno je on v tej in prejšnjih svojih službah posloval ter koliko zaupanje si je uprav zato pridobil pri predstojnikih svojih, kaže nam dovolj to, da je 1. 1866 tedanji tržaški c. kr. namestnik baron Kellersberg imenoval gosp. Winklerja — uradno , ne da bi bil službo razpisal, za c. kr. okrajnega predstojnika v Korminu, uprav na beneški meji, kjer je za časa vojske ') V šolskem letu 1847/48. 8 z Italijo — pač res v zelo težavnem položaju — stopal in varoval koristi avstrijske v polno zadovoljnost j c. kr. vlade. Ob zadnji organizaciji sodnijskih in političnih oblasti) na Primorskem leta 1868 postane c. kr. okrajni glavar v Tominu. Tri leta pozneje ga imenujejo za c. kr. vladnega svetovalca, dasi je bil tedaj najmlajši okrajni glavar v Primorski. Leta 1874 se preseli iz To- mina v Trst k namestništvu. Tu je izdeloval najtežav¬ nejša in najvažnejša poročila (referate) v vseh treh de¬ želnih jezikih, spadajoče v deželno kulturo in bogočastje. Imenovan leta 1875 za c. kr. dvornega svetovalca pri namestništvu ravno tam, zapusti leta 1876 Trst in se preseli kot c. kr. dvorni svetovalec na Dunaj k tamoš- njemu ravno ustanovljenemu upravnemu sodišču, kjer je bil poročevalec v upravnem in votant v finančnem senatu, dokler ga ni imenovalo Nj. Velič. dne 18. marca 1. 1880 za c. kr. deželnega predsednika vojvodine kranjske. Prišel je gospod Winkler kot deželni predsednik na Kranjsko v tedaj jako težavnih in kočljivih razmerah. A šel je na delo, kakor preje povsod, tako tudi sedaj z dobro voljo, pogumno, z vnetim srcem za vrle Kranjce, kar je gospod baron sam pripoznal pri slavnostnem obedu njemu na čast v Ljubljani dne 19. marca tekočega leta. Stopil je na trdna in neomahljiva tla natančnega in neumornega izpolnjevanja svojih težkih dolžnostij. v njega trud — z duhom in v duhu presvetlega cesarja, vsem narodom svojim pravičnega, dobrohotnega očeta, ter v svoji osebi z vzorom: pravega, poštenega, globoko izobraženega, čez vse spretnega in izkušenega , vestnega , pravičnega in od ranega jutra do poznega večera delu¬ jočega uradnika. 1 ) ’) Prav zanesljive osebe so mi sporočile, daje gosp. Winkler Šel je pa tudi na delo — o čemer nas poučuje pogled 699 že med 4—5 uro zjutraj pri delu, a zvečer do 9. ure. Istega reda §ff§ kj se je držal vedno i kot nižji uradnik. 9 i O y ( vs * ' I Uprav zato jo gospod \Vinkler srečno izvrševal še j tako težavno delo ter si pridobil v kronovini že doslej toliko zaslug, da je župan ljubljanski, g. Peter Grasselli, pri ravno omenjenem obedu po pravici izpregovoril besede: »In da nam ni vlada ničesar drugega storila, nego izročila načelništvo deželne uprave v roke dežel¬ nega predsednika gospoda barona Winklerja, dovolj je ; vzroka, da smo vladi iz srca hvaležni.« 1 ) Katera pa so dela njegova ? — Dolga vrsta jih je. Da bi hoteli našteti in opisati vsa, morali bi prepisati deželni zakonik kranjski iz zadnjega desetletja, prepisati vsaj deloma stenografični zapisnik obravnav deželnega zbora ter navesti premnogo drugih dejanj, katera pri¬ čajo, s kolikim vsestranskim trudom, s koliko požrto- valnostjo in ljubeznijo je deloval gospod Winkler za prospeh dežele naše. Izvestno pa, da omenjamo le važ¬ nejše stvari, prva, neprecenljiva zasluga njegova je, da je podelil deželi (kakor pišejo »Novice« o njega deset¬ letnici) »z voljo neupogljivo, z nekaljeno pravičnostjo uprav v duhu presvetlega našega cesarja pravi narodni mir, da po hudih borbah obveljala je v deželi volja cesarjeva in klic njegovega namestnika barona Winklerja: Vsakemu svoje!« Slovencem, v vojvodini v ogromni večini, je priboril, kar jim priznava pravica, dočim ni Nemcem v resnici ničesar odvzel. Dostojno mesto so dobili prvi — v strogem smislu postave — v vseh raznih zastopih dežele: v deželnem zboru in odboru, v trgo¬ vinski in obrtnijski zbornici, v deželnem šolskem svetu, v mestnem zboru ljubljanskem in v zastopih drugih občin v deželi, kjer so bili preje v manjšini. Postavno svoje mesto je zadobila tudi slovenščina v srednjih in ljudskih šolah, ne da bi se kratilo učenje nemščine v toliki meri, kolikor je za naše razmere primerno in koristno. M ‘) »Laibacher Zeitung«, letnik 109. št. 66. 10 ______ __ _ - ~ ■ .— — Ker je pa zadobil narod slovenski v deželi postavne svoje pravice, vzdignil se je v nemških liberalnih listih ljut vihar proti gospodu Winklerju; razsajal je besno nekaj let, a naposled se polegel in utihnil, ker mu ni mogel nikdo dokazati krivice, vzlasti pa, ker so bile nove naredbe popolnoma postavne in po potrebi ute¬ meljene. Pomisliti je treba, da more v težavnih in sitnih zadevah edino le postava kazati pot do miru in edinosti. Da so bile njegove naredbe tudi umestne in praktične, kažejo uspehi. Vse to je potrdila svečano desetletnica gospoda deželnega predsednika, o kateri so mu Slovenci in Nemci v deželi — vsi prostovoljno, neprisiljeno — izrazili resnično in najsrčnejše sočutje. Izredne uspehe je dosegel gospod baron Winkler tudi na gospodarskem polju. Pospešil je izvrševanje zem¬ ljiške odveze in skrbel, da so se zboljšale ceste. Pri¬ pomogel je največ, da se je izdelal in vpeljal novi cestni in cestni volilni zakon, s katerim so se odstranile naj- večje napake, ki so se udomačile pod prejšnjim zakonom. Stalne zasluge si je pridobil v deželni kulturi. Pazil je strogo, da so se v to stroko spadajoči zakoni izvrševali, kakor tudi deloval na to, da so se izdelale nove po¬ stave, katerim je smoter, da se povzdigne kmetijstvo in živinoreja; tako n. pr. zelo važen bode zakon iz njego¬ vega peresa, kateri je sklenil lanski deželni zbor o po- vzdigi živinoreje; sankcija istega pričakuje se v kratkem. Veliko zaslugo ima gospod baron tudi v tem, da se s pomočjo melijoracijskega |i/boljše val nega) zaklada vrše popravne stavbe pri hudournikih in potokih, ki so preje toliko škode povzročevali. Važen za občine in posestnike skupnih zemljišč je zakon o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja v Kranjski. Temu zakonu, pri katerem je gospod deželni predsednik sodeloval, je posledica, da se bodo razdelili skupni pašniki in drugo bolj ali manj 11 W nerodovitno ozemljčf; izboljšali je bodo niki. Njegovo delo je tudi postava o pogozdovanju Krasa. Važnega pomena je zdravstveni zakon iz leta 1888; iz¬ delal ga je gospod Winkler. Isti zakon, ki se je pri nas že vpeljal, posnemajo sedaj v drugih kronovinah. Na polju pouka se je pod njegovo upravo veliko storilo. Na gimnaziji ljubljanski so se uvedle slovenske para¬ lelke, na pripravnici se je uvedla, oziroma razširila, slo¬ venščina kot učni jezik. Ustanovila se je dolga vrsta ljudskih in obrtnih šol, mnogo se jih je razširilo. Vrla moč je bil g. baron Winkler v deželni zbornici. Od leta 1880 do danes skoro ni bilo seje, v kateri bi ne bil on govoril ter pospeševal delo z bogato svojo izkušnjo. To so pripoznali in pripoznavajo soglasno naši deželni poslanci, njim na čelu deželni glavar gospod dr. Josip Poklukar, vzlasti v seji iz dne 22. oktobra leta 1888 v teh-le besedah: »Zahvaljujem se pri tej pri¬ liki posebno našemu čast. gosp. deželnemu predsedniku. Zelo me je veselilo, da se je načelnik manjine (gospod baron Apfaltrern) tega zbora pri neki priliki zadnje dni izrekel, da je večina slavnega zbora posebno zaradi tega v gospodarskih vprašanjih dosegla večje uspehe, ker ji je bila naklonjena sedanja vlada. Gospoda! prepričan sem, da, ako smo dosegli uspehe, pripomogel je k temu v prvi vrsti naš neposredni zastopnik vlade v naši sre¬ dini. Zaradi tega sem prepričan, da v smislu vseh go¬ vorim, ako se prečastitemu gospodu deželnemu pred¬ sedniku zahvaljujem za gorko zastopanje interesov naše dežele in neumorno sodelovanje pri vsem delovanju v našem zboru.« 1 ) Kakor v državno-uradnem poslovanju, enako ne¬ umorno delaven je bil gospod Winkler v raznih Ijudslcih- narodnih za,stopili. Pričenši z ustavno dobo od 1. 1861, fill ) »Obravnave« dež. zbora kranjskega v Ljubljani. Str 12 bil je 19 lot nepretrgoma deželni poslanec v gori »kem deželnem zboru in prvih šest let, dokler je bival v Go¬ rici, tudi deželni odbornik; 1. 1877 je postal deželnega glavarja namestnik. Pridobil si je tu zaslugo, da je v deželnem odboru — med petero odborniki edini Slo¬ venec — uvedel, na stališču enakopravnosti, s pomočjo tedanjega deželnega glavarja goriškega, Vil. Pace-ta in odvetnika dr. Karola Doljaka — slovenski jezik poleg italijanskega v deželni urad. Pač res redka zasluga, tembolj, ker dotlej še nikjer ni doživel naš jezik te časti, in drugič, ker so po tem vzgledu tudi vsi drugi uradi slovenskih županij v goriški kronovini vpeljali slo¬ venščino kot uradni jezik. Istotako je imel g. Winkler, c. kr. okrajni glavar v Tominu, slovenščino za uradni jezik pri okrajnem glavarstvu za občine in stranke slo¬ venske. Trajna zasluga njegova kot deželnega poslanca in odbornika je tudi, da je priboril popravo volilnega reda goriškega, to je, razdelitev velikega posestva v dve skupini: v laško , h kateri pripada okraj gradiščanski, izvzemši slovenske posestnike v Brdih, ter slovensko skupino, kamor spadajo i laški in nemški posestniki v Gorici ter posestniki slovenskih okrajev na Goriškem. Slovenski veliki posestniki imajo odtod, če so edini, iz- vestno tri svoje zastopnike v deželnem zboru, to je. enako število z Lahi. In ko so obveljale direktne volitve v državni zbor, volili so goriški Slovenci v letih 1873 in 1879 gospoda Winklerja tudi za državnega poslanca; poslaniška zbor¬ nica pa v linančni, pravni in druge odseke; često je bil izvoljen i v delegacijo. Da je on tu izborno zastopal svoje volilce, svedoči med drugim njega poročilo volil¬ nem iz leta 1879. Za deželnega predsednika imenovan, odpovedal se je leta 1880 državnemu in deželnemu po¬ slanstvu. Kot c. kr. okrajni glavar v Tominu je bil go spod \Vinklcr ob enem ves čas, to je, šest let načelnik ^šSl== . —.. _ ~ - ■ - = 13 tamošnjemu okrajnemu cestnemu odboru, kjer je zidal ceste na vseh straneh v okraju brez zemljemercev in z malimi stroški. Vzoren in zaslužen v službi presvetlega cesarja ter istotako kot zastopnik ljudstva, zavzema gospod deželni predsednik — marsikateremu v lep vzgled — častno mesto v živi veri , v 'pravem katoliškem mišljenju in živ¬ ljenju. Z Bogom in v Bogu on živi ter uverjen z apo¬ stolom, da »Ne tisti, ki sadi, ne kdor priliva, je kaj, temveč le Bog, ki rast daje,« 1 ) pričenja in izvršuje dela svoja. O tem nas kaj lepo poučuje med drugim njegova prva zasebna pot v Ljubljano, kamor je prišel 1. 1880, da se je o tem in drugem posvetoval ter pogovoril s prednikom svojim, vitezom Kallino. Prva stopinja bila mu je tedaj v frančiškansko cerkev, kjer je v goreči molitvi zahvalil Boga za podeljene mu dobrote in njemu izročil sebe in usodo kranjske dežele. Bogu udan je gospod Winkler od nekdaj zvest in pokoren sin svete matere katol. cerkve; dolžnostij svojih do nje nikdar ne zanemarja. Tudi v stiski nujnih opravil ne opusti sv. maše ob nedeljah in praznikih, kakor ne preje kot nižji uradnik, enako ne sedaj kot deželni predsednik. Tudi glede na prejemanje sv. zakramentov, na post in druge cerkvene dolžnosti je gospod baron vzgled vernega, dobrega ka¬ toličana. In ko potuje po deželi, prva pot mu je vselej v farno cerkev, da počasti Boga, o čemer nam priča dolga vrsta vzgledov. Vnet kristijan je gospod pred¬ sednik goreč častilec Matere Božje. Ko je bil dne 15. maja leta 1881 v Vipavi, šel je zjutraj za rana v Log k Mariji Devici na božjo pot, kjer je vsem pri¬ sotnim v spodbudo dalje časa kleče pobožno molil. Znano pa je, da: »Tem, ki Boga ljubijo, vse dobro izide.« 2 ) Dobri oče nebeški ni zapustil blagega ') I. Kor. 3, 7. - 2 ) Rim. 8, 28. 14 gospoda predsednika, podpiral ga je vodno v njegovem vsestranskem, težavnem in cesto jako kočljivem delo¬ vanju ter bogato blagoslavljal njegov trud; — saj to svedočijo že omenjena dejanja njegova. Dobrohotna so mu nebesa tudi v zasebnem druž- binskem življenju. Dala so mu zvesto, preskrbno in blago, njega vredno velerodno gospo soprogo Marijo, rojeno Persoglia, in sedem nadepolnih otrok. Najstarejši sin baron Egon je sedaj c. kr. okrajni komisar v Radoljici, baron Filip c. kr. vladni praktikant pri namestništvu v Trstu, baron Alfred je c. in kr. kadet naše mornarice in baron Malcs je še v šolah. Izmed treh hčera je poro¬ čena baronica Marija z gosp. grofom Pace-tom, c. kr. dvornim svetovalcem in deželnega predsednika namest¬ nikom v Črnovicah v Bukovini, baronici Andrcana in Melita sta pri stariših svojih v Ljubljani. Vsem svojim otrokom je gospod baron ljubezniv in preskrben oče, kateremu je bilo in je vzlasti na tem, da so se vzgoje- vali in se vzgojujejo v strogo versko-nravnem in domo¬ ljubnem duhu. Zaslužnemu gospodu baronu jo jako naklonjen naš presvetli cesar. Zaslužno ga je odlikoval že kot okrajnega predstojnika v Korminu z vitežkim križem Franc-Jožefovega reda in leta 1883 z redom železne krone II. vrste ter ga povzdignil tedaj v baronski stan. Cenili in spoštovali so gospoda Winklerja vsi nje¬ govi predstojniki še celo v časih, ki niso bili prijazni Slo¬ vencem, ker so ga spoznavali kot izvrstnega uradnika in delavca. Tako mu je dala prelepo spričevalo c. kr. deželna nadsodnija v Trstu, kakor so ga tudi razna ministerstva počastila s prav toplim in odličnim pri¬ znanjem. Spoštovali so gospoda Winklerja povsod njegovi tovariši v uradu, kakor ga sedaj kot očeta ljubijo nje¬ govi podložniki. 15 Istotako seje priljubilo njegovo ime ljudstvu, kjer- i koli je posloval, uvidevšemu, da izredno prijazni, po¬ nižni in vsakemu pristopni gospod ž njim čuti, je ljubi in pozna njega težnje ter želi in se trudi z vsemi svojimi močmi v bedi mu pomoči. Uprav zato skazuje in mu je skazovalo — od najvikšega do najnižjega — neome¬ jeno zaupanje svoje vzlasti s tem, da ga je volilo na Goriškem v razne zastope svoje, kakor tudi odlikovalo, ker je njega imenovalo za častnega občana; tako na Primorskem: v Sežani, v Korminu, Kastvi itd., kakor na Kranjskem: v Ljubljani in skoro v vseh mestih, trgih in občinah na deželi. To in presrčni pojavi o desetletnici njegovi v Kranjski od Slovencev in Nemcev, vseh stanov in krajev — go¬ vore pač glasno dovolj, kako globoko je v prebivalstvo seglo barona Winklerja ime, kako spoštovan in ljubljen jo naš gospod deželni predsednik, katerega naj nam ljubi Bog ohrani zdravega, srečnega na čelu uprave kranjske še mnoga, mnoga leta ter blagoslavlja, kakor doslej, i v bodoče dela njegova! To srčno žele »Drobtinice« in ž njimi izvestno mnogobroino število drugih. &kJ. Ječ ^ ust t