Gasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Ureduje: Ernest Klavžar. ,,Gospodarski List“ izhaja kot priloga „So?e“ dvakrat na mesec in sicer vsak drugi petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „So<5e“ dobivajo list brezplačno; drugače pa stane list na leto 1 gold. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskem« društvu, dopisi pa vodstvu deželne kmetijske šole v Gorici. — Rokopisi se ne vračajo. Štev. 21. V Gorici, II. Novembra 1887, Leto VII. Gnoj, gnojišče in gnojitev. Brez gnoja ni poljedelstva, pravijo razumni gospodarji. Tla moramo večkrat gnojiti, ako jim želimo trajno vzdržati rodovitnost. Vsak, kdor se je le kolikaj brigal za poljedelstvo, ve, da moramo iz-metke (ekskremente) gospodarske vprežne, mlečne in klavne živine zopet vračati tja, od koder so prišli. Izmetki pa so dvojni trdi in tekoči. Pod trdimi izmetki razumemo gnoj vsake vrste, pod .tekočimi pa gnojnico, scalnico. Gnoj imenujemo take stvari, koje se rabijo za vzdrževanje in povek-šanje zemljiščne rodovitnosti. Gnoja imamo več vrst n. pr. govejski, konjski, ovčji, svinjski, kokošji ali kurji in človeški gnoj. Poglaviten gnoj je goveji, ker se ga največ napravlja. Goveji gnoj moremo rabiti za vsako gnojenje, bodi kot mlad, na pol, ali popolnoma dozoreli gnoj. Dozoreli gnoj vporabljamo navadno za sadno drevje, za trte, posebno za mlade trtne nasade; tako tudi za bolj lahke zemlje. Sredenj in mlad gnoj trebamo za težke, mrzle, neprodirne zemlje, pa tudi za vrtne rastline. — Ovčjek je močan, vroč, zadržuje manje vlage kakor goveji gnoj; zato se navadno rabi za mrzle zemlje, ktere napravlja rahlejše. Rabi se za gnojenje tobaka, koruze ali turšice, konoplja, zelja, repe. Na Hrvaškem in Ogerskem gnojijo s tako imenovanim torenjem in to bolj oddaljena zemljišča. V ta namen ogradč njivo, ktero hočejo pognojiti in v to ogrado zapirajo toliko časa ovce, dokler niso zadosta nagnojile zemljo ; potem podorjejo gnoj. V ovčjem hlevu treba večkrat gnoj s zemljo ali mavcem (gipsom) posipati, da ne izhlapi vbežljivi amonijak, kojega se mnogo razvija pri razkrojenji. Konjščjek je gledč gnojivosti in svojstva zelč jednak ali sličen ovčjeku; prilično suh še hitreje deluje od zadnjega, zato se navadno vporablja za teške, mrzle zemlje in posebno tudi za vrtne gredice, ali gorke lehe. Sicer pa zavisi dobrota konjskega gnoja od dobrote hrane. Svinjščjek je zelč voden in vsled tega je tudi mrzel; navadno se meša med druge gnoje. Kokošjek je jako bogat na ainonijaku, in zato močan ; ž njim gnoje luku (forium), tobaku, zelju, kouoplji; največkrat pa se pomešava med druge gnoje. Človeško blato daje izvrstno gnojilo in bi se moralo torej skrbniše zbirati in razumniše rabiti, kakor se navadno. Koliko tega dragocenega gnoja, koje obsega najvažniša rastlinska hranila, odteka se v potoke in reke in morja ter se popolnoma zgublja svojemu namenu. Ta gnoj ugaja posebno vrtnim rastlinam, pa tudi koruzi, zelju, špargeljem itd. Nasprotno pa ne sinemo sadnemu drevju o poletni vročini gnojiti s čistim straniščnim gnojem, ampak pomešati ga moramo poprej z drugimi gnojili, ali pa stanjšati z vodo. Poskušnja je pokazala, da je učinek tacega gnoja na sadno drevje premočan in dosledno včasih poguben. S tem gnojem je sploh najbolje v deževnem, vlažnem vremenu gnojiti. Dobrega, razumnega gospodarja spoznaš takoj po dobro vredjenern gnojšči, ktero mora biti tako napravljeno, da se more gnoj popolnoma zbirati in v svojej gnojivi smigi vzdržati. Gospodar, kteri si razume mnogo dobrega gnoja napravljati, ta si popravlja svoja polja, ter jim povzdiguje letni prirod in s tem povekšava svoje imetje. Hoče torej gospodar, da si povekša svoje imetje, treba, da marljivo in umno ravna z gnojem. V kratkem, kako naj bo gnojišče. Za gnojišče izberi si tak kraj, da ne bo moglo solnce na gnoj pripekati, kajti o vročem letnem času bi ga preveč izsušilo. Vsak nema senčnega prostora za gnojišče. Naj torej zabije na vsak vogel gnojišča roglat kol, na rogle naj pomeče drugo kolje in vrh tega listnato vejevje, a tako, da se bo moglo do gnojišča od vseh strani z vozom dohajati. Strešna kapnica ne sme padati na gnoj, ker bi ga preveč izprala. Obširnost gnojišča se ravna po množini gnoja. Za nje izberi kraj, kder je zemlja neprodirna, skoplji V, metra globoko jamo in nabi jo enostavno z dobro »» HOM« — 82 — ilovico, tako kakor se navadno nabijajo mlake (ka-iovi); dobro bo, da ogradiš jaino z niškim zidom. Zraven gnojišča napravi jamo, v ktero se bo odtekala gnojnica iz gnoja in če mogoče tudi scal-nica iz hleva. Gnoj naj ne bo na gnojišči više nakopičen nego 1 meter na debelem in naj ne leži v gnojnici, ta *bi ga zavirala v razkrojen ji ali razpadanji; nasprotno pa skrbimo, da bo gnoj vedno vlažen; zato ga moramo pogostoma polivati, posebno pa o vročem poletnem času. Če bomo zanemarjali zalivanje, naredi se nam plešnjivec v gnoji; tak gnoj pa ni dober, ker je zgorel in je s tem zgubil najboljše snovi; gnoj mora biti tolst. Kedar gnoj razpada ali vre, razvija se dušeč (ščipovec, amonijak); a da ta, kteri gnoju vzdržuje gaojivo moč, ne izhlapi v zrak, moramo gnoj večkrat z vitrijolom ali mavcem posipati. Gnoj naj se po vrhu pokriva sč zemljo. (Konec prih.) Fr. PleŠničar. Kako se pripravljajo in sade trtne kolči ? Marsikdo toži, da se je mnogo trudil in da je mnogo potrosil, da bi si zasadil nov vinograd, pa da so se mu kolči posušile, ali pa da so mu v prvem letu le revno pognale in da si torej ne more obetati pravega uspeha od svojega truda in od svojih stroškov. Kdor tako toži, je navadno sam kriv, da se je zasad slabo sponesel, ker ni prav pripravil kolči, ali pa ni pravilno zvršil zasada. Zato naj mi ho dovoljeno, da po mnogih skušnjah pregovorim o tem par besed. Kolči imajo hiti dolge 45-47 cm, ali po stari meri poldrugi čevelj. Rezane naj bodo na zgornjem koncu 1 cm nad očesom, tako da se rez potegne od nasprotne strani očesa, na spodnjem konci pa naj bo kolč prerezana ravno pod sredino člena ali pod očesnim popkom, kder naj bolj poganja korenine. Kek ter i režejo kolči v sredi med dvema členoma, kar je pa zelo napačno, ker začenja tisti del, kteri je pod členom, v zemlji gnjiti, in vsled tega liira trta, dokler ne segnjije ves oni del, ali pa se cel6 kolč posuši. Kdor hoče napraviti nov trtni zasad, ali nov vinograd, naj dotično zemljišče prekoplje v globini 90 do 100 cm, potem naj je zravni ali plauuje. V to zemljišče naj z železno štango ali s pripravnim svedrom naredi lukiuje v vrstah in sicer tako, da bo vrsta od vrste po lm do 1 m. 20 cm oddaljena, v vsaki vrsti pa da je med eno lukinjo in drugo 80 cm do 1 m prostora. V te lukiuje naj vtakne kolči in jih obsuje z dobro, presejano zemljo. Najboljša je strž, ali iz cestnih jarkov izkopana in s kompostom dobro premešana, presejana zemlja. Ko je kolč tako obsuta, pritisni zemljo z železno štango od treh ali štirih strani k njej, da bi moral uže nekoliko moči rabiti, kdor bi jo hotel iz zemlje iz-ruti. Površje kolči je dobro s6 zemljo, primešano s peskom pokriti. Tako se obvaruje pomladanske slane in presilnih solnčnih žarkov; skozi pesek pa nježna trtna mladika kaj lahko požene. Kdor ho tako trte sadil, zanaša se lahko, da mu jih ne posahne nad 3 od sto; a uže v prvem letu mu/požeuo mladike do dva metra dolge. Tako vsajeno trte nam eno leto prej obrodč, kakor nepravilno sajene in tudi njih rašča bo krepkeja. A Širca. Vrbje in košarstvo. V naših gorah, na obrežji Soče, Idrijce, Bačo, Cirknice je toliko skoro praznih, ali pa le revno obraščenih zemljišč, ktera so malo ali nič zavarovana zoper preplavljanje in sploh zoper poškodovanje po derečih vodah, da se nam vsilujo misel, ali bi ne bilo dobro, da bi se vsa taka zemljišča zasadila z vrbjem, koder še niso zasajena, koder pa so taki zasadi, da bi se zboljšali in pravilno oskrbovali. Vrbje bi dajalo dotičnim občinam in privatnim posestnikom lepe prihodke, zraven tega pa bi tudi zavarovalo obrežje in više ležeča obdelana zemlj:šča zoper poškodovanje po povodnjih. V našej Furlaniji so nekteri kraji, kder se prebivalstvo močno peča s košarstvom, to jo s pletenjem košev, jorbasev, cajn, zibelk itd. V Foljanu, koder obstoji uže več let od države in dežele podpirana košarska šola živi kakih 400 oseb, v Pierisu okoli 100 oseb in v Škocjanu tudi toliko samo od te obrti. Tudi v Šempetru na Soči, v Turjaku in Flumiželu je nekoliko košarjev. Vsi ti košarji izdelajo na leto od 5 do 6 sto-tisoč komadov (košev) take pletenine ; samo Foljan jih izdela skoro 400 tisoč. Za te izdelke pa potrebujejo na leto okoli 7700 kvintalov surovega ina-terjala, to je vrbjih šib in od teh jih dobivajo skoro dve tretjini od unstran italijanske meje, z Beneškega in le kakih 2800 kvintalov je domačega pridelka. če se pomisli, da se plačuje poprečno po 12 gld. kviiital, vidi se, da roma vsako leto kakili 60.000 gld. čez mejo — kteri hi lahko v deželi ostali, ako bi se tu bolje skrbelo za vrbje zasade. S Tolminskega gre le neznatna množina vrbja v Furlanijo, kakih 200 kvintalov. A koliko hi se ga lahko pridelalo n. pr. kraj Sočo pod Volčami in pod Tolminom ; potem ob bregovih med Tolminom in Kobaridom, na Žagi, v Čezsoči in drugod. Vrbji zasad, bolj naraven nego pravilen, na Tolminskem občinskem zemljišči pod pokopališčem (v tako imenovanem praterji), kaže, da bi vrbje v vseh takih legah izvrstno vspevalo. A pravilno napravljeni zasadi z odbranimi vrstami vrbja, kakoršno so dobro plačuje, bi se gotovo naj bolj priporočali. O takih zasadili hočemo v prihodnji številki nekoliko posneti iz knjižice, ktero je izdal v italijanskem jeziku g. Karol Travan, bivši učitelj na obrtni šoli v Foljanu. rr^' Danes naj samo še omenimo, da so so občine v našej Furlaniji prav čvrsto poprijele vrboreje in da se nektere ponašajo z lepimi, mladimi zasadi, kteri se že prav lepo razvijajo in so tudi uže začeli dajati kaj dohodka. Društvene zadeve. Iz seje glavnega odbora dne 3. t. ra. Pod predsedništvom nj. e. g. grofa Fr. Coro-nini-ja deležilo se je seje 14 odbornikov.— Predsednik je naznanil nove ude glavnega odbora; dalje je izrazil odborovo čestitanje podpredsedniku g. Bolle-tu in odborniku pl. Dotlori-ju, prvemu, ker je povzdignjen v viši dostojanstveni razred, drugemu pa, ker mu je podeljeno dedno viteštvo. — Odbor je vzel na znanje, da je izredni občni zbor, kteri je imel biti letos v Ogleji, zarad slabe letine vsled prošnje mestnega zastopa odložen za prihodnje leto; — da je prodsedništvo posredovalo in doseglo, da je vis. c. kr. kmet. ministerstvo povekšalo podporo za letošnji učiteljski kmetijski tečaj od 300 na 500 gld.; — da je predseduištvo poslalo spomenico vis. c. kr. ministerskemu svetu, v kterej je razložilo žalostno stanje kmetovalcev na Goriškem vsled suše in drugih nezgod, ter je prosilo pomoči in polajšanja davkov; — da je predsedništvo podalo peticijo vis. vladi, naj bi pri sklepanji mednarodne čolne pogodbe z Italijo za to skrbela, da se no po-vekša colniua za tista vina, ktera se izvažajo v Italijo, pa imajo od 10 do 12 °/0 alkohola. — Po predlogu Dr Alb. Levi-ja se ima prositi to za vina obsegajoča do 13 % alkohola. — Slednjič je poročalo predsedništvo, da je priporočilo vis. kmet miuisterstvu, naj dovoli sirarskima zadrugama Zatolminski in CMerski vsakej 100 gld. podpore. Odbor je odobril račun o porabi državne podpore za nakup bikov belauskega plemena in pooblastil predsedništvo, da zavaruje društvene bike zoper požarno škodo, ako bo spoznalo, da se tako zavarovanje splača. Po predlogu posebnega odseka je sklenil odbor, da ima društvo moralično podpirati ustanovitev vzajemnih zavarovalnic za živino, samo da zavarovanje ne smo biti obligatorično in da se imajo taka društva praviloma ustanavljati za posamezne županije. S tem sklepom je glavui odbor rešil prošnjo osnovalnega odbora Šempaskega, kteri namerava na Vipavskem ustanoviti tako društvo. Trajno razstavo kmetijskih strojev in kmetijskega orodja, ktera je zdaj v Gorici v Linassi-jevi hiši blizo prvostolne cerkve, sklenil je odbor zapreti, ker je že zadostila svojemu namenu in se više ne izplača. Po njej se je namreč razširilo lepo število koristnih kmetijskih strojev in dobrega orodja po deželi. Zraven tega pa je vzbudila živahno konkurencijo v kupčiji s takim blagom, tako da zdaj razstave ni več treba. Vprašanje Tržaške numestnije, ali se imajo obdržati potovalni kmetijski učitelji, kakoršne zdaj vzdržuje država, ali se ima dotično podučevauje izročiti učiteljem kmetijske šole, — odstopil je odbor odseku za poučuo zadeve v razpravo. Društvenemu tajniku in kancelistu se je priporočilo, naj pri nabiranji statistike o letošnjih pridelkih skrbita, da bodo podatki kolikor mogoče zanesljivi in natančni. Ob enem naj pozvedujsta tudi posebno, kako se razvija sadjereja v posameznih krajih in kako zelenjadoreja in naj o tem podasta obširno poročilo. Odbornik pl. Dottori je prašal predseduištvo, ali mu je znano, da se je letos pripeljalo mnogo grozdja iz Istre v našo deželo, tudi iz takih krajev, kteri so po iilokseri okuženi, da si je to-silno nevarno našim vinogradom in trtnim zasadom sploh? G. predsednik je odvrnil, da bo to prašanje predložil pristojni vladni oblastniji. Predseduištvo se je pooblastilo, da ustanovi poseben odsek za vinarsko in vrtnarsko razstavo, ktera ima biti maja meseca 1888 v Trstu. Nekteri predlogi Tolminskega kmetijskega oddelka so se izročili dotičnim društvenim odsekom v razpravo. Na prošnjo kupčijske in obrtuijske zbornice je glavni odbor privolil v to, da bo podpiral ustanovitev sadnih in opresninskih sušilnic. V prihodnji seji se bo volil poseben bdbor za priprave iii vredbo deželne kmetijske razstave 1. 1890 v Gorici. Gospodarske novice Deset gozdarskih zapovedi. 1. Veruj, da je vsako drevo, vsak grm, vsak gozd posredovalec med zemljo in zrakom ; brez njih delovanja postala bi rodovitna dežela mrtva — puščava. 2. Ne imenuj po nemarnem imena „gozd“, ampak skrbi, da postane slabo grmovje na občinskih tleh lep gozd. 3. Premisli, o človek, da dobivaš od gozda naj potrebnejše reči za vsakdanje življenje; da je narava tvoje življenje od zibelke do groba privezala na gozd, in da je tvoje blagostanje zavisno od rodovitnosti gozda. 4. Spoštuj gozd in vsako drevo; sadi in vzrejaj gozde za svoje sinovo, da se bode tebi in tyojim potomcem dobro godilo na zemlji. 5. Ne ubijaj ptiča ali kake druge živali, katera živi ob gozdnih mrčesih, ampak uči svoje otroke spoznavati poškodovalce gozdov in njih naravne sovražnike, da bodo prizanašali neškodljivcem, škodljivce pak uničevali. 6. Ne presajaj v gozd nesposobnih dreves, am- 84 - pak uči svoje sinove večne naravne postave, da bodo oni vedno po istih postavah pogozdovali in vzrejali gozde. 7. Ne kradi dreves ni gozdne stelje ni mladih vej ni skorje niti druzega, kar je življenju gozdnega drevesa jako potrebno. 8. Ne pričaj po krivem gozdom na škodo, ampak naznani vse gozdne poškodovalce dotičnim gozdnim gosposkam ali sodiščem, da vsak hudodelnik dostane zasluženo kazen. 9. Ne želi in ne prisvajaj si svojega bližnjika gozdnih pridelkov, tudi si no prisvajaj pridelkov občinskih gozdov ter si ne polni s temi svojega žepa. 10. Ne daj se zvitim goljufom zapeljati, da bi nedostojno sekal drevje; ne poslušaj takih, ki hočejo gozdu odvzeti steljo ali pa nepostavno deliti občinski gozd, ampak imej vedno v mislih, da ti je Bog zato dal pamet, da z gozdom tako previdno ravnaš, kakor s svojim zdravjem. To je „deset zapovedi“, katere polagamo našim slovenskim kmetovalcem na srce. Kmet. Namakanje Tržiške rovani. — Ker je po naj-višem sklepu z dne 6. junija t. 1. potrjen načrt postave, ki ga je deželni zbor sprejel v lanskem zasedanji zastran izvršitve in ohranitve namakal po Tržiškem polji (Agro di Monfalcone) in ker so dogovori o tej zadevi med dotično zadrugo, državno upravo in deželnim odborom uže dognani, pogaja se zdaj dež. odbor s kreditnimi zavodi zaradi posojila 330,000 gl., skterimi bi založil dotični predplačili donesek, ki ga ima dežela dati za to velikansko započetje. Delo pa se ne bo moglo še tako kmalo začeti, ker treba poprej še mnogo tehničnih priprav. Vinarsko in vrtnarsko razstavo priredi Tržaško kmetijsko društvo meseca maja 1888. Na razstavo se bodo sprejemala iz vseh dežel takraj Litave vsakovrstna vina in žganja, cvetlice in druge rastline, kakoršne se odgojujejo po vrtih in rastlinjakih, sploh vrtni pridelki, trtorejsko orodje, kletarska in vrtnarska oprava. Ker je Trst svetovno kupčijsko mesto, bo posebno vinarska razstava jako važna in vplivna gledč vinotrštva. Z oglasi za deležbo, pa tudi z vprašanji za pojasnila, programe itd, se je obračati do osuoval-nega odbora (Cominissione ordinatrice del la Fiera in Trieste), pa tudi do našega in tržaškega kmet. društva in pa do kupčijskih zbornic. Kdaj se začne razstava in kako dolgo bo odprta, to bode še s posebnimi oznanili razglašeno. Na slov. oddelku kmetijske šole v Gorici se začne poduk dne 16. t. m. — Do zdaj se je oglasilo 14 mladeučev za sprejem; osmim je deželni odbor podelil štipendijo po 100 gld. na leto ; — med temi je sedem Kraševcev in en Šempasec ; z naših gor in z Brd se ni oglasil nihče. Na italijanskem oddelku je vdeležba letos ve- liko veča; oglasilo se jo 23 mladenčev za sprejem in 16 se jih zadovoli, da dobi vsaki samo po pol štipendija, to je po 50 gld. na leto; — kar bo več stroška, plačajo sami; drugi pa se bodo na lastne stroške šolali. Naj bi se deželnemu odboru posrečilo, da dobi tudi slovenskemu oddelku vestnega, razumnega, praktičnega ravnatelja, kteri bo znal z uzornim gospodarstvom na šolski kmetiji, z uspešnim podučeva-njem in odgojevanjem izročene mu mladine zopet vzbuditi med našimi posestniki zanimanje in ljubezen do kmetijske šole. Prekoristen je ta zavod, pa le tedaj, če je v dobrih, vestnih rokah. Konji, ki se ne dajo radi podkovati, pomirijo se, kakor piše Kmetovalec s peteršiljevim oljem tako, da so krotki kot ovce. Vlije se nekaj tega olja na ruto in na roki, ter se drži ruta z rokama konju pred gobcem. Na prodaj so na slovenskem oddelku kmetijske šole v Gorici 4 bikči Belanskega plemena, dva sta stara po 15 mesecev, dva pa od 3—6 mesecev. Tržne cene 30. oktobra t. 1. v Gorici. od gold. do gold. Pšenica .... 100 k. 7 80 8 1 — Koruza .... r> 7 — 7 50 Rž » 7 — 7 50 Ječmen •. . . , n 6 — 6 25 „ pehan . . 11 11 — 11 50 Oves 5) 5 80 6 — Fižol 11 8 —■ 12 — Ajda 11 8 — 8 50 Riž (fin).... n 22 — 23 50 Riž navaden ff 20 25 20 50 Riž indijsk . . . 11 14 — 17 50 Seno v 3 — 3 28 Slama .... 2 — 2 20 češplje (goriške črne) y> 12 — 16 — Breskvice (suhe) yy 40 50 — Fige (suhe) . . . 11 16 — 18 — Maslo (kuhano) 1 k. — 85 — 96 Maslo (surovo) . . V — 66 — 70 Sir (Bovški prav star) 11 — 100 — 105 n » star • 11 72 — 80 — • n UOV . Vino črno furlansko 11 50 — 56 _ 100 litrov 18 — 20 — Vino črno kraško . n 18 — 26 — Vino belo Dornber. y> 15 — 19 — Vino belo briško . 11 17 20 Zal. c. kr. kmet. društro Tiska Paternolli.