CENA DIN 2	Poštnina plačana v polovini.
SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20’— Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana, ~	~	~	~	Rimska cesta 10/1 ~ Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo	~	~	~	~
V Ljubljani, dne 25. novembra 1926	Št. 39
<	' h Smuško tekmovanje in trening
Predavanje pri turistovskemu klubu »Skala«.
Leto I
Zima se bliža
Zima se bliža in ž njo pričetek bele športne umetnosti. Prijave naših športnikov so v polnem teku; mislim tu predvsem naše smučarje. Smučarstvo je pri nas v lepem razvoju, gotovo nobena športna panoga do sedaj ni pokazala tako razveseljivega napredka in priljubljenosti kot smučarstvo. Vsi brez razlike stanu, starosti in spola hvalijo ta prekrasni sport ter stremijo za tem, da postanejo tudi aktivni športniki - smučarji in ne samo propa-gatorji te prelepe športne panoge.
Kljub temu, da je smučanje sam na sebi dosti drag sport — mislim predvsem oprema in seveda v drugi vrsti tudi ture — vendar dosledno napredujemo! Znamenje, da je baza za razvoj dobra in ideja zdrava. Pri smučanju vadimo celo telo enakomerno in je v tem oziru smučanje brez dvoma ena najpopolnejšin športnih panog. To so pa zgolj fizične dobrote smuškega športa; kje pa so potem duševni užitki, ki so s smučanjem v tesni zvezi? Lepota zimske narave, samota, mir in nepregledne snežne poljane uplivajo na smučarja v taki meri, da pozabi na vse vsakdanjosti, da postane v resnici človek brez atributa človeških slabosti. Smučarji so velika družina, ki jih veže lepota narave in človeške duše. Je to edini naš sport, kjer ne poznamo prepirov, kjer so vse osebne'ambicije tuje, kjer gre res samo za stvar. Zato tudi uspehi! Verno zrcalo te prijateljske smuške družine je naša najvišja smuška instanca, naš zimsko-sportni savez. Je gotovo v naši državi najbolj stvaren, najbolj objektiven in najbolj incijativen športni forum.
Če premislimo samo na velike uspehe, ki jih je savez dosegel v naši vojski! Delo, ki ga je izvršil in na katerega je brez dvoma ponosen, kaže kaj vse se da napraviti s stvarnim in s motren im delom brez predsodkov in osebnih razračunavan j. Zimskošportni savez naj bi bil našim športnikom za vzgled!
Naslov mojega predavanja se glasi: Smuško tekmovanje in trening. Tema vsekakor v prvi vrsti namenjena smučarjem-tekmiovalcem, pa zato nič manj zanimiva tudi za vse druge zlasti še, ker se svet danes vedno bolj zanima za sport na vseh poljih in bi bilo potreba najti tudi v tem oziru pri nas nekoliko večjega razumevanja.
Kaj je prav za prav športno udejstvovanje? Je to vežbanje telesa in morda še v večji meri duha; tekmovanja pa so oni izpiti, kjer naj se pekaže kdo se je najbolje izvežbal in kdo je prevzel svoje delo z največjo resnostjo in ljubeznijo. Ne morete mi oporekati, da je ideal in stremljenje nas vseh doseči v tem razmeroma tako kratkem času našega življenja čim višjo stopnjo telesnih in duševnih zmožnosti. Če si je torej kdo izmed nas vzgojil v katerikoli panogi sporta svoje telo in svojo dušo, si isto ni vzgojil le za svoje športno udejstvovanje, marveč mu je njegovo zdravo telo ter njegova krepka volja v oporo predvsem v njegovih ostalih privatnih udejstvovanjih ali z drugo besedo dobiček, ki se mu nudi . na športnem polju je povsem univerzalen in je vreden upoštvanja še v večji meri v njegovem zasebnem življenju kot pa so vredne iavorike, ki si jih je priboril pri svojem sportu. Lahko trdim, da pravi športnik značajno sploh ne more biti slab človek. Tu se Vam izkujejo le trdni značaji, blage duše, odkrita srca in krepke volje, skratka osebnosti, ki so zmožne ne le postavljati svoje rekorde, marveč koristiti narodu in sploh človeštvu. Opozorim vas samo na stare Grke. Vsem bo mislim znano, s kako resnostjo in ljubeznijo je gojil ta narod sport. Ni vam pa merda znano, da bazira skoroda vsa današnja kultura, znanost in umetnost na temeljih, ki so jih postavili stari Grki. Ni še bilo naroda, ki bi bil zmožen ustvariti nekaj drugega, morda nekaj povsem novega. Vse to je ustvaril narod telesno zdravih in duševno značajnih, dobrih mož, ki so
se vzgojevali na športnem polju. Mnogo bi vam lahko še govoril o njih in njihovem življenju, pa za to danes ni časa. Za danes se vrnem le k svoji temi.
Prvi in rekel bi glavni pogoj pri smuškem tekmovanju je zdravje. To je takorekoč conditio sine <|ua non. Pri smučanju pridejo predvsem v poštev srce, pljuča in živčni sistem. Znano je, da se dobi smuško tekmo ne z nogami, temveč s" srcem. Mirno lahko rečem, da ima najmanj 95% izmed nas zdravo srce. S tem pa še ni rečeno, da jih je ravno toliko, ki bi jim bilo tekmovanje brez nadaljnega priporočljivo. Sicer zdravo srce ši je treba za tekmovanje šele utrditi 1. j. z vajo usposobiti, da je zmožno brez kvara in škode prestati silen napor, ki ga zahteva lakot tekmovanje. Enako je s pluči, živci in sploh vsem organizmom. Treba nam je torej vaje, čim več vaje, povdarjam pa, premišljene vaje, kajti z nepravilna vajb si lahko pokvarimo telo ali celo povzroči mo katastrofo organizma. Ni lahko povedati kako naj vadimo. To je povsem individuelno, odvisno od organizma vsakega posameznika. Vendar se zamore postaviti gotovji pravila tv splošnem veljavna za vse, ki povedo, kdaj je dovolj1, kdaj preveč, kdaj premalo, če bi n. pr. program treninga zahteval na teden 5 dni dela in 2 prosta, bi bilo to: za marsikoga preveč, za druge pa morda zopet premalo. To je vse odvisno od telesnih, pa tudi tehničnih zmožnosti posameznika, kakor tudi od tega, koliko časa že kdo smuča in ali je eventuelno že kdaj treniral in tekmoval itd. itd. skratka odvisno je od njega samega. Vsakdo torej, kdor se podvrže treningu mora natančno poznati svoj organizem, ga opazovati ter prikrojiti trening sebi primerno, če sem rekel, da je 'predpogoj smuškemu tekmovanju zdravje ni s tem še rečeno, da tako tekmovanje ali morda smučanje sploh ni primerno telesno slabejšim in slabotnejšim naravam. Nasprotno,
V nedeljo 2S. 1. m.
Finalna poRalna tekma
S. K.. MURA - S. K.. ILIRIJA
Prostor Ilirije ot» 15*30 pop. - Ob 14. nogometna tekma Hermes-Elan (Novomesto)
baš tem bi moglo smučanje in sčasoma tekmovanje neizmerno koristiti in prav ti, ki bi jim pripomoglo sistematično delo in trening do trdnejšega zdravja pa tudi krepkejše volje, ti, ki bi jih smili Čanje in šport takorekoč prerodilo in vzbudilo k novemu življenju, bi zamogli doseči, lahkd Vreč-em, presenetljive, j da celo najboljše rezultate. Sicer je pri nas javno mnenje v tem oziru popolnoma drugačno, imamo celo mnogo dobrih zdravnikov, ki gledajo precej skeptično na sport, pa vse to mislim le zato, ker sporta ne poznajo in ga tudi niso nikdar gojili ter si vseh blagodejnih vplivov sporta na človeški organizem sploh predstavljati ne morejo. Ko dorasle naša športna mladina in ko se bodo rekrutirali iz naših šport nilaov-m.l ad en i če v sportniki-mcžje, se bo spremenilo, mislim, tudi javno mnenje. Toliko v splošnem.
Za uspešno smuško tekmovanje nam je potrebno tehnično znanje in pa trening. Smučanje je izmed vseh športnih panog najtežje. Smučar-tekmovalec mora biti tehnike precej vešč, da zamore uspešno tekmovati. Enako pa tudi vsa tehnika ne pomaga prav nič, če si ni pridobil s posebnim treningom vztrajnosti. Znano je, da so meščani duševno gibčnejši in prožnejši. Če kje, pride ta lastnost zlasti pri smuškem teku v poštev ter se v doseženih rezultatih kaže zlasti zmaga duha nad surovo silo. Imajo pa v mestu živeči ljudje in sploh duševni delavci manj telesnih zmožnosti, kar je razumljivo, ker se telesno ne udejstvujejo. Danes pa ne zadostuje več samo tehnično znanje, kot je bilo morda to še pred par leti, danes je potrebna predvsem vztrajnost in tc si je treba nabaviti s treningom. Smuško tekmovanje pravzaprav v bistvu ni nič drugega kot crcss-country v snegu. V poštev pride zlasti hoja navzgor, potem tek po ravnem in šele na tretjem mestu je smuk navzdol. Torej Ti vsa um etnosi, ki si si jo pridobil pri smučanju t. j. vsi telemarki in kristjanije in vsi prečni skoki pri tekmovanju. ne pomagajo nič, če se nisi zlasti pripravil na tek navzgor in po ravnini. Pri današnjih smuških tekmah je proga oziroma naj je proga razdeljena v tri dele; tretjino tvorijo vzpetine navzgor, tretjina je ravnina in tretjina zopet vzpetina navzdol. Pri tretjini ni mišljen čas temveč terenska razdalja. Če je torej tako, potem se rabi za navzgor največ časa, nato pride ravnina no in smuk navzdol prav kmalu mine. Zato se pri tekmah navadno pritožujejo:	Kakšna proga
pa je to', saj je šlci skoro samo navzgor. Če torej rabim za navzgor največ časa, bom naravno tudi tam 1 ali ko največ pridobil; vsaj navzdol gre itak več ali manj vsem enako, če pa že kdo hitreje smukne navzdol in morda tudi manjkrat pade, ga bom zato še vedno lahko- ujel v strmini ali pa na ravnem, če sem se na to tudi dobro pripravil. Kato vas torej pred vsem opozorim, vsaj one, ki se mislijo resneje poprijeti tekmovanja.
(Dalje prih).
Pl.:
Moderna smuška tehnika
Med avstrijskimi in nemškimi zimskimi športniki se bije hud Boj za in proti takozvani >arlbelski šoli % ki je posebno popularna po znani, toda žal radi neugodnih finančnih razmer večini naših mlajših smučarjev skoro nedosegljivi knjigi »Wunder des Schneeschuhs«, ki sta jo spisala znana zimska športnika dr. Fanck in Hannes Schneider.
Še celo naši slovenski športniki v zadnjem času disputirajo o tem novem pokretu. Kakor pri Nemcih, je tudi pri nas posebno mladina navdušena za novo smelo tehniko, ki odgovarja težkemu
planinskemu terenu. Zato mislim, da bi bilo dobro tudi v našem športnem časopisju izpregovoriti nekaj besed o novi struji.
Starejša struja, ki se strogo drži načel norveške tehnike, je do novih naukov precej' nezaupljiva. S tiho opozicijo v svoji duši čitajo njeni privrženci članke športnih listov, ki se bavijo z uspehi na Arlbergu, ki govorijo o Hannesu Schneider ju, ki zametujejo lepe telemarke in proslavljajo novo smer, ki daje do sedaj tako aristokratskemu smuškemu športu nekako komunistično-ekspresijonistične lice in ustvarja novo tehniko na podlagi surove sile.
Ta prav ostra nasprotja niso popolnoma upravičena in gotovo se bodo tekom časa uravnali spori med mladini in starimi.
Pri tej priliki naj omenim, da je smuški sport pred nekako tridesetimi leti preživel sličen revu-lucijonarni pojam, ko je znani in zaslužni alpinist Zdarsky kot prvi skušal ravnokar iz Norveške import irano smuško umetnost prikrojiti srednjeevropskim alpskim razmeram.
Pripomniti moram, da je norveški teren bistveno različen od našega. Kljub temu, da dosegajo norveška gorovja velike višine, je njih značaj povsem različen od onega v planinah, ker so pobočja položnejša in snežne razmere dosti ugodnejše kol pri nas. Zdarsky je uvidel, da norveška tehnika ni kos planinam in z veliko energijo se je lotil svoje naloge. Ustvaril je takozvano lilien feldsko ali alpsko tehniko. Pred vsem je prevzel od Norvežanov p lužni lok, ki je na strmem terenu zelo poraben. Mesto dveh palic je zopet uveljavil eno dolgo palico, zelo koristno pri zaviranju, ki jo smučar lahko zajaha in ki dobro služi pri plužnih lokih. Končno je izumii posebne smuči in nova stremena. Smuči so bile kratke in široke, brez žleba in imele so zaokroženo konico. Ta tehnika je dandanes popolnoma pozabljena, da, njen opis se nam že skoro zdi kakor slaba šala in vendar tudi Norvežani v prejšnji časih niso vozili z dosti. drugačnimi smučkami in tudi oni dolgo niso poznali dveh palic. Edini ostanek lilienfeldske dobe so samo še Bilgerijeva stremena, ki so v bistvu tilienfeldska, samo da je lega spiralnega peresa druga. Pa tudt ta častitjivi ostanek se od leta do leta manj uporablja.
Toda vrnimo se zopet k aktuelnejšim vprašanjem. Današnji smučar je v prvi vrsti planinec. Zanj je prava edino ona tehnika, ki nudi največjo gotovost na strmih pobočjih, na robu nevarnih prepadov in na razpokanih ledenikih. Današnji smučar se ne zadovoljuje z lahkim srednjim gorovjem, temveč stremi za vedno večjimi in višjimi cilji: njega miče jo naj krasne jši vrhovi, ki pa so včasih izredno nevarni. Ne samo, da mora oprema biti primerna, predvsem tehnično znanje mora biti kos nevarnemu planinskemu svetu. Telemark, ki tvori bistveni del norveške tehnike, je tu prepočasen m preveč utruja. Zato ga vedno bolj izpodrivajo razne vrste kristijanije. Sneg na planinah se pozimi odlikuje po posebno muhastih oblikah. Vihar ga struži, stisne ga v plošče, ki se lomijo pod človeško težo, na nekaterili krajih je sneg poledenel, da je trd in gladek kot steklo, na drugem mestu se pa snežni prah nakopiči v jarkih in globelih na metre debelo. V takih razmerah odpove plužna zavora. odpove seveda telemark in tudi kristijanija ni več porabna. Obvladati moramo tedaj težavni prečni skok in preskok. Ta vrsta skokov je norveški tehniki popolnoma neznana. Vendar pa je izkušnja pokazala, da so se norveški športniki, ki niso dotlej poznali druge tehnike kot samo norveško, na planinskem svetu prav hitro privadili prečnemu skoku. Vidimo -torej, da novotarija no-nasprotuje njihovim nazorom.
Pravi pristaš norveške tehnike je mnenja, da moremo elegantno voziti le tedaj, kadar stojimo lepo pokonci. Kolena ne smejo biti nič ali pa le malo upognjena. Smučina mora biti ozka:	dilce
morajo teči druga tik druge. Toda na zelo strmih pobočjih, katerih struktura je neenakomerna m dostikrat nepregledna, je skoro nemogoče, da »c ravnamo po teh pravilih. Voziti moramo v počepu, ki seveda ne sme biti prenizek, tako da lahko prožno ujamemo nepričakovane sunke. Na hud, strmini in na slabem snegu bo tudi smučina nekoliko širša, da stojimo bolj stabilno. Tako široka, kakor je učil n. pr. Zdarsky, seveda ne sme biti. Deviza smučarja-planinca mora torej biti smotre-nosi. Vožnja mora biti sigurna in primerna terenu. Prvi in najvažnejši cilj nam bodi, da brez pa 1 ca zvozimo težavno smuko. Ne smemo misliti, d., so zavore in loki višek znanja. Samo po sebi sc. razume, da jih moramo v vsaki situaciji brezhibno obvladati, toda biti nam smejo le pripomoček, d;, se lahko izognemo oviram in da v nevarnosti lahk , hitro ustavimo. Višek umetnosti in največji užitek pa je bliskovito hitra smuka, ki se ne boji terenskih neprilik. Nemška smuška terminologiji ima za to značilni izraz »Schussfahrt«.
Način smučanja, ki sem ga tu v širokih obrisiii opisal, uči in propagira na Arlbergu glasoviti Hannes Schneider. Znani in popularni izraz »Ari-bergschule« v resnici ne pomeni posebne šole, ker so njena pravila nastala spontano iz norveškega sloga, ki ga samo prilagodijo težavnejšim planinskim razmeram.
Tudi pri nas Slovencih že dolgo naši najboljši planinci izvajajo opisani način smučanja. Brez posebne teoretske naobrazbe so v bistvu na isti način zmagali ped najtežjimi prilikami pozimi prav nevarno Triglavsko pogorje, da ne govorim o razmeroma lažjih terenih na Karavankah, Krvavcu in Y liki planini. Tudi oni se odlikujejo po možatem in krepkem stilu, ki ga občudujemo pri nemških m avstrijskih planincih. Z navdušenjem in veliko energijo tekmujejo z alpinisti tujih narodov. Ne samo kar se tiče poletne turistike, predvsem seveda plezanja, so naši planinci dosegli lepe uspehe, tudi v zimski turistiki se vedno bolj in bolj odlikujejo in vse kaže, da bo zanimanje za naše kvasne zasnežene planine od leta do leta večje.
NOGOMET	—
Iz Ljubljane
Hermes : Primorje 0 : 4 (0 : 1).
Primorje, ki je nastopilo s svojo najmočnejšo postavo, ojačeno z Šime Podujetcm. Pečnikom, bivšim »Jadranašem« in Križem od HAŠK-a je predvodio dokaj lepo in koristno igro. Najboljša sta bila Šime in Križ. Erman v goalu je imel dosti posla.
Hermes, ki je nastopal z 5 rezervami in v goalu z levim krilom Burjo, je imel prvi polčas igro popolnoma v svojih rokah ter pritisnil Primorje čisto v defenzivo, vendar nebroj sigurnih Sans ni izrabil, kajti napad vse preveč kombinira tik do goala. Napadalni trio je prvi polčas pred-vedel lepo in kombinatorno igro, drugi polčas pa je vsled površnosti in lene igre Kosa igral čisto raztrgano, kar je Primorje dobro izrabilo ter zabilo 3 gole.
Burja v getu ima na vesti 3 gole; od rezerv se je najbolj obnesel Bonči v krilski vrsti. -lesih je imel dokaj slab dan, Bine je bil zelo dober.
Proti koncu igre je prišlo vsled surovosti nekaterih Primorskih ioračev do manjših prask, katerih povzročitelj je bil Uršič. Priporočali bi
vodstvu »Primorja , da v tem pogledu napravi red.
Tekmo je sodi! prvi polčas g. Kepec dokaj dobro, medtem ko je g. Kuret drugi polčas sodil precej ležerno, tako da tudi ni mogel preprečiti surove igre.	L.
Ilirija rez. Svoboda (Trbovlje) 6:0.
Svoboda, ki je nastopila z gostom Dolinarjem in Koscem je jako simpatično moštvo, ki bo ob ra-cijonelnem treningu hitro napredovalo. Ima nekaj igračev, ki utegnejo postati prvorazredne moči. Predvsem je treba omeniti desno krilo, ki je bil poleg Dolinarja tehnično najboljši igrač moštva in so tvorili njegovi prodori vedno stalno nevarnost ilirl|anskemu vratarju. Tehnično in taktično dobro izbalansirana rezerva Italije je bila za Svobodo precej težek protivnik.
Reka : Jadran komb. 3 : 2.
Reka stalno napreduje in je dosegla jako iep uspeh.
Dijaški SK : Krakovo ‘2 : 0.
Krakovo je podcenjevalo protivnika, kar se je maščevalo.
NOVOMESTO. SK Elan : Panonija (Ljublj.) 3 :2.
Nadebudno moštvo Elana je s to zmago dokazalo, da bi tudi v ljubljankem II. razredu igralo dobro vlogo. Tekma je bila, kar se tiče fairnese, naravnost vzorna. Igri je prisostvovalo nad 200 oseb, za Novo mesto zelo lepo število.
TRBOVLJE. SK Trbovlje : Primorje rez. 8 : o.
Lep uspeh Trboveljčanov proti rezervi Primorja, ki je nastopila v precej močni postavi.
SK Trbovlje rez. : Svoboda rez. (Trb.) 5 : 0.
CELJE: Red Star : Svoboda (Maribor) 1	: 3.
Živahna igra, ki je končala z zasluženo zmago gostov.
Maribor: Rapid Old boye : (lav Obl boys (Gradec) 1 : 8.
Pri gostih je nastopilo več znanih igračev in so bili precej neenak nasprotnik. Rapid je dosegel častni gol iz 11 m.
Rapid : Merkur 6 : 2.
Sigurna zmaga Rapida, Merkur je imel več rezerv.
Zagreb
VI. prvenstvena nedelja je prinesla za spremembo zopet enkrat presenečenje s tekmo Coneor-dija : Croatia, v kateri je slednja zmagala zasluženo z 2 : 0, torej z istim rezultatom kot nedavno proti Gradjanskemu. Druga tekma, Gradjan-ski : Derby je prinesla zelo slab spori, surovo igro in izključitve; z veliko srečo je mogel Gradjanski odločiti igro z 2 : 1 v svojo korist. V tem' razredu se ima odigrati edino še tekma Coneordija : Željezničar, ki bo odločilnega pomena za placetnem zadnjih treh mest,
V b razredu se je odigralo II. polčas pri 2 : O prekinjene igre Tipografija : Sparta; slednja je zabila gol in popravila s tem rezultat na 2 : 1 za Tipografijo Tipografija je imela smolo, da j'e pou-savez anuliral dve njeni tekmi radi slabih sodnikov; s tem je zgubila 4 točke, za katere se bode morala še enkrat boriti, če ne bode mogoče Savez njen protest upošteval .	Lj.
Beograd (prvenstvo).
Beogradski derby BSK : Jugoslavija je končal s pričakovano zmago BSK, ki je bil ves ras v rahli premoči, že v prvi polovici je Marjanovič dosegel vodstvo, kasneje je Dragičevič zvišal rezultat na 2 :0. Pri tem je tudi ostalo, kljub vsem poskusom Jugoslavije. Bivši državni prvak je imel slab dan, posebno forvard je zastreljal vsako, še tako ideal-
no pozicijo. Posebno Petkovič je v tem oziru prednjačil in se je vsled tega pomaknil v obrambo, kjer je pokazal odlične sposobnosti.
Gradec: Gac : Hašk 1 : L
Jako lep uspeh Haška, kajti Gac je dosegel proti dunajskim profesijonalom izvrstne rezultate. Hašk je bil nadvse gostoljubno sprejet. Gol za Hašk jo zabil Plazzeriano, za Gac pa Plaček, bivši igrač dunajskega Slovana.
Dunaj (prvenstvo).
Wac : Bac 3 : 2 prvi poraz Brigitenauerjev, ki pa ostanejo kljub temu na vodstvu. Rapid : Far. 5 :3, doslej neporaženi Floridsdorf je moral odstopiti Rapidu obe točki. Vienna : Simmering 8 : i, seniacijonalna zmaga Vienne, ki prihaja zadnji čas v izredno formo in jo smatrajo kot tehnično najboljše moštvo Dunaja. Hakoah : Sportklub 1 : 0. Sportklub je skoro ves čas oblegal, vendar ni znai izkoristiti nobene pozicije, posebno smolo v streljanju je imel Pammer.
Praga.
DEC:	Viktoria Žižkov 4 : 3, Slavi ja : Čafk
4 : 1, Sparta : Vršovice 2 : 2, prvi nastop Sparte po prihodu iz Amerike.
LAHKA ATLETIKA —
Lahka atletika.
Steeple chasse na 3 km je priredil v nedeljo A-SK. Zmagal je favorit Hašk, ki je dosegel 16 točk,
II.	Gradjanski 30 točk, III. ASK 46 točk.
Na cilj so prišli:
1. Thaler (Hašk) 11 : 27.6
II.	Predanič (Gradj.)
III.	Zemljak (Gradj.)
IV.	Perkovič II (Hašk)
V.	Valentekovič (Hašk)
VI.	Ferdič (Hašk)
KOLESARSTVO
Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« Ljubljana je primoran dati k rezultatom dirk, prirejenih dne 14. 1. m. po ASK »Primorju;' in objavljenih v tukajšnjih dnevnikih sledeče pojasnilo, katero naj blagovoli javnost uvaževati kot edino pravilno in resnično.
Pri dirki juniorjev je zmagal član koles. Ilirije Meze, ne pa kot objavljeno g. Cihlar (Primorje;.
Pri dirki ciljev pa je zmagovalec Šolar (Kurija), ker je dvakrat kot prvi prispel na cilj, ne pa g. Hvala (Primorje), ki je imel gl. objav z Šolarjem enako število točk. — Dirka je bila razpisana, da je vsak tretji krog cilj, vozilo pa se je devet krogov, ter se vsled lega nikakor ne more kvalifikacija izvršiti po točkah, temveč po številu doseženih ciljev. — Bilo pa je tudi drugih neloč-nosli s strani jurije ogromno število.
Odbor Ilirije.
BAZENA	—
Ljubljana : Maribor 11 : 5 (5 : 3) koti 9 : 6 za Ljubljano.
Napeto pričakovani boj mestnih reprezentanc Maribora in Ljubljane je končal z visoko zmago Ljubljane. Ljubljana je svoj poraz, ki ga je doživela v poletju v Mariboru občni no revanžirala. S svojo zmago je dokazala ponovno, da stoji tudi ■v tej športni panogi na vodilnem mestu v Sloveniji.
Maribor kakor Ljubljana sta, zavedajoč se važnosti te tekme, poslala v boj svoje najboljše
moči. Maribor je reprezentirala kompletna prva družina L SSK Maribora, ki slovi danes kot ena najjačjih družin naše države. Zastopanje ljubljanskih barv pa je bilo poverjeno Iliriji, prvaku Slovenije, čigar družino je ojačila Atenašica, branilka Šaplova B.
Tekma se je odigrala ob dokaj ugodnih vremenskih prilikah. Prisostvovalo ji je za naše razmere zopet jako lepo število občinstva, kar priča, da se ludi ta sport vedno bolj uveljavlja in si osvaja simpatije široke športne publike.
Igra sama nam je nudila dokaj zanimivih in napetih momentov ter je stala v športnem oziru na visoki stopnji, le žal, da je semterlja zavzela preostre mere, kar pa v splošnem ni kvarilo dobrega vtisa, ki sta ga sicer napravili obe družini na gledalce. Igralo se je z obeh strani s silnim elanom ter s trdno voljo do zmage. Obe družini sta z malenkostnimi izjemami podali svoje najboljše. Igra je bila v prvem polčasu popolnoma otvor jena; v početku se je opazila celo rahla premoč Maribora, ki je od časa do časa resno ogrožal ljubljanska vrata. Družina Maribora je imela svoje najboljše moči v napadu, ki je predvedel odličnu kombinacijsko igro, ki pa vsled trdne in sigurne obrambe Ljubljane številčno ni mogla priti bolje do izraza. Napadalni trio je izredno hiter, tehnično izvrstno izvežban, ter silno odločen in nevaren previ golom. Uporablja sistem hitrih prodorov, ki ustvarjajo pred nasprotnikovem golom jako napete situacije. Ozvatičeva je bila idealen vodja napada. Jako premišljeno je dodajala svojima kriloma koristne in lepe predložke, ki sta jih ta dva pošiljala v obliki. pravih bomb na ljubljanska vrata. Vodebova na levem krilu tokrat boljša od Vuge, ima pa se za to zahvaliti predvsem slabemu kritju Tratnikove. Krilska vrsta z ožjo obrambo nekoliko indisponirana. Svoje delo je v defenzivnem oziru opravila povsem zadovoljivo, premalo pa je podpirala napadalno vrsto, s katero je izgubila skoro vsak stik. Vratarica je pokazala lep napredek, ter je branila v nmego boljši formi, kakor zadnjič v prvenstveni tekmi.
Ilirija, ki je zastopala Ljubljano, je nastopila v svoji običajni postavi, ki se je obnesla jako dobro tudi to pot. Kakor običajno je imela tudi pri tej igri svojo glavno in najbolj zanesljivo oporo v napadu in v vratarici. Spočetka se družina nikakor ni mogla znajti. Dodavanje žoge je bilo netočno, pokrivanje nasprotnika popolnoma zgrešeno; šele prvi uspeh Maribora je dal družini nekoliko več volje in odločnosti. Zavedajoč se težke naloge, katero je imela izvesti, je polagoma prevzela vodstvo igre v svoje roke, ter ga obdržala trdno več ali manj do konca igre. Napadalna vrsta je pokazala v polju zopet, to pa zlasti v drugem polčasu, jako premišljeno in naravnost vzorno kombinacijsko igro. Pred golom ima razven Bernikove premalo odločnosti, kar je pokvarilo marsiktero že zrelo situacijo. Krilska vrsta dobra, vendar bi svetovali Tratnikovi, da igra v bodeče mirneje, ker bo z mirno premišljeno igro dosegla boljše uspehe. Na račun njene vihravosti gredo Irije goli. Sicer pa ima ta igralka vse pogoje, da se razvije do igralke res velikega stila. Vidrpva kakor običajno zanesljiva, rutinirana meč; svojo nevarno nasprotnico Vugo, ki je s svojimi bombami strah in trepet vsake vratarice, je držala popolnoma v šahu, ter ji onemogočila nebroj nevarnih potez na gol. Jak > dobro se je znašla v svoji okolici Šaplova. Dasi je v formi nekoliko popustila, jo vendar še vedno lahko štejemo med naše najboljše branilke. Izvrsten start, jako dober pregled čez igro, ter skrajna požrtvovalnost jo usposabljajo za najtežje igre. V golu nam je Jermolova ponovno dokazala, da postaja polagoma ena naših najboljših in najbolj sigurnih
vrataric, s katero bo treba računati pri vseh reprezentančnih prireditvah. Bila je jako dobra. Od vseh petih golov, ki jih je spustila, bi držala lahko samo četrtega.
Scortale so za Ljubljano:	Bernikova 6, Jer-
mol II. 2, Privškova 2; en gol za Ljubljano je bil avtogol Maribora. Za Maribor: Vodebova 4, Vuga 1.
Sodnik g. Doberlet dober, vodil pa je igro nekoliko prelezemo.
Marica Cimpermanova doslej članica TKD Atena ter znana reprezentativna vratarica naše države se naseli stalno v Murski Soboti, kjer bo igrala za ondotni klub SK Muro, ki si bo s to pridobitvijo silno opomogel.
SK Mura : AŠK Primorje 11 : 5 (5 : 3).
Dne 21. t. m. se je odigrala prijateljska bazenska tekma med obema družinama.
Mura začne igro proti solncu in močnemu vetru, kljub temu pa obdrži vodstvo in kmalu vodi že 3:0.
Nato pritisne Primorje in se mu posreči do konca polčasa doseči rezultat 5 : 3.
V	drugem polčasu se jasneje vidi premoč Mure. Napadalni trio je pa imel precej smole pri streljanju na gol. Večina strelov je šlo trk preko prečke.
Najboljša je bila pri Primorju vratarica, ki je branila sigurno nebroj ostrih strelov. Dobri sta bili obe krilki in v napadu Erbežnikova.
Pri Muri najboljši napadalni trio in branilka. Scortali so za Muro: Kardoševa6, Jonaševa 4 in Cimpermanova, ki je prvič igrala kot gost v barvah Mure, 1. — Sodnik g. Peterka objektiven.
SK Mura : SK Ilirija.
Zaključna pokalna tekma.
V	nedeljo 28. t. m. se odigra na prostoru Ilirije zaključna pokalna tekma med finalistoma ljubljanskega in mariborskega okrožja Ilirijo in Mure. Oba kluba posedujeta danes brezdvomno najboljši mladinski materijal, katerega uporabljata uspešno že stalno v svojih prvih družinah. Za Muro nastopi v tej tekmi kompletna prva družina z izjemo vratarice. Družina je momentano v izvrstni formi, kar nam priča posebno njen zadnji nastop proti ASK
Lastni izdelki! — Nizke cene:
Smučarske obleke kompletne Din 850.—
Telovadne oblačilne potrebščine in modni salon za gospode
Priporoča se cenj. športnikom tvrdka
Brata Capuder
preje Pero Capuder
Ljubljana, Vegova ulica štev. 2
Primorju, katera je odpravila po efektni igri z visokim porazom 11 : 5. Ilirija, lanski zmagovalec v tem pokalnem turnirju, bo imela kljub izvrstnim močem, ki se nahajajo v družini, napram Muri silno težko staliče. Ako bo hotela priti ponovno v posest pokala bo morala pokazati vse svoje zmožnosti, ter zaigrati s skrajno požrtvovalnostjo. Mura ima pred Ilirijo vsekakor velik plus v tem, da nastopi zanjo skoro kompletna L družina, dočim ho morala Ilirija poslati, v boj nekaj mlajših sil, ki so tehnično sicer izborno izvežbane, ne posedujejo pa še dovolj rutine. Tekma obeta podati prvovrsten sport, ter izredno napeto igro. Kot skoro siguren favorit gre v boj Mura.
V	predtekmi nastopi mladi agilni Elan iz Novega mesta proti Hermesu. Preigra prične ob 14. uri.
TKI) Atena : SK Ilirija.
V	nedeljo dopoldne- se vrši ob 11. uri na prostoru A lene prijateljska tekma med Ateno in komb. Ilirijo, ki utegne podati jako dober sport, za kar nam jamčijo imena Bernik, Jermol I, Vider Černe, Šaplja, Schiffrer itd. Tekma se vrši le v slučaju ugodnega vremena, ter jo je smatrati za zadnje srečanje obeh'klubov v letošnji sezoni.
Dr. M.
Doping
Pred meseci sem videl v nekem dnevniku sliko športnikov, — ki so bili slikani koncem neke šestdnevne kolesarske dirke. Bili so navidezno popolnoma čili itd. Premišljeval sem dalj časa, akci naj povem širšim športnim krogom ono, česar se splošno ne ve, kar se pa žali bog godi včasih za kulisami športnih prireditev. Vendar sem mišljenja, da s tem člankom, ki naj bo le kratko opozorilo, ne bom škodoval pravim športnikom.
Po prvi 6 dnevni koles, dirki v Ameriki se je zgodilo, da so se nekateri dirkači vedli kakor zmešani, jeli so plezati kakor opice na drevesa i. t. d. V splošnem se je mislilo, da gre tu pač za pojav razburjenosti po prenapornem delu. šlo je pa le za posledice zastrupljen ja s kokainom. Koliko kokaina so oni nesrečneži pogoltnili ni ravno natančno dognano — pač se je pa našel neki »recept«, na katerem je sestavljena mešanica kofeina, kokaina in strichnina z navodilom »vze-mati na vsako uro enkrat« — v taki količini, ki stoji tik oh meji dopustnega, pri skrajno onemoglih. recimo umirajočih pacientih. —
Besedo »dep uporabljajo nekatera afrikanska plemena za močno žganje. Od tod angleški pomen besede d op — za sredstvo, ki naj spodbuja k nencinnalnem uspehu. V športnem življenju je bil »doping« znan najprvo amerikanskim in angleškim konjskim dirkačem. Sicer ne »dopajo« le ti svojega telesa, pač pa organizem konja. Spodbujajo ga z različnimi kemičnimi sredstvi k onemu delu, ki ga pač konjski organizem v najskrajnejši sili — kadar tudi običajni bič več ne zaleže — pod vplivom »dopinga« še premaga. — Seveda gre to na stroške poznejšega bolj izdatnega telesnega in živčnega poloma. Ta izrodek se je jel pojavljati tudi med spor t n ik i-prof esi jo-nali. Marsikateri uspeh je treba le pomilovati — ne pa občudovati, kajti uspeh ni bil več dosežen naravnim potom, temveč pod vplivom dopinga. To ni več sport, — to so strupeni eksperimenti s človeškim zdravjem, kojih neizogibna posledica je, da prične dotična žrtev po kratki dobi uspehov v vsakem ,oziru propadati. Iz, dopinga lahko
nastane strast po kokainu! Tak način doseganja rezultatov je treba zatreti! Sport naj služi zdravju in s tem narodu in človeštvu ne pa strup rezultatu!
Službene objave
LHP službeno iz seje dne 22. nov.
V nedeljo ob 15.30. uri se vrši na igrišču SK Ilirije finalna mladinska pokalna tekma med obema finalistoma SK Muro in SK Ilirijo. Tekma se v slučaju slabega vremena preloži na poznejši termin ali pa na spomlad; v tem slučaju imajo pravico nastopiti iste igralke. Službujoča odbornika: g. Vončina za rediteljstvo, g. Baltesar za blagajne. SK Ilirija in ASK Primorje se pozivata, da postavila k tej tekmi po 3 reditelje, ki se imajo javiti pol ure pred pričetkom tekem službujočemu'' odborniku g. Vončini. V nasprotnem slučaju globa Din 100.—.
Potrjuje se ex praesidio izdano dovoljenje gostovanja Čimpormanovi pri SK Muri v tekmi proti ASK Primorje.
Vsi klubi se ponovno opozarjajo, da je treba tekmo prijaviti podsavezu; prijavnici je priložiti prijavnino v znesku Din 10.— za prijateljske oziroma Din 20.— za mednarodne tekme.
Savezni sodniki se opozarjajo, da pod nobenim pogojem ne smejo soditi tekem, za katere niso bili nominirani po sodniškem zboru in potom pod saveza obveščeni o tem. Istotako je poslati najkasneje 24 ur po tekmi sodniko poročilo z takso Din 10.— na naslov tehničnega referenta g. Baltezarja kavarna Evropa.
Naproša se g. Voglar, da nemudoma pošlje sodniško poročilo in sodniško takso tekem I SSK Maribor : reprez. Maribora. SK Ptuj : TK Merkur.
Obremeni se I SSK Maribor za Din 90.—; obvesti se ga tudi pismeno. — Obremeni se SK Ptuj za Din 10.— kot prijavnino tekme z TK Merkurjem. Na prihodnjo sejo se pozivajo Erbežnik Ema, Zan-ner Frida (Primorje) in Jermol I (Ilirija).
Prihodnja seja se vrši v soboto 27. novembra v kavarni Emoni ob 19.15. uri.	Tajnik.
SimičnrcKeoMeRe samo Din SOD-
iz najboljega norveškega blaga dobite pri tvrdki
Blago M, Lilijana
Urejuje: Ante Gnidovec. Izdaja za »Konzorcij Slov sporta«: Joso Goreč. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani