Za CT šele	Perčič proti Šrotu:
tretjina denarja kdo je koga prvi?
Stran 2
Stran 15
St. 72/ Leto 62 / Celje, 11. september 2007 / Cena 0,81 EUR
9770353734020
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Šrot za predsednika SLS-a?
Celjski župan Bojan Šrot bo svojo odločitev, ali bo kandidiral za predsednika Slovenske ljudske stranke, sporočil danes, torek, ob 11. uri na novinarski konferenci v Ljubljani.
Bojan Šrot je že pomladi objavil, da razmišlja o tem, da bi se v boju za vodstvo SLS-a pomeril s sedanjim predsednikom Janezom Podobnikom. Razlog naj bi bil v tem, da si Šrot želi več članov in večjo podporo stranki tudi v mestnih okoljih, med izobraženci, skratka, želi si, da bi stranka, katere podpredsednik je, postala sodobna, desnosredin-sko usmerjena. Mnogi ocenjujejo, da bi njegovo morebitno predsedovanje stranko še močneje povezalo s kapitalom.
Vse do včeraj je Šrot v zvezi z nameravano kandidaturo ostajal skrivnosten, na taboru stranke v Postojni pa je le najavil, da bo svojo odločitev sporočil danes. Tako včeraj še ni bilo znano, ali se bo Šrot res potegoval za predsedniško mesto, kot so tudi deljene ocene o tem, kakšne možnosti ima, da bi na kongresu stranke v boju za predsedniški stolček premagal Janeza Podobnika. V neformalnem pogovoru je Bojan Šrot le dal vedeti, da je osebno odločitev že sprejel, tako da njegova kandidatura ne bi bila nobeno presenečenje.
Nekoliko bolj neposreden je bil zgornjesavinjski poslanec, tudi vodja poslanske skupine SLS-a, Jakob Preseč-nik, ki je »priznal«, da je menda celjski župan neuradno že namignil, da bo na predvidoma novembrskem kongresu kandidiral za predsednika stranke. »Dobro je, da tako rekoč drugi človek razmišlja o vodenju. To je dober znak za prihodnost SLS-a, pogoj pa je, da zaradi tega ne sme prihajati do kakršnega koli razdora. Na vsak način je treba v vse stranke, tudi v našo, ne bom rekel pomladiti, ker Sta Šrot in Podobnik približno enakih let, priti z novimi idejami in silami.«
Srotovo morebitno odločitev za kandidata je pred dnevi že pozdravil Janez Podobnik: »Veselim se, da je stranka v predkongresni čas prišla v dobri kondiciji. Normalno je, da je predsednik, ki je uspel stranko notranje poenotiti, pripravljen, da jo vodi še naprej, seveda če bo takšna odločitev kongresa. Da se za takšno funkcijo potegujejo tako sposobni in spoštovani ljudje, kot je celjski župan in podpredsednik stranke Bojan Šrot, je nekaj najbolj normalnega. To bogati življenje stranke, slovensko politiko in sam se zelo veselim letošnjega kongresa.«	BS
Do zdaj približno tretjina sredstev za CT
Splošna bolnišnica Celje še vedno zbira sredstva za nakup rentgena za globinsko diagnostiko, imenovanega tudi CT-aparat. Do zdaj je svoj prispevek nakazalo približno 9.600 posameznikov in podjetij, ki so skupaj prispevali več kot 335.000 evrov.
CT-aparat je po besedah strokovne direktorice Bolnišnice Frančiške Škrabl Močnik nujnost v razvoju medicine: »Gre za aparaturo, ki je izredno pomembna pri diagnostiki vseh organov in vseh skupin patologije. Predvsem se s to preiskavo osredotočimo na zgodnje iskanje zasevkov rakastih bolezni in s tem omogočamo čimprejšnje zdravljenje. Aparat je zelo zanesljiv tudi pri odkrivanju vseh vrst žilnih bolezni.«
Direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc je pojasnil prihodnje usmeritve bolnišnice: »V naših ciljih hitimo k temu, da bi prišli do kliničnih oddelkov, da bi lahko govorili tudi o Kliničnem centru Celje. Morda je to prenagljeno, ampak sanjamo vendarle lahko.«
Največji delež za nakup aparata je prispevalo približno 8.800 prebivalcev savinj-sko-šaleške regije, ki so skupaj nakazali več kot 207 tisoč evrov. Škrabl Močniko-va je povedala, da bo za CT-aparat doniralo tudi združe-
nje za boj proti raku dojk Europa Donna, ki bo bolnišnici podarilo izkupiček od prodaje gospodinjskega aparata, ki ga bodo 16. oktobra prodah na javni dražbi na Ljubljanskem gradu. Aparat bo podarilo Gorenje, okrasila pa ga bo Zlatarna Celje.
Ivo Grobelnik, član koordinacijskega odbora veteranskih organizacij in društev upokojencev, je dejal, da je bilo gospodinjstvom, obrtnikom, občinam in župniščem doslej poslanih približno 110.000 prošenj za sodelovanje v akciji. Pojasnil je, da se je do zdaj odzvalo približno deset odstotkov donatorjev. Grobelnik je izrazil razočaranje nad odzivom nekaterih
olnišnice z največjimi donatorji za i
podjetij in obrtnikov in dodal: »Upam, da bomo uspeli zbrati vsaj 60 do 70 odstotkov sredstev, ki jih potrebujemo za nakup aparata.« Ker donacije za nakup CT-apara-ta zbira tudi Bolnišnica To-polšica, Grobelnik ocenjuje, da je celjska bolnišnica zato prikrajšana za približno 100 do 150 tisoč evrov.
Na tiskovni konferenci so se zahvalili dosedanjim največjim donatorjem. To so Skupina Pivovarna Laško, Štore Steel, Juteks, Oplast, Elektrosignal in Banka Celje, ki so skupaj prispevali 60.500 evrov. Direktor Štore Steel Marjan Mac-košek je ob simbolni predaji donacije dejal: »Mislim, da si tudi ljudje iz Savinske regije
in s Kozjanskega zaslužijo ustrezno opremo in dobro je, da ta oprema ni na voljo samo v Ljubljani in Mariboru.«
S sredstvi, ki so jih v svojih sklepih Splošni bolnišnici Celje že dodelili nekatere občine in podjetja, se končni znesek povzpne na približno 420.000 evrov, kar je približno tretjina potrebnih sredstev za nakup aparata. »Kar bo manjkalo, bo dala bolnišnica iz svojih sredstev. Imam pa še dobro vest, da se aparat s proizvodnjo ceni, zato bo zanj treba manj sredstev, kot smo od začetka pričakovali,« je o nadaljevanju akcije povedala Frančiška Škrabl Močnik.
TINA VENGUST
Ob Marijini cerkvi zidarji
Na znameniti Marijini cerkvi v Prešernovi ulici v Celju, kjer je bila več stoletij grobnica celjskih grofov, so letos najprej obnovili bakreno kritino zvonika, v preteklih dneh pa so se ob njej pojavili novi gradbeni odri.
Gre za nadaljevanje celovite obnove zunanjščine cerkve, ki naj bi trajala predvidoma do konca novembra [to seveda v primeru, če ne bo pod fasado posebnih odkritij). Kot je povedal celjski opat Marjan Jezernik, bodo obnovili streho cerkve, njeno fasado ter restavrirali kamnite dele, glavni izvajalec pa je celjsko podjetje Oder, skupaj s podizvajalci. Gradbena dela bodo stala tri-
KRATKE MINISTRSKE
sto tisoč evrov, k temu je treba prišteti še zahtevna konzervatorska dela. Največ sredstev naj bi zbrali verniki in drugi občani, s 140 tisoč evri sodeluje ministrstvo za kulturo.
Z omenjenimi deli bodo povsem zaključili obnovo zunanjosti Marijine cerkve, ki je bila zgrajena že v začetku 14. stoletja, vendar so jo v drugi polovici 19. stoletja temeljito prezidali. Obnovi njene zunanjščine bo morala prej ali slej slediti obnova notranjščine, prav tako potrebne obnovitvenih del. Zaradi starih prezidav ne izključujejo zanimivih odkritij tudi pod ometom v notranjosti.
BRANE JERANKO Foto: GK
Spremembe
Danes so res drugačni časi. Obrambni minister Kari Erjavec je v petek na Ponikvi sodeloval pri odpiranju nove podružnične šole, minister za šolstvo dr. Milan Zver pa je v soboto odpiral park borcev na Ljubnem.
Nedočakan obisk Najpogostejša besedna zveza v soboto v Logarski dolini je bila »bemtijarca«. Če kdo pomisli, da so tako govorili organizatorji mednarodne razstave ovc in koz zaradi težko pričakovanega in nedočakanega ministra za kmetijstvo Iztoka Jarca, je njegov problem.
■
IZJAVA TEDNA
»Mladi na majicah nosijo Che Guevaro ali druge dvomljive ljudi, namesto da bi nosili kakšnega slovenskega junaka.«
Dr. Milan Zver (še) ni povedal, katerega slovenskega junaka bodo uporabili za večjo domovinsko pripadnost.
Štirih trekvencah
Jr !■?1
95.1	Br-	» ' „	jIPPiÉB
Še eno gradbišče v Celju, ki ga bomo opazovali v prihodnjih mesecih. Na vrsti je celovita obnova zunanjščine Marijine cerkve.
www.radiocelje.com WWW, novitednik.com
NS« T»«:
DOGODKI
3
Še vedno preveč
samomorov
10. september, svetovni dan preprečevanja samomora
Častni^ občan Zvone Štorman
Na Celjskem je v zadnjih dveh letih samomor naredilo v povprečju od 20 do 30 ljudi manj kot v letih prej, a še vedno je 92 ljudi, kolikor jih je lani obupalo nad življenjem, veliko preveč.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje si je v preteklem 20-letnem obdobju v celjski regiji vsako leto vzelo življenje od sto do 120 ljudi, v minulih dveh letih pa so zabeležili manj kot sto samomorov letno. Na Celjskem je v letu 2006 samomor storilo 92 ljudi, med njimi 72 moških ter 20 žensk. V starostni skupini od 15 do 24 let si je življenje vzelo pet ljudi, v starosti od 25 do 34 let osem ljudi, v starosti 35 do 44 let 17 ljudi, v starosti 45 do 54 let 26 ljudi, v starosti 55 do 64 let 20 ljudi in v starosti nad 65 let 16 ljudi. Še vedno je med umrlimi trikrat več moških kot žensk.
V primerjavi z drugimi območji v Sloveniji sodi celj-
ska regija s Koroško med tista območja, kjer vsako leto zabeležijo največ samomorov na sto tisoč prebivalcev. Lani je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 529 ljudi, torej 26,3 na sto tisoč prebivalcev. Na Celjskem so zabeležili 30,6 samomorov na enako število prebivalcev.
»Vemo, da je samomorov več med moškimi, starejšimi, osamljenimi, zlasti lciče-nimi in ovdovelimi, brezpo-. selnimi, ljudmi, ki trpijo zaradi depresije, alkoholiki, tistimi, ki so že poskušali s samomorom, in tistimi, ki sO potisnjeni na rob družbe. Obrambne strategije in pristopi za zajezitev samomora morajo zajeti vse te ciljne skupine in različna področja posameznikovega življenja - izobraževanje, zaposlovanje, socialno in ekonomsko varnost, zdravstveno varstvo in druge vire pomoči v stiski,« opozarja psihiatrinja Metoda Vidmar Vengust,
članica regijske skupine za preprečevanje samomor;
Regijska skupina deluje na Celjskem že šesto leto, strokovnjake z različnih področij pa povezuje vodja skupine Nu-ša Konec Juričič, predstojnica oddelka za socialno medicino na zavodu za zdravstveno varstvo. Svoje delo so usmerili predvsem v informiranje in izobraževanje ter destig-matizacijo duševnih težav. »V Sloveniji že vrsto let potekajo številne aktivnosti, ki so povezane s preprečevanjem samomora. Nekatere med njimi so morda še premalo prepoznavne, ne dovolj povezane, potrebovali bi nekatere nove. Nujno bi potrebovali tudi nacionalni program za zmanjšanje samomora,« ugotavlja, hkrati pa opominja, da lahko veliko stori vsak med nam vsakodnevnih odnosih doma, službi in okolju, kjer živi - če le zna prisluhniti potrebam sočloveka.
MILENA B. POKLIC
Zbirajo nevarne odpadke
Akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, ki jo v občinah celjskega območja izvaja podjetje Javne naprave Celje, se te dni nadaljuje.
Danes se. akcija končuje v Štorah, jutri, v sredo, pa bodo poseben zabojnik za zbiranje nevarnih odpadkov postaviti na Dobrni in v Lembergu. V Novi Cerkvi, Vojniku in
na Frankolovem bo akcija zbiranja teh odpadkov v četrtek in petek.
Nevarni odpadki so baterije in akumulatorji, .zdrayila in kozmetika, uporabljeno jedilno in motorno olje, zavržena računalniška oprema, kartuše, tonerji, čistila, barve, laki, razpršila, redčila, lepila, ostanki škropiv in podobno.	BS
Mnogi menijo, da so bili v preteklosti Maistrovi borci po krivici prezrti. Parku na Ljubnem seje poleg številnih gostov in domačinov poklonila tudi Slovenska vojska.
Park kot pomnik
»Danes se sicer ni treba boriti z mečem, toda v Sloveniji moramo uporabiti druga sredstva, če se hočemo uveljaviti v družbi evropskih narodov,« je ob sobotnem odprtju Parka borcev za severno mejo poudaril predsednik Zgornjesavinj-skega društva generala Maistra Iztok Podkrižnik, ki je bil tudi glavni donator in pobudnik gradnje malce drugačnega pomnika.
Po mnenju ministra za šolstvo dr. Milana Zvera je park na Ljubnem kamenček v mozaiku gradnje večje domovinske zavesti, pri kateri ima veliko vlogo tudi šola. »V mi-
nistrstvu poskušamo že nekaj let dopolniti učne programe z domovinskimi in državljanskimi vsebinami, vendar to ni dovolj,« je poudaril dr. Zver in dodal, da gre za spoštovanje lastne zgodovine. »Prazno in piškavo je svetovljanstvo, če ne temelji na ljubezni do svojega naroda in zgodovine, vendarle pa se ljudem ne da ukazati: domovino moraš imeti rad<.«
Člani Zgornjesavinjskega društva generala Maistra so park, ki se razprostira na 1.500 kvadratnih metrih, zgradili ob vstopu na Ljubno, njegova izgradnja pa je stala 250 tisoč evrov. Park bor-
cev je edini park v ljubenski občini in edini tovrstni v Sloveniji. Akademski kipar Primož Pugelj je izdelal skulpture Maistrovih borcev, generala Maistra pa je upodobil ob konju, kar simbolizira enakost in enotnost borcev, ki so se leta 1919 borili za severno mejo. Sicer smo biti na Ljubnem med odpiranjem parka priča eni najboljših proslav, iz katere je vel spoštljiv spomin na delo generala Maistra, tudi pesnika in literata, ter na 120 borcev, ki so se po 1. svetovni vojni z Ljubnega odpravljali na obrambo severne slovenske meje.	US
S prisrčno proslavo, na kateri so kulturni program oblikovali Petrovi tamburaši in ansambel Spev, so v petek obeležili praznik Občine Žalec.
Na slavnostni seji občinskega sveta je predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun spregovoril o pomenu obrti in podjetništva, žalski župan Lojze Posedel pa je pozval k združevanju, povezovanju in dose-
ganju skupnih ciljev za dobrobit občine, zato »da bi se vsi, ki smo bili izvoljeni, z roko v roki trudili za izboljšanje vsega, kar je v občini treba izboljšati«.
Na seji so podelili tudi priznanja posameznikom in društvom, ki so v minulem letu najbolj izstopali. Tako so plakete Občine Žalec prejeli strelke Društva upokojencev Vrbje, gasilci s Ponikve, OŠ Griže, Društvo savinjskih
vinogradnikov in Danica Je-zovšek Korent. Grbe so podelili planinskemu društvu, župniku Viktorju Arhu in dolgoletni direktorici knjižnice Anki Krčmar. Posebej iskren aplavz je doživel gostinec Zvone Štorman, ki so ga imenovali za častnega občana Žalca. »Ponosen sem, da sem Savinjčan, in to povem, kamorkoli me vodi pot,« je poudaril Štorman.
US, foto: TT
Trak za odprtje nove šole so prerezali ravnateljica I. OS Žalec Tatjana Zgank Meža in državna sekretarka Magdalena Šverc ter poslanca, predsednik KS Ponikva Ivan Jelen in žalski župan Lojze Posedel.
Slavje za šolo
V šoli so trije oddelki in en oddelek podaljšanega bivanja. Stavba se ponaša s svetlimi učilnicami, z novo knjižnico, s kuhinjo in jedilnico, nova pa je tudi oprema. Šolo, ki je nadomestila več kot sto let staro šolsko zgradbo, so dogradili v enem letu, v tem času pa so učenci obiskovali matično šolo v Žalcu. Vrednost naložbe, ki so jo v kraju težko pričakovali, je 631 tisoč evrov, od tega je ministrstvo
za šolstvo poplačalo slabo tretjino, vrednost opreme pa ocenjujejo na dodatnih 135 tisoč evrov.
Na Ponikvi so veseli, ker imajo v tako majhnem in od središča oddaljenem kraju to, kar potrebuje mladi rod. Slovesnost so popestrili z bogatim kulturnim programom, slavje, ki so mu prisostvovali skoraj vsi domačini, pa se je zavleklo pozno v noč.
US, foto: TT
V	petek so slavili na Ponikvi, kjer so tudi uradno odprli novo podružnično šolo, ki je že postala ponos kraja.
V	šolo je septembra zakorakalo 35 učencev, prvič pa je v šolske klopi sedlo šest otrok. Povsem zaseden je tudi vrtec, ki so ga med gradnjo šole tudi polepšali, tako da je na Ponikvi nastal sodoben kompleks, namenjen najmlajšim in tudi drugim krajanom.
ODARSTVO
Celje znova v utripu obrtnega sejma
Od srede do srede bo Celje spet v znamenju Mednarodnega obrtnega sejma. Število razstavljavcev je letos rekordno - organizatorji so jih našteli 1.605, od tega tretjino mednarodnih. Rekorden naj bi bil tudi letošnji obisk, saj pričakujejo 170 tisoč obiskovalcev.
»Ne le, da bodo na ogled domača in tuja inovativnost, domače in tuje znanje, temveč bo tudi razstavni program vsebinsko bogatejši,« je sejem opisala namestnica direktorja Celjskega sejma Bre-
Cena vstopnic bo letos nižja kot pretekla leta. Odrasli bodo zanjo odšteli 5 evrov, upokojenci in skupine več kot 20 oseb 4,5 evra, učenci, dijaki in študentje pa 4 evre. Cena družinske vstopnice, s katero lahko na sejem vstopita dve odrasli osebi z dvema otrokoma, starima od 7 do 15 let, stane 10 evrov.
Breda Obrez Preskar
da Obrez Preskar. »Povečano zanimanje smo opazili na področju gradbeništva ter opreme za dom, bogata bo predstavitev poslovnih storitev, saj se bodo predstavili vsi ponudniki telekomunikacij, banke, zavarovalnice in podobno. Že tretje leto pripravljamo tudi Finančno areno, v kateri bodo lahko obiskovalci dobili brezplačna sve-
tovanja v okviru naložb, pokojninskih varčevanj, govorili bomo tudi o različnih pasteh, kar bo za splošne obiskovalce zagotovo izredno zanimivo.« Podobno kot na letošnjem sejmu Flora in For-matool bodo z zavodom za zaposlovanje pripravili zaposlitveni kotiček za poklice, v katerih so odlične zaposlitvene možnosti, kadrov pa ni dovolj.
Strokovne prireditve, ki jih v precejšnji meri pripravlja tudi Obrtna zbornica Slovenije, so letos predvsem mednarodno obarvane. V okviru skupinskih predstavitev se bodo predstavih Avstrijci, Madžari, Hrvati, Srbi in Tajvanci. Širša delegacija z ministri in visokimi predstavniki oblasti bo prišla s Kosova ter iz Vojvodine. Svoje izkušnje s pridobivanjem evropskih finančnih sredstev bodo predstavili predstavniki iz Trsta, medtem ko Avstrijci pripravljajo poslovna srečanja sloven-
V času sejma bo obiskovalcem na voljo brezplačen avtobus, ki bo vsako uro vozil od železniške postaje skozi mesto do sejma, pri čemer se bo ustavljal tudi na urejenih parkiriščih. »Na voljo je 3500 parkirnih mest, kar bo najbrž zadostovalo tudi za pričakovan večji obisk,« je povedala Breda Obrez Preskar.
skih in avstrijskih obrtnikov ter podjetnikov.
Od številnih obsejemskih prireditev so organizatorji izpostavili še finale tekmovanja Sestavimo si vrt, glasbene in zabavne prireditve, jubilejna žrebanja za obiskovalce ter brezplačen dostop do interneta. Pozabili niso na najmlajše; zanje so pripravili igralni kotiček, pri čemer bodo tradicionalne športne prireditve tudi tokrat obarvale sobotno sejemsko dogajanje.
ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ
Predsednik uprave Tone Turnšek in predsednik sindikata Ivan Ožir podeljujeta priznanje in petdnevno letovanje v tovarniškem apartmaju v Termah Čatež Mariji Bezjak, ki že 36 let dela na normo.
Priznanja ob jubileju
Temelji današnje družbe Polzela, tovarna nogavic, so bili postavljeni 9. septembra pred 80 leti. Ob prazniku podjetja so v petek pripravili dan odprtih vrat, v soboto so podelili priznanja delavcem za okrogle delovne jubileje, upokojencem pa so se zahvalili s spominskimi darili.
Zbrane je v jedilnici, podjetja nagovoril predsednik uprave Tone Turnšek, ki se je zahvalil vsem jubilantom in bivšim zaposlenim za prispevek k razvoju in rasti podjetja. Med drugim je dejal, da je bilo ob us-
tanovitvi podjetja zaposlenih 60 delavcev, ki so proizvedli 150 tisoč parov nogavic, največ, 1.389 delavcev je bilo zaposlenih leta 1990. Zdaj je zaposlenih 529 delavcev, ki bodo letos izdelali 20 milijonov parov nogavic in ustvarili 16,5 milijona evrov prihodka. Ob polletju po lanski izgubi beležijo pozitivne rezultate. V kulturnem programu sta nastopila kvintet Lastovka in tamburaški orkester KUD Polzela, ki ga vodi Mija Novak.
TT
Era gradi v Makedoniji
Skupina Era bo v Skopju predvidoma še v tem mesecu začela z gradnjo moderne poslovne hiše in najsodobnejše komunalne ter prometne infrastrukture, vključno s 5000 parkirnimi mesti.
Poslovna hiša bo merila dobrih 33 tisoč kvadratnih metrov. Namenjena bo predvsem tujim podjetjem in organizacijam, ki vstopajo na makedonsko tržišče oziroma v regijo. Investicijska vrednost gradnje poslovne hiše je okoli 35 milijonov evrov, pridobili pa bodo približno 150 novih delovnih mest. Sicer je Era tudi lastnik družbe Skopski saem, ki poseduje zemljo za projekt Era City, to je gradnjo največjega in najmodernejšega regionalnega po-slovno-trgovskega centra v Makedoniji. Naložbo ocenjujejo na približno 150 milijonov evrov, pridobili pa bodo 800 novih delovnih mest.	US
www.novitediiik.com
TSÀR
Ak/i JBLJLm	(rofevtf,ptani,kiuluclJ,mitMD
■■j"1!:"-	-SSSAÄ n,pti ■
Petelinskova 13	' '	B^H
3212 Vojnik	-ZmiflREMTKI Tel: 041/643 433, 643 139
Fax: 0
[wann
-	SUHOJ* PUZOV
-	TUKiMffcS ITUXIIIB, GUMÌM, UKUSQ «MUKI
Branko KOSIR s.p.
Pod gozdom 5. 3230 Šentjur telefon: 041 799 633 fox: 03 574 05 54
montaža senčil in PVC oken
e-mail: kosir@siol.net
Nemir
Po lepi rasti vrednosti delnic na Ljubljanski borzi zadnji teden avgusta so prvi septembrski dnevi postregli s preobratom. Zadnji teden so na trgu prevladovali prodajalci, ki so z nekoliko bolj agresivnimi naročili spuščali tečaje nižje. Slovenski borzni indeks je v tem tednu posledično izgubil nekaj manj kot 2 odstotka, njegova vrednost pa se je po zdrsu ob koncu tedna vrnila malenkost nad mejo 12 tisoč indeksnih točk.
Največjo izgubo so tokrat utrpeli delničarji Mercatorja. Različne in nasprotujoče si informacije v javnosti glede izstopa Istrabenza iz lastniške strukture so povzročile nemir pri trgovanju, močna prodajna naročila pa so v zadnjih dneh znižala ceno delnice krepko pod mejo 400 evrov. Posli med preteklim tednom so se spustili vse do tečaja 366 evrov oziroma skoraj 13 odstotkov nižje od enotnega tečaja ob koncu še tedna nazaj. Razlago za razprodajo je trg prejel z informacijo o večji lastniški spremembi, ki je bila objavljena v sredo po trgovanju. Na trgu je namreč odjeknila novica, da je Istra-
CICG	Cinkarna Celje	164,23	10,60		HH -1.08
CfTTG	Cetis	115,20	8,10		0,00
CHZG	Comet Zreče	12,20	0.70		0,00
GRVG	Gorenje	47,75	5.683.90		-3,33
PILU	Pivovarna Laško	97,08	465,10		-2,11
JTKS	Juteks	154.44	25.00		1,89
ET0G	Etol	209,08	287,00		6,44
benz prodal 12,6-odstotni delež v Mercatorju po ceni, ki je nižja od trenutnega enotnega tečaja. Zanimanje se je ohladilo tudi za v tem trenutku najbolj vroče delnice Telekoma. Nenehna namigovanja medijev o precenjenosti delnice na Ljubljanski borzi in primerjave tega telekomunikacijskega podjetja s konkurenco v tujini, ki krožijo v javnosti in kažejo na visoko tržno ceno, so spet vnesle negotovost. Po objavi razpisa za prodajo nekaj manj kot polovice vseh izdanih delnic, ko je cena pridobila, so tako na trgu prodajna naročila
SBI20	12.038,09	-0.88
PIX	6.966,83	-1.73
BIO	116.68	0,00
opazno oklestila ceno. Delnica se je namreč spustila kar za dobre 4 odstotke, ob koncu tedna pa se je njena vrednost ustalila nad nivojem 46Ò evróv. V prihodnjih dneh se bo cena delnice naprej odzivala na različne informacije in špekulacije o rezultatih uradne cenitve, ki jih država ljubosumno skriva, nadaljnjo smer pa je predvsem zaradi te skrivnosti nemogoče predvideti. Vsekakor je ta informacija za trg zelo pomembna, saj ima moč, da lahko vpliva tudi na trgovanje z ostalimi delnicami. Vendar pa bo očitao treba na oceno vrednosti družbe počakati oziroma bodo obzorja investitorjev razjasnjena šele z epilogom sage o Telekomu, ko bodo znana imena in ponudbe za nakup nekaj manj kot polovičnega deleža. Do takrat pa ... vse je možno.
MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
STISKALNICE ZA SADJE »PREŠE«
ŽAGAR Bogomir s.p. Tovarniška 7,3312 Prebold
www.euioinox.biz, tel 03/705 34 70, fex: 03/705 34 71. gsm: 0M/681214 •RAZLIČNIH VELIKOSTI
•	NAGIBNA VARIANTA - ENOSTAVNO POLNJENJE IN PRAZNJENJE
•	KVALITETNA IZDELAVA, UGODNE CEI
•	IZDELANE IZ NERJAVNEGA JEKLA
FINOMEHANIKA DRAGICA DOBRAJC s.p.
(CfCJ~\ Na okopih 2 c 1-/ MV) 3000 Celje
Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 AKCIJA FOTOKOPIRNI STROJ CANON 1R 1018 -585,60 EUR (cena je z DDV-jem) programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,... stroji za štetje denarja	ostalo...
NOVI TIS
NO
Podam, M }àt jetìeba nawstì v vlogi za	». Art Musarjm nam je pojasnila, da so % dodelitev subvencije, so osebne narave, še	tem primeru Zakon u visokem šolstvu. Pivt-posebej pgfàmga -družinskem dohodku,	vilnik o subvencioniranju prevodov študenti je na razpolago uslužbencem na želez-	tov ter vloga za dodelitev subvencije k ceni rnški oziroma avtobusni postaji Zato smo	j^dza pravna podlaga za zbiranje v vlogi v uradu informacijske pooblaščenke Nata-	navedenih podatkov, zato zbiranje teh pose Pire Musar preverili, kako je s tem. Za-	datkov ni sporno. Pri tem je dodala, da če kon o varstvu osebnih podatkov pravi, da	bi uslužbenci zahtevah kakršne koli podat-se osebni podatki v zasebnem sektorju lah-	ke, ki v vlogi niso predvideni, to za namene ko obdelujejo, če njihovo obdelavo določa	odločanja o subvencioniranju prevoza ne zakon ali če posameznik v to osebno privo-	bi bilo dopustno.

Označite dve medvedka zane čaka tudi srebn
V razpredelnici označite dve polji, v Katerih se skriva po en medvedek.
Vsak konec meseca bomo tako zbrali deset medvedkov in Jih odpeljali v celjsko bolnišnico.
Žrebanje vsak ponedeljek ob 16.30 na Radiu Celje.
Pravila si lahko ogledate na www.radiocelje.com in www.novitednik.com
Vroča kri zaradi jnešanja oddelkov v OŠ Lava
Z vlakom ali avtobusom?
Prvi šolski dan v OŠ Lava zagotovo ni minil v tako prijetnem vzdušju, kot bi lahko. Še pred koncem počitnic je močno odmeval ukrep, s katerim so razdelili dva četrta razreda in učence premešali v novo sestavljene oddelke. Med starši nekaterih otrok je to sprožilo nemalo negodovanja, a ravnateljica pravi, da podpira odločitev strokovnega šolskega tima.
Staršem so na sestanku konec avgusta predstavili predlog o uravnoteženju dveh oddelkov sedanjih četrtošolcev. Vendar je informacija o tem do staršev pricurljala že pred tem, vprašanja na to temo so se pojavljala žena spletni strani Servisa 48. »Tukaj se je res zgodila napaka, saj informacija ne bi smela biti dostopna, preden smo sploh spre-
rala. V enem razredu je bilo na primer pet učencev več kot v drugem, predvsem pa sta bila disciplinsko popolnoma različna. Odločili smo se za optimalno sestavo glede na vzgojne ter učne cilje in starasmo ter spolno strukturo. Za strokovno odločitvijo tudi stojimo,« pravi Kolenkova in dodaja, da se jim je prehod učencev iz enega v drugo triletje zdel najprimernejši čas za takšen ukrep. »Res mislite, da bi odločali v škodo otrok? Gledali smo dolgoročno, da se bodo učenci izšolali v maksimalno stimulativnem okolju!«
Starši zaenkrat ne želijo prati umazanega perila v javnosti, pač pa skušajo s šolskim vodstvom najti skupni jezik in zadeve urediti v korist otrok.
POLONA MASTNAK
rije poveča še za 10 odstotkov. V primeru, da je oddaljenost večja od 60 kilometrov, je subvencija večja za 20 odstotkov.
Cene avtobusnih in železniških mesečnih vozovnic se zelo razlikujejo. Za primerjavo smo vzeli vzorec dijaka, ki se vozi na relaciji Celje - Šentjur in nima štipendije. Če ta dijak spada v prvi subvencijski razred, bo za mesečno vozovnico z vlakom odštel dobrih 12 evrov, za avtobusno mesečno vozovnico pa 26 evrov. V primeru, da ima štipendijo, ga pri vozovnicah za vlak ne razporedijo v subvencijski razred, ampak imajo enotno ceno (vtem primeru 37 evrov). Pri vozovnicah za avtobus pa dijaka s štipendijo prerazporedijo v višji subvencijski razred, v tem primeru bi torej prešel v drugi subvencijski razred.
Miloš Rovšnik, vodja službe za prodajo in tarife Slovenskih železnic, je povedal, da največji odstotek njihovih potnikov predstavljajo dijaki in študentje. In kaj oni menijo o prevozu v šolo in cenah mesečnih vozovnic?
Ksenija Bezgovšek, Fran-kolovo: »Mesečne vozovnice nimam, ker se vozim samo v eno smer. Ni mi všeč gneča na avtobusih, poleti je zelo vroče in tudi vozovnice so zelo drage.«
ALEKSANDRA TRUPEJ
Marijana Kolenko: »Res mislite, da bi odločali v škodo otrok?«
jeli sklep konference. Sicer pa bi lahko storili tudi drugače. Odločili smo sé, da staf-t šem vnaprej predstavimo mešanje oddelkov, in to storili že avgusta, medtem ko bi lahko počakali na prvi šol-
ski dan,« pojasnjuje Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
Nekatere starše je zmotilo, da so bili izključeni iz sistema obveščanja in odločanja. Trdijo, da niso proti mešanju razredov, ampak jih moti, da nikoli niso bih seznanjeni o razlikah med oddelkoma ter o tem, da bi obstajale kakšne težave.
Ravnateljica je razloge sicer že pojasnjevala na spletni strani Servis 48, vendar smo jo prosili še za podrobnejša pojasnila. »Na koncu šolskega leta je bila izvedena kvalitativna analiza, ki je pokazala, da oddelka nista uravnotežena. Strokovni tim, torej nekdanje učiteljice in razredničarke, svetovalna delavka in učiteljice iz podaljšanega bivanja, je podal predlog, da bi se oddelka drugače organizi-
Šolsko leto se je za dijake in učence že začelo. Tisti, ki se v šolo vozijo, si večinoma zagotovijo nakup mesečne vozovnice. Država subvencionira prevoze vozačev, ki se izobražujejo v oddaljenosti pet kilometrov ali več od kraja stal-
"MSJSgMpa- Mm do velikega števila kršitev pri polne cene mesečne vozov-
navedenih podatkov preverja ministrstvo za šolstvo in šport. Tam so nam povedali, da naključno izberejo regijo za preverjanje višine navedenega dohodka staršev, prejemanja štipendije in dodatka k prevozu. Pravijo, da po dosedanjih izkušnjah ni prišlo
nice, odvisno od socialnega položaja in oddaljenosti od kraja izobraževanja.
Za nakup mesečne vozovnice potrebujejo izpolnjeno vlogo za dodelitev subvencije k ceni prevoza, ki jo izpolnijo z izobraževalno ustanovo in s starši. Resničnost
-preverjonjii,-—=
Vlak pol cenejši od avtobusa
Cena dijaške oziroma študentske mesečne vozovnice je odvisna od bruto mesečnega dohodka na družinskega člana v primerjavi s povprečno mesečno plačo na za-
poslenega v Sloveniji, oddaljenosti kraja šolanja od stalnega prebivališča ter prejemanja oziroma neprejema-nja štipendije. Višina subvencije se razdeli v štiri razrede. V prvi razred spadajo tisti vozači, katerih družinski mesečni dohodek predstavlja 15 odstotkov od povprečnega mesečnega dohodka vseh zaposlenih v Sloveniji. Njihova subvencija je tako 50-odstotna. Če je odstotek bruto mesečnega dohodka vozača večji od 55 odstotkov, ta sodi v četrti razred in ima sedemodstotno subvencijo. Za vozača, ki je od kraja bivanja oddaljen več kot 40 kilometrov, se višina subven-
»Urša Mlinarič, Stopče: »V
šolo se vozim z vlakom, imam mesečno vozovnico. Tovrsten prevoz je občutno cenejši od avtobusnega, zato ga tudi uporabljam. Ni mi pa všeč, da imajo vlaki včasih zamude zaradi del.«
Nina Obrovac, Prebold:
»Uporabljam avtobusni prevoz, cena moje mesečne vozovnice je 80 evrov, kar je zelo veliko. Moti me to, da avtobusi ne vozijo ob koncih tedna, zato takrat sploh nimam prevoza.«
Petra Vidic, Krško: »Všeč mi je, da imam vlak vsako uro, v nasprotju z nekaterimi sošolkami, ki so iz Velenja. Z avtobusom se ne bi vozila, ker je vlak cenejši, hitrejši in več je prometnih povezav.«
Ime, Priii.._... Naslov:.....
6
UEV
Več kot le štirideset let sejma
Od danes in vse do konca Mednarodnega obrtnega sejma bo v avli pred Modro dvorano Celjskega sejma na ogled razstava mag. Hedvike Zdovc o sejemski zgodovini Celja.
Razstava Mojster izdelek na ogled postavi je razdeljena na tri tematske sklope. »Prvi del zajemajo klasični sejmi, ki so bili po celjskih ulicah in trgih. Sredi 19. stoletja so se jim pridružile tudi gospodarske in obrtne razstave, ki so se končale leta 1957. Šele čez deset let je celotno obrtništvo ponovno spoznalo, da ne bi bilo slabo, če bi svoje izdelke znova predstavilo na sejmih,« je kar se da na kratko skušala glavne mejnike strniti avtorica mag. Hedvika Zdovc. Pred 41 leti so se obrtniki zbrali na Dobrni in dorekli, da bodo pravi sejem pripravili naslednje leto na športnem objektu Kladivar. Po zgraditvi prve hale današnjega Celjskega sejma na Golovcu, leta 1976, so obrtni sejem (ki je bil že takrat v jesenskem času) prestavili.
Avtorica razstave se je proučevanja sejmarjenja v Celju lotila po naključju. Ker je kot za-
poslena v zgodovinskem arhivu morala urejati tako imenovani fond Mestne občine Celje od leta 1850 do 1918, je našla veliko gradiva, povezanega s takratnimi obrtnimi razstavami. Ker jo je tema zanimala, je raziskovala naprej. Na temo sejmarjenja v Celju je napisala magistrsko delo in lani izdala tudi knjigo. Ker je o temi ohranjenega tudi ogromno fotografskega materiala, je bila razstava ob 40. jubileju sejma sama po sebi umevna, le da jo je avtorica potegnila še globlje v preteklost. Kaj jo je pri najdenih dokumentih najbolj presenetilo? »Obsežen foto arhiv in vzdušje, ki je v mestu vladalo ob vsaki razstavi, sejmu. To slavnostno vzdušje so prikazali tudi z izobešanjem zastav (to potrjuje članek v časopisu), z organiziranjem raznih jutranjih budnic. Leta 1888 (tudi po fotografijah mi je to leto najljubše) so pred odprtjem pripravili celo prome-nadni večerni koncert s slavnostno razsvetljavo. Mesto je skratka že takrat dihalo z obrtnimi razstavami in s sejmom.«
ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ
Razstava bo do konca obrtnega sejma na ogled v avli Modre dvorane, nato jo bodo prenesli v Zgodovinski arhiv Celje, kjer bo na ogled vsaj še do konca januarja prihodnje leto.
Stari grad obnovljen čez tri
leta
Obnovitvena dela na celjskem Starem gradu se nadaljujejo. Potem ko so delavci večinoma preko javnih del v preteklih letih že uredili vhod, del obzidja, prireditveni prostor in Pelikanov stolp, je zdaj na vrsti gotski palacij.
Tudi tam bodo dozidali manjkajoče stranske stene in poskrbeli za zapolnitev razpok v njih. Del objekta so sicer obnovili že lani, letos in verjetno v prvi polovici prihodnjega leta pa naj bi dela na palaciju končali. Občina
bo «za- projekt namenila dobrih 143 tisoč evrov, pri če- ' mer bo ministrstvo za kulturo iz kulturnega tolarja prispevalo slabih 20 tisoč evrov. Objekt bodo namenili za kul-turno-turistično dejavnost. Sicer pa je občina za nadaljevanje del na Starem gradu pridobila tudi evropska nepovratna sredstva. Na razpis službe vlade za regionalni razvoj in lokalno samoupravo so namreč prijavili projekt Celjski včeraj in jutri: Stari grad. Poleg ureditve prireditvenega prostora in prosto-
,-rov v- medzidju vzhodnega " dela" obrambnega zidti. ki jih bodo najverjetneje namenili za gostinsko oskrbo in sanitarije ob prireditvah, bo končno obnovo dočakal Friderikov stolp. Ta zagotovo najznamenitejši objekt Starega gradu je namreč že dlje časa zaradi varnosti zaprt, kot pravijo na Mestni občini Celje.
Občina je za triletno obdobje pridobila 1,3 milijona evrov. Roman Repnik, koordinator za odnose z javnostmi na Mestni občini Ce-
lje, ob tem dodaja, da razmišljajo tudi o vsebinah, ki bi jih dali najpomembnejši celjski turistični točki. Te bodo dokončno oblikovali v naslednjih letih. Med pomembne danes umešča vnovično gostinsko ponudbo, ki je sicer zaenkrat bolj skromna in v začasnem lesenem objektu, v prihodnosti, ko bodo preuredili prostore nekdanje galerije mladih in uredili vso potrebno dokumentacijo, pa jo bodo zagotovo razširili.
ANDREJ KRAJNC
19.00 Knjigarna Kulturniea
Velenje____
Vida Petrovčič: Hujšajmo skupaj
predstavitev knji vor vodi Milena.'
Pridne delavce, ki prihajajo s Kosova, z gradbišča ne prežene niti slabo vreme. - Št. 72 -11. september 2007
19.00 Mestni kino Metropol
Kdaj in kje so se rodili bi-
: predavanje
17.00 Dvorana Centra Nova	19.19 Dvorana Centra Nova
Velenje	Velenje
mag. Andreja Jernejčič:	Štefan Rehar: Cesarska Ki-
Obleke sveta	tajska
potopisno predavanje	potopisno predavanje
	
i ESI
rRO STROJNA OPREMA,
1. Dipl. inž. kemijske tehnologije
(projektant tehnolog za tretma hlajenje tehnoloških vod)
2. Univ. dipl. inž. strojništva
(projektant tehnolog za tretma hlajenje tehnoloških vod) Pogoji: - 2 do 3 leta delovnih izkušenj - poznavanje dela z računalnikom (Word, Excel, Internet...] - aktivno znanje tujega jezika (angleško in / ali nemško)
- vozniški izpit B-kategorije -samostojnost, komunikativnost, strokovnost, natančnost Nudimo: - urejeno delovno okolje -stimulativno nagrajevanje - dinamično delo - možnost izobraževanje
Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 15 dneh po objavi na naslov: ESOT, d.o.o., Kersnikova 21, 3000 Celje.
NOVI TEĐNIK
7
Laščani uspešni na razpisih
Občini Laško je v letošnjem letu uspelo pridobiti kar za 2,3 milijona evrov nepovratnih državnih in evropskih sredstev.
Približno 1,2 milijona evrov bodo porabili za vodovod Vrh-Tevče-Trojno in za ureditev infrastrukture pri Zdravilišču Laško. Za izgradnjo zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah je namenjenih okoli 200 tisoč evrov (da bi pospešili pridobitev gradbene in druge dokumentacije za gradnjo zdravstvene postaje, se bo v četrtek na izredni seji sestal občinski svet), 300 tisoč evrov pa bodo namenili izgradnji pločnikov do Strmce in Marija Gradca ter
za ureditev treh lokalnih cest. Občini Laško je uspelo pridobiti tudi evropska kohezij-ska sredstva v višini 550 tisoč evrov za ureditev kanalizacije v Laškem. Prav tako je občina kandidirala na razpisu ministrstva za šolstvo in šport, pri čemer odgovor pričakujejo v naslednjih dneh. Na ta razpis se je prijavila s projekti izgradnje vrtca v De-bru, rekonstrukcijo šole in
izgradnjo športne dvorane v Rimskih Toplicah ter z nadomestno gradnjo podružnične Šole v Šentrupertu nad Laškim.
Med pomembnejšimi investicijami Občine Laško je črpališče za pitno vodo Pri treh studencih. Z njim bodo dolgoročno rešili problem oskrbe s pitno vodo na širšem območju Laškega tudi v sušnem obdobju.	BA
www.novitednik.com
Šolski dispanzer je obnovljen
V celjskem zdravstvenem domu po dobrih dveh mesecih zaključujejo obnovo šolskega dispanzerja. Naložbo ocenjujejo na 600 tisoč evrov, ki jih bo v celoti zagotovil Zdravstveni dom Celje. Za prihodnji teden napovedujejo tehnični prevzem obnovljenih prostorov, slovesno odprtje pa konec meseca.
Prostore šolskega dispanzerja so po več kot treh desetletjih delovanja sedaj prvič celovito obnovili. Na 500 kvadratnih metrih površin so uredili pet ambulant. »Obnova je bila nujna, predvsem zaradi pomanjkanja prostih ambulant za šolske zdravnice in dotrajanosti opreme, ki ni bila zamenjana že nekaj desetletij,« je povedal direktor JZ ZD
Celje, prim. mag. Stanislav Kajba. Z dodatno ambulanto bo sedaj imela vsaka zdravnica svoje prostore, urejeni prostori pa bodo v zadovoljstvo tako zaposlenih kot pacientov.
Šolski dispanzer, ki v času obnove deluje v dveh ambulantah v prvem nadstropju pri medicini dela, prometa in športa, bodo predvidoma preselili v nove prostore takoj po opravljenem tehničnem prevzemu, torej najverjetneje že konec tedna. Kot ugotavlja vodja OE nemedicinske dejavnosti na JZ ZD Celje, Jože Blazinšek, bodo predviden čas obnove prekoračili za teden dni. Zataknilo se je pri usklajevanju različnih obrtnih del.
MBP, foto: AŠ
Z bloka zgrmel omet
V četrtek okoli poldneva je s stolpnice na Mariborski cesti 76a v Celju z bloka odpadel omet, velik 15 kvadratnih metrov. Na srečo pred vhodom v tistem trenutku ni bilo nikogar, zato do poškodb ali hujše tragedije ni prišlo, policija pa je kraj zavarovala.
Upravnik stanovanj, v katerih je več kot petdeset stanovalcev, je celjski Supra Stan.
Njihov predstavnik Peter Pfeifer, ki si je v petek ogledal nastalo škodo, meni, da je za odpad ometa kriva streha, ki že dlje časa zamaka. Včeraj so si z izvajalci ogledali in ocenili škodo ter najugodnejšemu zaupali obnovo najprej strehe in nato celotne fasade. Nevarnost, da bi v tem času odpadel še kateri del fasade, je po Pfeiferjevih besedah odveč.	MJ
0
Smo vodilni proizvajalec in sistemski dobavitelj avtomobilskih luči za mednarodno avtomobilsko industrijo.
K sodelovanju želimo pritegniti izkušene, motivirane in sposob-	L_ £	9 """"
ne strokovnjake, ki bi bili odgovorni za vodenje področja financ SClì	H G C K6T
in računovodstva ter sodelavce na področju kontrolinga.
SAPS d.o.o. , PREBOLD
Vodja financ in računovodstva
Strokovnjak bo vodil, odgovarjal ter poročal za celotno področje financ, računovodstva in kontrolinga ter deloval v mednarodnem okolju. V bodoče bo podrejen neposredno direktorju podjetja. Pogoj za prijavo je ustrezna izobrazba, aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, nekajletne izkušnje s področja vodenja računovodstva (zaželeno v proizvodnem podjetju), dobro poznavanje zakonodaje in računovodskih standardov, sposobnost motivacijskega vodenja skupine in osebnostne lastnosti - samoiniciativnost, delavnost, vztrajnost zanesljivost natančnost.
Sodelavec v kontrolinga
Strokovnjak bo odgovoren za ugotavljanje stroškov, izdelavo kalkulacij in pokalkulacij, finančno spremljanje projektov, sodelovanje pri letnem planiranju, izdelavo različnih poročil za odločanje vodstva podjetja ter poročanje centrali.
Pogoj za prijavo je ustrezna izobrazba, aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, poznavanje in dobra računalniških programskih orodij, nekaj let izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu v industriji, poznavanje poteka poslovnih procesov proizvodnih podjetij in izkušnje z zbiranjem poslovnih informacij za potrebe kontrolinga na ravni podjetja (planiranje, poročanje, analiziranje, nadziranje).
Nudimo vam zanimivo in dinamično delo v mednarodnem okolju ter vas vabimo, da svojo cenjeno prijavo z življenjepisom, oboje v slovenskem ter angleškem oz. nemškem jeziku, pošljete čim prej na naslov podjetja:
Schefenacker SAPS, d.o.o.. Tovarniška cesta 12. 3312 Prebold (tel.: 03 703-45-10. 041 400-615) ali na elektronski naslov: zaposlitev@schefenacker-slovenia.com
Trgatev prehitela naznanitev
Tradicionalna naznanitev vinske trgatve v Slovenskih Konjicah, že 13. po vrsti, je bila letos prej kot običajno, a vseeno malo pozno. Trgatev se je v teh krajih že začela.
A to vinogradnikov iz Konjic, Zreč in Loč, ki so se v soboto zbrali na Starem trgu, ni motilo. Pomembno je, da bo letina dobra, po vseh napovedih boljša kot lani. Veselja v njihovih vrstah zato ni manjkalo, dobra volja pa je tako nalezljiva. Seveda so tudi kmečki običaji ob trgatvi, ki so jih prikazali vinogradniki, že sami po sebi zabavni, dobro voljo pa so dvigovali še narodnozabavni ansambel Zreških 6, folklorna skupina Kebelj in humorist Srečko Zorko.	MBP
8
UEV
m udi
Velikost 40-46
Velikost 19-25
Velikost 36-41
OTVORITEV: v torek 11. septembra 2007
r <	■r^i
i v jfeJU	
Race spet plavajo
Športna ribiča Branko Žaberl in njegov sin Zoran (na fotografiji levo) sta v nedeljo popoldan na Slivniškem jezeru po 15 letih truda in namakanja trnka v vodo le dočakalo kapitalen ulov. Pozno popoldan je Branku ribiško palico skoraj odneslo iz rok, ko je v vabo zagriznil 211 cm dolgi in 61 kg težak som. Poklical je sina in s skupnimi močmi sta po kakšni uri natezanja orjaka le spravila na kopno. Oddahnila sta si ribiča in race, ki spet brezskrbno plavajo po tem jezeru. Sherpa press

DEICHMANN
Sprejem za gasilce
V Kulturnem domu na Gomilskem je bilo srečanje slovenske gasilske mladinske reprezentance, ki je nastopila na 16. gasilskih olimpijskih igrah na Švedskem.
Srečanje oziroma sprejem je pripravila GZ Slovenije v sodelovanju z Občino Braslovče, GZ Žalec in PGD Gomil-sko. V mladinski reprezentanci so bili mladinci PGD Nova Cerkev in mladinke PGD Gomilsko. Kot je znano, so bile gasilke z Gomilskega tretje, mladinci pa dvanajsti. Ob sprejemu so kulturni program pripravile članice olimpijske ekipe
z Gomilskega, nato pa so zbranim govorili predsednik domačega gasilskega društva in predsednik GZ Žalec Franci Skok, braslovški župan Marko Balant, Dejan Žele iz celjske izpostave za zaščito in reševanje ter predsednik GZ Slovenije Ernest Eöry, ki je skupaj s poveljnikom Matjažem Klari-čem podelil priznanja mladinkam in mladincem, pokal za tretje mesto pa so dobile gasilske Gomilskega. Z minuto molka so se poklonili gasilcem iz sosednje Hrvaške, ki so v požaru izgubili življenja.	TT
Zaključno srečanje IX. tabora
To poletje je bil v Žički kartuziji že IX. tabor za duhovno rast, ki ga pripravlja Cvijeta Pahljina. Udeleženci so pripravili zaključno srečanje, ki bo v soboto, 15. septembra, ob 16. uri na zelenici pred oboki v Žički kartuziji.
Srečanje bodo obogatili s slikanjem zastave, predstavitvijo vtisov udeležencev tabora, z glasbo, s sprevodom z baklami do cerkve in z mašo za udeležence iii njihove družine ter za vse, ki so letos naredili; samomor.	MBP
aa
Ugodna obutev blagovnih znamk. DEICHMANN Največji prodajalec
——- Št. 72 - 11. september 2007
Ny(C
NOVI TEDNIK
i INFORMACIJE
9
St. 72 -11. september 2007 -——
mm
Štorman
irad Tabor Tabor
Rezervacije: 03 759 0607, GSM 041-222-732
/Imerjka
Mariborska c. 79.3000 Celje Tet: 03 541 9320, fax: 03 491 5 www.gostilna-amerika.i
J^dČMV[ Ch

tel.: 03-705-98-00 gsm: 051-67-98-00 faks: 03-705-98-01
GOSTILNA KOREN
JOLANDA PODGRAJŠEK S.P, Pristova 11 .«04 Dobri,i
Tel.:Ö3/781 81 50 E-mail: gostilna.koren@gmail.com
i. - ■ : \	Zagrad 77, 3000 Celje
	Tel.: 00386 (0)3 492 64 60 Sji-iS^NO.
	
'MIRAN
VABI K OMIZJU S PRISTNIMI JEDMI NOVIH OKUSOV IN IZGLEDOV.
GOSTIŠČE MIRAN, Miran OjsterSek s.p.. Tmovec pri Dramljah 5«-DRAMME
info: 051438 038 in www.omizje.com
BEAUTY& WELLNESS CENTER LUCIJA (tel: 03 7590608)
Restavracija Pizzerija in špageterija Prenočišča ****
GrCinO v dobre Gostilna "Franci
^m	^fl	Informacije in rezervacije:
gostilne
tel.: 03 492 64 60 Zagrad 77 3000 Celje
Pričakujemo vas: PON-SOB: 10.00-22.00
Kjer so doma	tradicija,
gostoljubje in odlična hrana. S temi besedami bi lahko na kratko opisali gostilno Franci, ki kulinarične dobrote svojim gostom nudi že od leta 1895, ko je gostilno v Zagradu pri Celju ustanovil Matija Krašovec. Leta so minevala, generacije so se menjale, gostilna Pri Franci pa je vsa ta leta ostala v vajetih ene družine in trdno zasidrana v srcih pravih gurmanov. Tudi danes, ko gostilno skozi nove kulinarične trende vodi Peter Zaveršek z ženo Marijo.
Gostilna, v kateri prevladuje domačnost in
iz buč, gozdnih sadežev, grozdja ... Verjamem, da vas bo premamila pašteta iz prekajene postrvi s smetanovim hrenom, očarala odlična gobova juha, navdušil srnin hrbet z bučnimi štruklji in gozdno omako z domače brajde ali lisičkini štruklji, v nebesa pa vas popeljala jabolčna strjenka na cimetovi mreži s češpljevo čežano ali čokoladna torta z janežem. Poleg sezonskih dobrot, ki so ponujene v dveh kulinaričnih menujih, Pri Franci velik poudarek dajejo tudi vegetarijanskim jedem, kot je na primer ajdova torta z jurčki. V omenjenih jedeh lahko uživate v
dobrote, ki nas okrepčajo v hladnih mesecih. Prav gotovo pri gostilni, ki uživa tolikšen ugled ni potrebno poudarjati, da so vse jedi narejene iz prvovrstnih, svežih sestavin, je pa vsekakor vredno izpostaviti,
jesenskem času, v zimskih mesecih pa bo pela druga pesem oziroma kraljevale drugačne jedi. Takrat bodo v ospredje prišle zelje, pečenice, krvavice in ostale
CATERING f - j - Dnevne malice Ht t S Kosila
Vikend in praznična
RESTAVRACIJA
Bogata A la Card ponudba
03/ 780-07-04 051/360-555 Vsak dan 09-22 pet. sob-23.00
Kojič Milan. s.p. Opekamišha cesta ISA, 3000 Celje
Gsm- 041 ! 901 760. 03 / 42 6 7 070, 03 / 42 67 072 R-medL aibiJwiüBJrieiajltt.
sodijo tudi kruh, štruklji, sladoled, češpljevi cmoki in nasploh vse sladice domače izdelave. Ob toplih dneh vas vabi krasen, v cvetje odet letni vrt, ko bo hladneje, pa si premražene okončine pogrejte ob njihovi krušni peči. V slehernem letnem času vam bo prijazno postreglo osebje, oblečeno v čisto pravo narodno nošo. In prav vsak dan v letu se boste Pri Franci počutili kot doma.
dolgoletna tradicija danes nenehno sledi trendom na področju zdrave priprave hrane in poudarek usmerja na sezonske jedi. Tako lahko v septembrskem in oktobrskem barvitem jesenskem času uživate v kulinaričnih presežkih, narejenih
da med znamenite Franclove dobrote
RESTAVRACIJA
TFÄWSKMÄ
Na mestu starega bo zrasel nov dom
Sobe v župnijskem domu so svetle in lepo urejene. V ospredju Fanika Štruc, ob njej Lidija Ambrož. Laura Marinšek - Št 72 -11. september 2007 -
Del Lambrechtovega doma v Slovenskih Konjicah so porušili - Stanovalci v župnijskem domu do oktobra 2008
Valerija Lesjak
Ob Šolski ulici v Slovenskih Konjicah, kjer je vse od leta 1871 stal Lambrechtov dom, zdaj zeva velika luknja. Najstarejši del doma in bližnjo hišo so porušili, da bodo lahko zgradili novo, večjo zgradbo, v kateri bodo lahko bistveno bolje poskrbeli za stanovalce. Država je za naložbo namenila 4,5 milijona evrov. S tem denarjem bodo do oktobra 2008 zgradili nadomestno stavbo s 3.800 kvadratnih metrov uporabnih površin.
Zahtevnega projekta so se lotili, dà omogočijo boljše bivalne pogoje na negovalnem oddelku. Namesto velikih sob s številnimi posteljami bodo uredili eno in dvoposteljne sobe s sanitarijami. Hkrati bodo pridobili tudi prostore za nov dnevni center in kratkotrajne namestitve. Dom bodo potem lahko nudili 160 stanovalcem, 12 postelj bo v dnevnem centru. V novem delu bodo še prostori centra za pomoč na domu, kuhinja, jedilnica, večnamenski prostori, domski bife in prostori uprave.
Do takrat, ko bo vse to urejeno, čaka stanovalce doma, predvsem pa zaposlene, še dolgo in naporno leto. Lambrechtov dom namreč zdaj deluje kar na treh lokacijah: v novejšem stanovanjskem delu doma, ki so v ga v zadnjih letih že uredili, v šoli V parku in v novogradnji župnijskega doma. Razseljeni
»Konjičani potrebujemo in si tudi zaslužimo današnjemu času primeren dom za starejše,« pravi direktorica doma Valerija Lesjak. Da ž urejanjem ne gre več odlašati, so se strinjali tudi v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Ko je Zavod za gradbeništvo ugotovil, da je stara stavba statično vprašljiva, so se odločili za nadomestno gradnjo. A preden so prihrumeli gradbeni stroji, je bilo treba najti prostor za 80 stanovalcev. »Nekaj smo jih lahko še stisnili v novejši del doma, a to še zdaleč
Lambrechtov dom, kakršen je le še v spomin
ni bilo dovolj. Kljub iskanju, kljub javnemu pozivu, nas nihče ni povabil pod svojo streho. Počutila sem se, kot bi bila sama na svetu,« opisuje nekajmesečno iskanje direktorica.
V šoli V parku, kjer šo jim odstopih kuhinjo in prostore za upravo, ni bilo mogoče računati še na kaj več, nekdanji dom teritorialne obrambe se je izkazal za povsem neprimernega. »Ko nisem videla več nobene možnosti, sem se obrnila na konjiškega nadžup-nika Jožeta Vogrina. Čeprav je bil takrat župnijski dom še v zelo zgodnji gradbeni fazi, je po prvem šoku preprosto sprejel našo prošnjo, češ, zato smo, da pomagamo. Delali so petek in svetek in uredili prostore za naše potrebe. 23. julija, v največji vročini, smo se že selili. Dva dni kasneje smo izpraznjen objekt predali izvajalcu, Kongradu, oziroma predstavniku ministrstva.«
Potem so prihrumeli gradbeni stroji. Star Lambrechtov dom je padel, sedaj pa že pripravljajo temelje novega doma po načrtih
i. Portal iz leta 1871 bo krasil tudi novi dom.
konjiškega arhitekta Mira Kvasa. »Višji in širši bó od podrtega in obdan z zeleno kuliso, kamor bodo imeli izhod stanovalci, zlasti dementni. Od starega doma smo ohranili portal, ki bo krasil vhod v novi dom,« opisuje bodočo zunanjo, podobo doma direktorica.
Stanovalci so zadovoljni
Stanovalci, skupno jih je 153, in njihovi svojci so spremembe dobro sprejeli, saj vedo, zakaj je treba malce potrpeti. »Življenje v domu se ni prav nič spremenilo. Ne vem, kako to zaposlenim uspeva,« je ugotavljala hči ene izmed stanovalk.
Tudi stanovalci, preseljeni v lepo urejene prostore v župnijskem domu, so zadovoljni. »Marsikje sem že bil, a je tukaj najboljše. Lepo skrbijo za nas, ženske so prijazne...« pohvali osebje Ladislav Marguč iz Konjiške vasi. Tildi Adela Jeranko in Fanika Štruc najdeta samo lepe besede. »Nič nam ne manjka. Prostori so lepi, vsi so prijazni...« Celo med
zaposlenimi ni negodovanja. Medicinska sestra Lidija Ambrož in strežnica Laura Marinšek zagotovita, da opravljata svoje delo tako kot vedno: »Resda je zraven precej voženj, pa naj gre za hrano, perilo ah medicinski material, a je vse dobro organizirano. Šlo bo, zakaj ne.«
Ponosna na svoje sodelavce
Ker se vsi zaposleni trudijo, da bi čas gradnje stanovalci preživeli kolikor je mogoče brez težav (brez hrupa ob gradbišču seveda ne gre), je v takih pogojih najtežje prav zaposlenim. Direktorica Valerija Lesjak: »Tako zahteven projekt je mogoče izpeljati le, če se v delovnem kolektivu strnejo vrste. V času selitve stanovalcev negovalnega dela doma, vse pripadajoče opreme, celotne kuhinje in uprave, je bilo potrebno ogromno dodatnega angažiranja vseh delavcev zavoda. Delavke so na lastno pobudo prekinile dopuste ah bile to pripravljene narediti, delale so v svojem prostem času, slabe volje, kljub neznosni vročini in utrujenosti, ni bilo zaznati,« opisuje čas selitve.
»Hidi v prvih dneh delovanja na treh lokacijah, ko smo v vseh službah iskali najbolj optimalen delovni čas, postavljah organizacijo dela na novo, nalagali dodatne naloge, vezane zlasti na transport hrane, perila, materiala, uvedli dodatno nočno izmeno, smo skupaj zmogli stopiti čez vse ovire. Na tak kolektiv moraš biti ponosen,« pravi.
Začetek je torej dober, vzpodbuden. A vzdržati bo treba več kot eno leto, tudi dolge zimske mesece, ko znata sneg in mraz precej otežiti prevoze. Še dobro, da razdalje med ostankom Lambrechtovega doma, šolo V parku in župnijskim domom nišo velike. Oboroženi s pričakovanji boljšega in lepšega jih zlahka premagujejo.
MILENA B. POKLIČ
VAŠE SKRITE ŽELJE % URESNIČITA NOV! TEDNIK IN RADIO CELJE
Tvoji soigralci bodo Turbo Angels,« je bil naš odgovor. Obraz je pričakovano razjasnilo veselje, opaziti pa je bilo tudi nekaj isker sladkega pričakovanja. Štiričlansko skupino, ki lahko zatrdi da je bilo to poletje zaradi osvojenih nagrad res njihovo, spremlja od samega začetka. »Poleg njihovih pozitivnih, veselih skladb občudujem predvsem to, da so vztrajali pri začrtani poti, čeprav so nekateri na začetku njihove glasbene kariere dejali, da so pač spet neka muha enodnevnica,« je dejala Ni-ka ter se v naslednjem trenutku že rokovala z rahlo utrujenimi Turbo Angelsi. Do že kar krepkih jutranjih ur je po Raayevih besedah v bližini Lenarta trajal eden izmed njihovih številnih nastopov. »Zaradi tega srečanja smo prespali v Celju, prispeli smo malo pred sedmo uro zjutraj, si hitro privoščili krepčilen spanec in zdaj smo nared za bowling.«
Kdo bo podrl
največ kegljev?
Nika in njena sestra Tanja z vrstniki sta velikokrat slavila rojstne dneve prav ob bowlingu in tudi članom skupine je ljuba ta oblika preživljanja prostega časa. »Športni tipi ravno nismo.
ivila na rumeno kroglo.
gremo pa včasih po malo sprostitve in zabave na bowling,« je dejala Marjetka, Raay pa je nadaljeval: »Bowlinga sicer ne obvladamo preveč, se pa vsaj potrudimo.« Tudi pri tej igri, je povedala in-štruktorica bowlinga v Planetu Tuš Brina Romih, vaja dela mojstra. »V Celju igralci dosegajo vedno boljše rezultate in mislim, da se utegne kmalu oblikovati tudi kakšen tovrsten klub.«
Nika je moči združila s svojim najljubšim članom Tlirbo Angelsov Raayem, Tanja je upala, da bo uspešna z Dejanom, preostali par pa sta tvorili Maša in Marjetka, ki se poleg glasbene kariere v zadnjem času ukvarjata še z urejanjem podobe Mance Špik in Spelee.
Medtem, ko sta v smehu in zabave polni igri vseskozi vodila Dejan in Tanja, pa je na koncu zmaga pristala v rokah Nike in Raaya. Katere teme pogovorov so se izmenjevale ob bowling stezi, boste izvedeli v sobotni reportaži ob 10:10 na Radiu Celje. Nasmejana slovenska skupina pa je tudi v tem primeru očarala Niko in njeno družino: »Bilo je zelo lepo, so prijazni in jih bomo še naprej poslušali. Pa čedni so.«
MAJA GORJUP Foto: GREGOR KATIC
Za začetek je bilo treba obuti primerne če vije.	»Dajmooo, Nika!« se je slišalo iz ozadja.
- Št. 72 - 11. september 2007 -——
ERC
Najlepše je sodelovati in se zabavati, so dejali Turbo Angels v družbi Nike in Tanje Dimec.
Vsa darila v zameno za Turbo Angels
Devetošolka Nika je podirala keglje s priljubljeno skupino - Druženje, zabava in kanček rekreacije
Štiričlanska družina Dimec iz Šempetra goji veliko ljubezen do košarke. Ritem za poskočne ter hitre poteze in korake pod košem pa dajejo uspešnice skupine Turbo Angels. Njihova vodilna oboževalka v družini je 14-let-na Nika. Z njenimi starši smo skovali načrt za srečanje s priljubljeno slovensko skupino.
»Smo naročniki Novega prebiranji so hčerino pozor-tednika in med tedenskimi nost vedno znova pritegnile
izpolnitve skritih želja. Rekla sem ji, da lahko tudi jaz zanjo napišem kakšno pismo, če želi, pa je dejala, ker je bil takrat pač čas njenega rojstnega dne, da bi za srečanje skupine Türbo Angels dala kar vsa darila, samo da bi lahko
enkrat klepetala z njimi,« je skupaj s soprogom Jožetom začela pojasnjevati Alenka Dimec, medtem ko sta njeni hčerki šele prihajali v našo bližino. Nika seveda ni vedela, kakšno presenečenje jo čaka, saj so ji starši rekli, da gredo na Stari grad, potem pa še malo preverit kino spored. »Približno drži, s tem da bomo dodali bowling v Planetu Hiš.
Svetelšek »turai« Gorenje
19-letni Miha Svetelšek, bodoči študent matematike
Rokometaši velenjskega Gorenja so pravo hladno prho doživeli v Hrpeljah, ki so jih zapuščali s porazom, visokim osem golov.
Še vedno zelo zdesetkani so v 1. delu vodili s tremi goli prednosti, na odmor so odšli ob izenačenem izidu, v 2. delu pa so popolnoma popustih. Najboljši strelec tekme je bil desno krilo iz Zagreba Franjo Lelić, ki je zapravil prvo sedemmetrov-ko. Nato je s kazenskih strelov Velenjčane premagoval Miha Svetelšek, sin direktorja Tuša Aleksandra Sve-telška. Skupno je dosegel šest golov, po njegovi zaslugi pa je imel Gold club na superpokalu Celjane skoraj že na kolenih.
DŠ
Foto: GK
Poraza
Laščanov v BiH
Ekipa Zlatoroga je minuli konec tedna preživela v rojstnih krajih svojega trenerja Damjana Novakoviča, saj je igrala na turnirju v Širokem Brijegu.
Ob Zlatorogu so na turnirju igrali še domačin Široki, hrvaški prvak Cibona in Split.
V	prvem srečanju so Laščani izgubili z domačini s 77:66, tudi zaradi tega, ker je Široki na svojem turnirju pač moral igrati v velikem finalu. Proti prvaku BiH so največ košev za »pivovarje« dosegli Grega Mali, 17, ter Andrej Maček in Nemanja Jelesijević po 11.
V	boju za tretje mesto proti Splitu je Zlatorog igral brez Jelesijeviča, ki si je zvil gleženj, in v finišu izgubil s Splitom z 81:72. Ob odsotnosti Je-lesijeviča in že tako (pre) skromnem igralskem kadru, ki nujno čaka okrepitve.
je Mali dosegel 19 točk, Edin Alispahič in Salih Nuhano-
vič pa po 15. Naslednji konec tedna bodo Laščani igrali na turnirju v Tuzli, kjer bodo nastopili še domača Sloboda, beograjska Crvena zvezda in Budučnost iz Podgorice, ki bo prvi nasprotnik Laščanov na tem turnirju.
Začenja se
pokalno tekmovanje
Za nekatere klube se bo ta konec tedna začelo tudi pokalno tekmovanje. Na sporedu je namreč 1. krog pokala Spar, v katerem bo letos igralo 61 ekip. Igra se po enakem sistemu kot lani, kajti višji kot je nivo tekmovanja, kjer so ekipe igrale, kasneje se vključujejo v pokalni boj, ob koncu pa bo znova organizi-Št. 72 -11. september 2007 -
ran turnir osmerice. Na Celjskem bo pokalno tekmovanje odprl novi član 1. B lige Rogaška, ki bo v četrtek gostila moštvo Radenske Crea-tiv, kar bo tudi svojevrsten test ekipe trenerja Borisa Zrinskega, test pred začetkom tekmovanja na višji ravni. Celjski KK bo (prav tako pojutrišnjem) gostil Roglo, kar bo derbi 1. kroga, Nazarje moštvo Ruš, Terme Olimia iz Podčetrtka pa bodo igrale pri Bistrici. Dodajmo še, da se najboljši 1. A ligaši priključijo slovenskemu pokalu šele v četrtem krogu (med njimi tudi Alpos in Elektra Esotech), najboljše štiri ekipe iz lanske sezone, tudi Zlatorog iz Laškega, pa so neposredno uvrščene na zaključni tur-
JANEZ TERBOVC
NA KRATKO
Katarinina naslednica?
Brčko: Velenjska teniška igralka Diana Nakič je osvojila svoj prvi profesionalni turnir. V finalu turnirja z nagradnim skladom 10.000 ameriških dolarjev je s 6:3 in 6:4 premagala Madžarko Virag Ne-meth.
Presenetljiv
»remi«
Poreč: Košarkarice celjskega Merkurja so odigrale prijateljsko tekmo z rusko Če-vakato. Po izjemni igri Lucije Čonkove, ki je dosegla 30 točk, se je srečanje končalo izenačeno na 86. (DŠ)
www.novhedr	li,com
	
_______ j	
wadioce!	Incoiti
»Ne vem kako, a ukrepati bo potrebnota
Poraza udeležencev lige prvakov, slovenskega prvaka in podprvaka v uvodnem krogu 1. državne lige, sta bila šokantna. Velenjčani so v za njih vselej neugodnih Hrpeljah doživeli pravi polom, Celjani s proračunom dobrih treh milijonov evrov pa so - tudi prepričljivo - klonili v Trebnjem.
Nehvaležna naloga glede pojasnila je pripadla v. d. direktorja kluba Andreju Šušteri-ču, ki pa ni ovinkaril.
Je bilo neprijetno sedeti na dolenjski tribuni?
Na njej je bil najpomembnejši del vodstva našega kluba. Bili smo zelo razočarani nad slabo igro našega moštva, ki praktično ni prikazalo nič. Morda je delno izjema le Renato Sulič. Ne vem, kako naprej. Če se stvari ne bodo izboljšale, bomo primorani ustrezno ukrepati. Sam sicer v tem trenutku ne vem, kaj naj bi ukrenili, a nekaj bo potrebno storiti.
Rok za prijave na razpis za delovno mesto direktorja kluba se je iztekel. Imate kandidate?
Do ponedeljka dopoldne smo dobili le eno ponudbo. Pretiranega zanimanja za to delovno mesto očitno ni.
Je možno, da se navkljub prispeli prošnji ne boste odločili za novega človeka?
Mislim, da glede na dosedanje prijave ne bomo nikogar zaposlili.
Pripravili ste zanimivo razstavo ob visokem jubileju kluba oziroma igranja rokometa v mestu ob Savinji. Kje in kdaj si jo bo moč ogledati?
Pripravljena je leto dni kasneje, kot je bilo načrtovano. Proslava obletnice bo potekala z zamikom, razlog pa je znan: kasnejša dodelitev organizacije pokala EHF zmagovalcev. 31 plošč, na katerih so fotografije v velikosti 110x78 cm, trenutno visijo v naših klubskih prostorih, v soboto pa bodo v vitrinah v avli dvorane Zlatorog. Na njih so prikazani najpomembnejši dogodki, mejniki in posamezniki našega kluba v 60-letni zgodovini. Razstava nosi ime 60 let rokometa v Celju in pod-
Andrej Šušterič
naslov Od začetkov igranja rokometa in ustanovitve kluba do osvojitve naslova evropskih klubskih prvakov.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Celjani so po osamosvojitvi doživeli 21. prvenstveni poraz. Kot sedaj, so s tremi goli razlike (25:22) izgubili v Trebnjem jeseni leta 1998. Tedaj prav tako visokoproračun-sko celjsko mošivo, ki ga je vodil Sead Ha-sanefendič, je ugnai celjski trener Mišo Toplak. Slednji, čeprav je ob Trebnjem v Evropo pripeljal še eno »vasico«, Dobovo, pa z najstnicami Celja osvoji! drugo mesto v državi, očitno nima prav nobenih možnosti, da bi v tem stoletju dobil kakršnokoli priložnost v Zlatorogu.
Pozitivno oceno celjskega vodstva je dobil le Renato Sulič.
1 dežja pod kap
Celjski rokometaši so začeli DP s porazom in ga »proslavili« v diskoteki
Ivry, Tremblay in Trimo so zaporedni tekmeci, ki so s skupno 12 goli prednosti premagali Celje Pivovarno Laško. Za Celjane bi bilo izjemno koristno, če bi izgubili pol-finalni obračun slovenskega superpokala v Velenju proti Gold clubu. Pravičnejši razplet bi streznil glave.
Zato pa sta sledila še francoska poraza in izgovori, ki so padli na plodna tla. Glavni trener, državljan Slovenije, se je na podlagi pestovanja, ki ga je deležen, znova izognil slovenščini, ne le na novinarski konferenci, kjer »sta se cedila med in mleko«, temveč tudi med televizijsko oddajo. Brez prevoda. In večina mladih spet ni razumela, kaj go-
vori slovenski državljan, slovenski selektor, trener ponosa slovenskega klubskega športa.
Mnogi še vedno menijo, da celjska ekipa ni slaba. Obenem kakšne večje koristi ne bo, če bo v izvrstni formi spomladi, v končnici DP-ja, in bo gladko pomendrala tekmece, ki bodo zaradi ožjega kadra že povsem upehani. Obračun v Veszpremu pa bo čez 18 dni! Moštvo ob Baiatomi morebiti že deset let ni bilo tako »nezvezdniško«, Gummersbach je v krizi ob številnih poškodbah. Celjani bi to morah znati izkoristiti. Spet bodo potovali v Reykjavik, a ne k Framu kot lani, temveč k Valurju.
Trener Trebanjcev dr. Marko Šibila je bil vedro razpoložen, a ne evforičen: »Uspelo nam je Celjane onemogočiti tam, kjer so najmočnejši. S kolektivno igro smo dosegli premoč, predvsem v fazi branjenja. Na prejšnjih tekmah smo dobivali precej >lah-kih golov, tokrat pa ne. Tudi v napadu smo našli rešitve, zelo je bil razpoložen mladi Skube. Uspel nam je veliki met!« Malce smo vrtali, kje še ležijo vzroki za izid: »Morda so nas Celjani podcenjevali. Prepričan sem, da bodo analizirali poraz in da bodo uspešnejši na naslednjih tekmah. Še bo veliko presenečenj, kar je dobro za slovenski rokomet.«
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Generalka za Domžale, da boljša ne bi mogla biti
V Areni Petrol je bila odigrana prijateljska nogometna tekma med MIK CM Celjem in hrvaškim prvoligašem Slavenom Belupom.
Celjani so odigrali odlično in zmagali s 5:0. Dva gola je dosegel Domen Beršnjak, po enega pa Simon Sešlar, Gorazd Gorinšek in Darijo Biščan. Gostje so v 1. polčasu zaostajali z golom razlike, potem pa so močno premešali svoje vrste. Podobno je storil tudi Pavel Pinni, a celjski fantje so se borili za njegovo naklonjenost. Kapetan Simon Sešlar je vstopil po odmoru, Hrvatom preprečil zadetek, obenem pa začenjal vse nevarne akcije. V 1. polčasu je Pinni ponudil priložnost Blažu Pucu. Visoki 29-letni napadalec je dvakrat zatresel mrežo gostov, ko še ni vedel, da bo igra prekinjena (prvič zaradi prekrška, drugič zaradi nedovoljenega položaja), tako da deluje obetavno pred sobotnim derbijem. Zanimanje za obračun z Domžalami narašča, obisk pa lahko »pokvari« neustrašna četa celjskega košarkarskega trenerja Aleša Pipana, če bi se uvrstila v polfinale EP.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC
(oper
SINTA
^y» N«; tu
Puc nosi številko 26.
»Oblak ne
izvaja pritiska«
Nogometaši Rudarja, varovanci Braneta Oblaka, so v nedeljo v 5. krogu 2. lige na štadionu Ob jezeru gladko premagali Krško.
Alen Mujanovič, ki je dosegel dva zadetka, je priznal, da so v 1. polčasu igrali zelo slabo: »Pobudo so imeli Krčani, vendar smo hitro dosegli zadetek in vzpostavili ravnotežje, čeprav so bili gostje bolj borbeni in hitrejši pri žogi.« Z Oblakom, ki je velenjsko ekipo prevzel v prejšnji sezoni, so igralci zadovoljni, saj je vzdušje na treningih in tekmah sproščeno: »Brane Oblak je veliko ime slovenskega, evropskega in svetovnega nogometa, zato imamo pred njim vsi igralci neko strahospoštovanje. Zase lahko rečem, da rad hodim na njegove treninge, saj je zelo sproščen in ne izvaja nikakršnega pritiska. Vsi smo z njim zadovoljni, je zelo pozitivna oseba ter vrhunski trener,« je še povedal Mujanovič.
Cilj »knapov« v letošnji sezoni je osvojitev prvega mesta in vrnitev v 1. SNL. Mujanovič verjame, da je to z močnim moštvom, kot ga imajo, in ambiciozno upravo mogoče: »Vrnitev med elito je vsekakor naš cilj. Na vsaki tekmi gremo na zmago. Res pa je, da je potem igranje v vrhu slovenskega nogometa težje. Čeprav imamo dobro ekipo, nam morebiti primanjkuje še kakšen izkušenejši nogometaš. Malce zaostajamo, a do konca prvenstva je še precej časa.« V prihodnjem krogu bodo Velenjčani gostovali pri novincu Zavrču.
MOJCA KNEZ
t o
IQ.'
Poštena proslava Kozmusove medalje
Miting celjskih knezov tudi finale mednarodne atletske lige AZS
Atletsko društvo Kladivar bo v četrtek pripravilo mednarodni miting, na katerem bodo nastopili najboljši slovenski atleti in atletinje, nosilec srebrne medalje s SP-ja v Osaki Primož Kozmus, Matic Osovnikar, ki je najboljši beh Sprinter na svetu, Brigita Langerholc, Marija Šestak, Marlene Ottey, Miran Vodovnik ...
Nekaj bo tudi zanimivih tujcev, Jeremy Scott (ZDA), Danijela Grgič in Andras Haklits s Hrvaške, Marco Lingva iz Italije, Hanzija Alič iz BiH, Dragutin Topič iz Srbije, Krisztian Pars z Madžarske in še mnogi drugi.
Kladivo in graciozna Marlene
Direklur mitinga in podpredsednik Kladivarja Stane Rozman je izpostavil paradno disciplino mitinga: »To bo prav gotovo met kladiva. Pričakujemo tudi udeležbo Madžara Parsa, ki je lani postavil rekord našega štadiona, ko je vrgel kladivo 82,45 m. Prišel bo tudi mladinski svetovni prvak v metu kladiva, Hrvat Marin Premeru.« Letošnja novost mitinga bo sprememba memorialnih disciplin. Do zdaj so izvajali tek na 100 metrov za moške v spomin na predvojnega atleta Ferda Skoka, tek na 100 m z ovirami pa je bil v spomin na dolgoletnega predsednika Kladivarja Fedorja Gradišnika. Letos bo memorialna disciplina tek na 100 m za ženske, kjer organizator pričakuje nastop slovenske državne rekorderke in v dresu Jamajke nosilke največjega števila medalj s svetovnih prvenstev Marlene Ottey.
Dober celjski krog Novinarske konference se je udeležil tudi eden najboljših metalcev kladiva na svetu Primož Kozmus: »Z veseljem sem se odzval povabilu na miting, saj menim, da je pomembno, da se najboljši atleti udeležujemo vseh slovenskih mitingov. Moram še povedati, da moji rezultati na mitingih v preteklem tednu niso bih najboljši, saj smo srebrno medaljo iz Osake pošteno proslavili. Po mitingu v Gorici, ki je bil v nedeljo, lahko povem, da sem že malo boljše volje, čeprav sem tehnično slabo metal. Upam, da bom v Celju, kjer je dober krog, metal več kot 80 metrov.« Skupni nagradni sklad Mitinga celjskih knezov znaša 9.100 evrov. Na mednarodno tekmovanje, ki se bo v četrtek začelo ob 15. uri, bodo imeli vsi obiskovalci prost vstop.
MOJCA KNEZ, foto: GREGOR KATIČ
Vsak dan po en Fabjanov adut
Svetovno prvenstvo v judu	valk v kategoriji nad 78 kilo-
se bo v Riu de Janeiru začelo	gramov Lucija Polavder.
v četrtek, ko bo na tatamije	Isti dan se bo v kategoriji
stopila ena najboljših tekmo-	do 78 kg borila njegova klub-
ska kolegica iz celjskega San-kakuja Regina Jerneje. V petek se bo s svetovno elito spopadla Urška Žolnir (63 kg), v soboto Petra Nareks (52 kg) in v nedeljo še Roki Drakšič (60 kg). Celjan Matjaž Ceraj bo nastopil v najtežji kategoriji v četrtek.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Med Sankakujevci je na fotografiranju pred potjo v Brazilijo manjkala Urška Žolnir, kar ji je preprečila viroza.
PANORAMA
NOGOMET
Najhitrejši belec tudi v Celju
5. krog 2. SL: Rudar Velenje - Krško 3:1; Mujanovič (10, 75), Grbič (86). Vrstni red: Bonifika 12, Aluminij 10, Rudar Velenje 9, Triglav, Krško 8, Bela Krajina 7, Mura 5, Zagorje 4, Krka 2, Zavrč 1.
5. krog 3. SL - vzhod: Šentjur - Stojnci 4:1; Arlič (6, 15), Drobne (82, 90 11-m). Paloma - Šmarje 1:1; Asllanaj (71). Roma - Dravinja 1:2; Vodopivec (75), Močič (83). Kovinar Štore - Šmartno 2:2; Urlep (29), Korun (33); Vasič (50), Softič (73). Vrstni red: Šentjur, Odranci 13, Šmarje 11, Dravi-
nja, Šmartno 10, Veržej 9, Malečnik, Črenšovci 7, Stojnci 6, Paloma 5, Kovinar Štore, Dravograd 3, Roma 1, Pohorje 0.
5. krog Štajerske lige: Gerečja vas - Rogaška 4:1; Dro-fenik (50). Möns Claudius - Ormož 3:3; Poredski (14, 56), Špoljar (23), Simer Šampion - Zreče 2:0; Kožar (26, 54). Šoštanj - Partizan From 5:0; Raj-kovič (2, 18, 39), Redžič (55), Kljevkovič (67). Vrstni red: Simer Šampion 13, Podvinci 11, Šoštanj, Ormož 10, Gerečja vas 9, Rogaška 7, Bistrica, Zreče, Partizan Fram 6, Möns Claudius 5, Šentilj 4, Peca, Oplotnica, Železničar 3.
1. krog 1. SLMN: Gorica -Živex 2:2; Iskrač (30), Vojsk (33). Extrem Sodražica - Do-bovec 2:7; Mordej (10, 19), Stres (16), Bračun (19), Hro-vatič (29), Repine (31, 36).
ROKOMET
1. SL (m)
1. krog: Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 30:27 (15:12); Kokšarov 7, Gajič 5, Terzič, Su-lič 4, Špiler, Kos 2, Trivundža, Kozlina, Stojanovič 1 ; Skube 10, Kovalenko 6. Gold Club - Gorenje 32:24 (14:14); Kavaš, Vuko-vić 6, Mlakar 3, Tamše, J. Do-belšek, Blaževič, Golčar 2, Sirk 1; Lelič 9, Svetelšek 6. (KM)
14

NOVI TEDNI
i) ni mogel s parkirišča. Lastnik adlagi česa bi odpeljali njegovo
rdežuga golfa je, ko je avto končno prišel umaknit, Vitt vozilo«. Iz koga sej
Zakaj posamezniki mečejo slabo luč na vse policiste?
Nekateri delavci se gladko požvižgajo na predpise, tudi po dveh plačilnih nalogih! - Parkirali naj bi tudi na parkirnem prostoru za invalide
V petek nas je poklical občan, ki je zjutraj parkiral v Ipavčevi ulici v Celju, plačal parkirnino in se odpravil v bolnišnico. Po vt-nitvi je ugotovil, da so ga zaparkirali. Samo na občinske redarje, ki jih je klical dvakrat, je čakal uro in pol, kar se je lahko prepričala tudi naša ekipa. Kot smo kasneje opazili, sta najmanj dva lastnika nepravilno parkiranih vozil skoraj zagotovo delavca celjske policije. Vozniki, ki so zaparkirali občana, ki nas je poklical, niso plačali parkirnine, avtomobile so pustili tam, kjer sploh ni označenih parkirnih mest, medtem ko je naš poslušalec parkiral pravilno in za to tudi plačal!
Čakanje eno uro in pol rejcem matom^ftfcvoz kipSP"' zapfcpippciJ zaradi okoližčfg ósta'ti anonimen) bolele, saj je prišel ravno iz bolnišnice, kjer se je dogovarjal za opèracijo. Da jé.'|mel hude;feblečine, smo laife^pazBitedrmi, ki smo: z njim čakali na razplet dogodkov. Med čakanjem je začelo tudi deževati. Na občinskem redarstvu so nam včeraj uradno pojasnili, da sta redarja, ki sta prišla na teren, opravljala drugo delo, zato nista mogla priti takoj. Pri tem sta ob prihodu korektno opravila svoje delo, štirim vozilom, ki so bila parkirana napačno, sta napisala
tudi,kazni. 2ä najmanj eno vozalo kazertfirbila prva, pri čemer se zdi, da ni bila niti vzgojna.
Nesramnost!
Takoj za redarjema je prišel tudi policist v uniformi, ki se z občanom, ki je poklical policijo, sploh ni pogovarjal. Izstopil ni niti iz službenega vozila. Občanovem klicu na policijo smo bili priča tudi mi. Deset minut za-
tem je prišla k napačflo parkira in ga umaknila. Obstaja velika možnost, čeprav ne povsem preverjena, clanga j é v spremstvu policijskega avtomobila (torej policista, M je na teren prišel zaradi klica občana) premaknila na parkirišče zdravstvenega doma, kamor tudi paciente včasih težko spustijo. Pred tem je nekoga po telefonu obvestila o registrski oznaki druge-
Ponedeljek 10. september. Lastnica belega vozila je potem, ko so jo redarji kaznovali že dvakrat, ponedeljek spet parkirala napačno. - Št. 72 - 11. september 2007
ga napačno parkiranega vozila. Čez nekaj minut je pri-1 šel tudi lastnik le-tega. Pri tem i je redarjema na opozorilo, i da mu bodo napačno parki-I rano vozilo odpeljali s paj-! kom, postavil skrajno nelogično vprašanje - na podlagi česa bi to storili. Kot da bi se norčeval sam iz sebe. Skoraj zagotovo sta oba, ki sta umaknila avtomobila, da je naš poslušalec lahko sploh odpeljal, delavca policije. Najmanj eno vozilo je imelo znak IPA, to je mednarodno policijsko združenje. Da je stvar še bolj ironična, je voznik svoj napačno parkiran avto sicer umaknil, a ga pred J očmi redarjev znova posta-; vil tja, kjer ni označenega par-; kirnega mesta, z razlago, češ da je »kazen, ki jo mora plačati, tako in tako vredna ce-lotedenskega parkiranja«. Ob koncu je našega bralca vprašali ali je on klical na polici-j jo. Ko mü je pritrdil, je bilo ! videti, da si zapisuje znamko oziroma registrsko številko vozila občana. Ne vemo, s kakšnim razlogom.
Spet parkirala napačno!
- A to še ni vse. Včeraj, torej v ponedeljek, smo odšli znova preverit, kakšno je stanje glede parkiranja na istem mestu. Ne boste verjeli, ženska, ki so ji že dvakrat napisali kazen zaradi napačnega
parkiranja, je spet parkirala tam, kjer ni oznake za parkirno mesto. Z eno razliko, tokrat je imela napisano številko mobitela. A tudi če bi imela plačano parkirnino, je parkirala spet - napačno.
Sicer pa smo izvedeli še nekaj, zaradi česar verjamemo, da bodo vodilni na celjski policiji posameznike, ki mislijo, da zanje predpisi in zakoni ne veljajo, malo poučili. Namreč, v Ipavčevi ulici, v neposredni bližini vhoda na parkirišče celjskega zdravstvenega doma, je parkirno mesto, ki je z oznako namenjeno le invalidom. Ravno tam naj bi se namesto vozil tistih, ki to parkirišče najbolj potrebujejo, večkrat znašla osebna vozila nekaterih policistov.
Ti naj bi se v ugovorih, ki jih pošiljajo redarski službi, ko jih ta kaznuje, zvito izmikali odgovornosti. A katastrofalno je naslednje. V ugovorih naj bi pisah, da so avtomobile posojali znancem ali kolegom, in pri tem navajali osebne podatke tujih državljanov. Ključno vprašanje je, kje jih dobijo in zakaj nihče ne odreagira na takšno dejanje tistih, ki seveda kot uslužbenci institucije, ki je servis za državljane, znajo ugovore »dobro« pisati. Pri tem je sramota, da policisti za iste prekrške, kot jih delajo sami, pišejo kazni drugim državljanom, saj so uslužbenci ustanove, ki mora biti za zgled državljanom. Vendar je ob tem zelo pomembno vedeti, da gre za nekaj posameznikov, ki delajo slabo uslugo večini delavcev policije, ki svoje delo opravljajo dobro in pošteno. Javnost namreč potem tudi tiste, ki svoje delo opravljajo dobro, obsoja zaradi peščice brezvestnežev. Vodilnim V. celjski policiji še zdaleč ni vseeno, kako se obnašajo njihovi podrejeni, kar je bilo razvidno tudi iz izjave direktorja celjske policije Stanislava Venigerja pred meseci, ko so policisti »tjavendan« streljali na območju Šentjurja. Že večkrat smo pisali, da si celjska policija s svojim delom predvsem v zadnjih dveh oziroma treh letih zelo prizadeva, da bi ponovno pridobila večje zaupanje javnosti, a žal takšna početja nekaterih posameznikov vedno znova pomenijo korak nazaj.
SIMONA ŠOLINIČ
V bolnišnico
nesreči
V nedeljo se je v prometni nesreči v Dramljah huje poškodoval voznik osebnega vozila. Ta je okoli 4. ure zjutraj pri peljal iz smeri Trnovca in izgubil oblast nad; vozi? lom, zapeljal na nasprotni vozni pas in v obcestni jarek, kjer je trčil še v betonski propust. Ponesreči je kraj zapustil, dopoldne pa je zaradi posledic prometne nesreče moral poiskal pomoč v celjski bolnišnici. ,
Spravil se |e
V soboto je dvema občanoma zavrelo v Rogaški Slatini, saj sta si skočila v lase, tako da so morali klicati policijo. Nekaj minut Čez polnoč sta na kraj pretepa, na parkirišče ob Strmi cesti,
prišla tudi dva policista
... -, -^j
•e je v po-v vmešal
..... ^ šiteljčv, policista napadel in ga' pri tem lažje poškodoval. Seveda sledi ka-
Dezdaj (še) nezam storilci so v noči na soboto
■M
■■ „
lokalov pa očitno niso našli tistega, kar so iskali, pravijo na policiji. ' ,
Za približno 700 evrov gotovine, pijač, in cigaret so izroaktuTiv gostinskenf lok^haC^«Ä§a K-: danška v Šentjurju, ki so ga vlomilci prav tako obiskali vsoboto ponoči. Go-stinski lokali in trgovine
,e bilo v Velenju
umn KVh&iitf	HRAMIHA ATRAČKIČACOPK	1 «5
NOVI TEDNIK	KRONIKA - OTBOSM CH^Ufl»_19
Napet odnos dosegel vrelišče v trgovini - Obema naj bi sledila kazen 300 evrov, lahko plačata tudi polovico
Od petkovega popoldneva je glavna tema pogovorov v	župana in celotno občinsko Celju incident med celjskim županom Bojanom Šrotom	vodstvo. Dokumente in dorn nekdanjim črkoslikarjem Ladislavom Perčičem.	kaze v prid svojih trditev je. Slednji osvoje težave-trdi nega denacionalizacijskega	kot je znano, redno lepil in - namreč, da j e žrtev nepravih postopka r- že nekaj let krivi	dajal na ogled mimoidočim -
^OTROŠKI "ČASOPIS
Na začetku novega šolskega leta vas ponovno vabimo, da nam na naš naslov Prešernova 19, 3000 Celje pošiljate prispevke o dogajanju v vaši šoli in tudi kraju. Nadaljujemo tudi akcijo Moja najljubša knjiga, ki jo izvajamo s Knjižnico pri Mišku Knjižku. Vsak teden bomo med prispelimi glasovnicami izžrebali nekoga, ki bo prejel skodelico z Miškom Knjižkom, enkrat mesečno pa bo Knjižnica pri Mišku Knjižku osrečila pet nagrajencev, ki bodo dobili tudi knjižno nagrado, zato vabljeni h glasovanju.
Tako kot pred poletnimi po- ka z imenom Brezzobi ni pre-
čitnicami vas bomo enkrat mesečno opozarjali tudi na knjige, ki jih je dobro vzeti v roke.
Ida Kreča iz Knjižnice pri Mišku Knjižku je za vas tokrat izbrala knjige, primerne za začetek šolskega leta, ko se mnogi otroci spopadate z novimi problemi. Vse tri knjige nas učijo, da se lahko tudi ob neprijetnih stvareh nasmejimo, in namignejo, kakšen je recept za premagovanje težav.
Knjiga Kako izuriti svojega zmaja je novost tega poletja. Napisala jo je Cressida Co-well, pričemer Ida Kreča pravi, da je zgodba zelo napeta: »Gre za hudomušno pripoved o malem dečku, ki ima pomembno nalogo, ki je hkrati preizkus v odraščanju, saj mora uloviti zmaja. Zmaji prebivajo v težko dostopni jami in ulovijo jih lahko le najbolj pogumni dečki. Ko dečki ulovijo zmaja, naloga še ni opravljena. Da dokažejo, da odraščajo, morajo svojega zmaja še izuriti. To ni enostavno, saj priročniki o tem ne obstajajo ali pa dečkom ne dajo pravih odgovorov. Zmaj malega deč-
več poslušen zmaj. Vikijeve tehnike urjenja so zato povsem neučinkovite, vse do dne, ko je njegovo pleme v veliki nevarnosti. Takrat mala pošast pokaže, kaj vse zna. Vila tako pridobi spoštovanje odraslih in sovrstnikov, zgodba, prežeta z veliko mero humorja, pa pokaže tudi, da je pamet včasih vredna toliko kot moč, če ne celo več.«
Med prezrtimi knjigami tokrat opozarjamo na tiste, ki so
lahko v pomoč v vsakodnevnih neprijetnih situacijah, ko si ne morete pomagati z zmaji iz pravljic, ampak se morate s težavami soočiti sami.
»Na začetku šolskega leta se otroci sami sebi večkrat zaobljubijo, da bodo boljši, kot so bili preteklo leto, da bodo stvari bolje izpeljali,« pravi Ida Kreča, »v vodniku Najboljši v razredu v štirih tednih, ki ga je napisala Karin Kampwerth, si lahko otroci preberejo, kaj morajo storiti, da bi poštah najboljši. Knjiga Razmišljaj s svojo glavo avtorice Cynthie MacGregor pa je vodnik za reševanje življenjskih zadreg in dvomov.«
Knjige širijo obzorja ljudi, zato čas, preživet z dobro knjigo, zagotovo ni izgubljen.
TINA VENGUST
MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA je:
priimek:
Trgovina na Polulah, kjer je prišla do incidenta.
Obveščamo Vas, da poslovalnica Celjska mestna hranilnica zaradi prenove, ki bo trajala od 17. septembra do predvidoma 31. decembra 2007, v prostoru likvidature ne bo poslovala.
V času prenove Vas vabimo, da nas obiščete v Poslovalnici Prešernova na Prešernovi 18 v Celju, kjer bo začasna lokacija za opravljanje matičnih poslov poslovalnice Celjske mestne hranilnice. Vse ostale bančne posle boste lahko opravili v katerikoli enoti Banke Celje d.d.
Bankomat z depozitno enoto in dnevno-nočni trezor bosta v času prenove delovala nemoteno. Prav tako boste lahko nemoteno dostopali v prostore šefov v dosedanjem delovnem času od 8. do 11.30 ure in od 14. do 17. ure.
Priporočamo Vam uporabo spletnega poslovanja prek elektronskega bančništva in spletne poslovalnice Klik, uporabo storitev po telefonu Halo banka ter uporabo sodobnih bančnih instrumentov, kot so plačilne kartice, direktne bremenitve oz. trajni nalogi.
banka celje
v Linhartovi ulici 18 v Celju. Svojih trditev se še danes trdno drži in je brez dlak na jeziku, ko govori o krivdi za nastalo situacijo.
Pisali smo že, da na občini njegove očitke zavračajo, v petek popoldne pa je očitno na relaciji Perčič-Šrot zavrelo. Srečala naj bi se v Mer-catorjevi trgovini na Polulah, ravno pri blagajni. »V petek dopoldne so občinarji vstopih v delavnico na Linhartovo in odstranili vso dokumentacijo! Popoldne pa sem ravno naletel na Šrota v trgovi-
ni! Stal je pred menoj in, priznam, izrekel sem mu kar nekaj žaljivih besed, potem me je udaril,« razlaga Perčič.
Šrot trdi, da ga ni udaril prvi, ampak da je prvi udaril Perčič. »Njegovo ravnanje res kaže na nemoč inštitucij, saj že kakšno desetletje žali nekatere ljudi ne samo na občinski ravni, ampak tudi v slo-venskem pravosodju. Mi vztrajno umikamo plakate in menjujemo ključavnice na vhodnih vratih v Linhartovi 18, tudi v petek smo. Mislim, da so moji sodelavci vložili
zoper njega tudi novo ovadbo,« pravi celjski župan.
Sicer pa je policija na kraj mikastenja prišla, ko Perči-ča in Šrota v trgovini ni bilo več, zato so z njima kontaktirah kasneje. Perčič se je na razgovor na policijo že oglasil, župan naj bi to storil včeraj. Obema naj bi zaradi kršenja javnega reda in miru napisali denarno kazen v višini 300 erov. V osmih dneh lahko plačata tudi polovico.
Ssol
Foto: SHERPA, GREGOR KATIČ
Bojan Šrot in Ladislav Perčič
Šrot:Perčič. Kdo je koga
prvi...
16	i KULTURA	NOVI ÌEDNÌK
Po Cirilu Zlobcu in Tonetu Pavčku je zlatnik poezije v Celju letos prejel Kajetan Kovič. Podjetje Rt media mu ga je na sklepnem Veroni-kinem večeru podelilo za izredni življenjski pesniški in celotni literarni opus, za ustvarjalno požlahtnje-nje slovenskega jezika in kulture ter za velik prispevek k spoznavanju evropskih literatur.
Kajetan Kovič je za svoje delo prejel že vrsto priznanj, med njimi leta 1978 Prešernovo nagrado in leta 2002 srednjeevropsko nagrado v Budimpešti. »Človek je vedno vesel, če dobi priznanje za svoje delo, zlasti v mojih letih (oktobra jih bo dopolnil 76, op. p.). To pomeni, da je moje delo še vedno živo in da ni pozabljeno,« se je pesnik, pi-
satelj in prevajalec veselil tudi zlatnika. Nekoč je dejal, da je zanj ustvarjanje pesmi kot reševanje križank, ki se jim v prostem času rad posveča. »Tako kot v križanki mora tudi v pesmi vsaka beseda stati na pravem mestu. Vse besede morajo biti pravilno rešene. Sliši se zelo preprosto, a je to vsekakor zelo težka naloga,« je dejal Kovič, ki mu mirno lahko priznamo, da je odlično rešil že precej križank, brez katerih bi bil zvok sodobne slovenske lirike mnogo manj ubran.
Čez slab mesec se bo Kajetan Kovič spet mudil v Celju, saj bodo v celjskem gledališču v začetku oktobra pre-mierno uprizorili njegovo kultno mačjo pravljico o mačku Muriju, ki jo je napisal pred 32 leti in je do zdaj doživela že enajst ponatisov. Mačku Muriju in drugim mačjim junakom se bo v knjižni obliki kmalu pridružila še mačka Monika, poleg tega pa Kovič pripravlja tudi nov roman, ki bo izšel prihodnje leto.
BOJANA AVGUŠTINČIC
Fit media je na četrtkovem Veronikinem večeru podelila še priznanja sponzorjem, in sicer Friderikov stolp sponzorju leta Banki Celje ter kristalno Veronikino vrtnico Zlatarni Celje. Letošnje Veronikine večere sta z glasbo in s smehom sklenila Alenka Gotar in Jure God-ler.
Pisanje pesmi kot reševanje križank
- Št. 72 -11. september 2007
TOC
Zoisova ulica je v Celju na Dolgem polju, tik ob magistrali vzhod-zahod.
Od Zoisa do Jenka
Folklora od Celja do Žalca
Folklorna skupina Grifon iz Šempetra in Celjska fol-korna skupina pripravljata drugi mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca. Tridnevni festival je že lani zelo lepo uspel, odziv obiskovalcev pa je dokazal, da ta prostor Slovenije potrebuje takšne prireditve. Zato bo letošnji folklorni festival trajal kar pet dni, od jutri, srède, do nedelje.
Organizatorji si prizadevajo, da bi na festivalu predstavili plese in kulturo različnih držav, zato v goste vsako leto povabijo folkloriste od drugod. Medtem ko so lani sodelovale skupine z Nizozemske, s Slovaške, Hrvaške in iz Srbije, bodo na letošnjem festivalu poleg organizatorjev nastopile folklorne skupine iz Španije, s Polj-
ske, z Madžarske in iz Makedonije. Baske iz Španije so celjski folkloristi spoznali letos na mednarodnem folklornem festivalu v Alžiriji. Španci se bodo predstavili s tipičnimi baskovskimi plesi, ki na trenutke celo delujejo balet-niško. Celjski folkloristi so na festival povabili tudi folkloriste iz KUD Keramičar iz makedonskega Velesa, s katerim je bilo Celje pobrateno mesto. Madžarsko skupino iz Redicsa veže sodelovanje s folkloristi Grifona, veliko pa obetajo tudi Poljaki, saj so poljske folklorne skupine že po tradiciji odlične, izredno uplesane, kar je ostalo še iz socializma, ko so vrhunski glasbeniki in plesalci igrali in plesali folkloro zaradi pogostejših odhodov v tujino.
Folkloristi se bodo v Celju zbrali jutri, odprtje festivala pa bo v četrtek ob 18. uri istočasno na Trgu celjskih knezov v Celju in Pri straž-nem stolpu v Žalcu. V petek ob 20. uri bo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu prvi gala večer folklore, na katerem se bodo s svojimi plesi predstavile vse sodelujoče skupine, poleg njih pa bodo nastopili tudi Petrovi tamburaši KUD Grifon, ki so s trdim delom dosegli visoko kakovostno raven. V soboto ob 20. uri bo gala večer tudi v celjskem Narodnem domu, v nedeljo pa se bo festival zaključil.
Organizatorji razmišljajo, da bi festival v prihodnosti zaradi večjega obiska s septembra prestavili na junij.
BOJANA AVGUŠTINČIC
V današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Zoisove ulice, ki je v Celju na Dolgem polju, tik ob magistrali vzhod-zahod. Poimenovali so jo po naravoslovcu, gospodarstveniku in razsvetljencu Žigi Zoisu.
Žiga (Sigismund) Zois, plemeniti Edelstein, se je rodil. 23.11.1747 v premožni družini veletrgovcev očetu Michelangelu in materi Ivani Katarini, rojeni Kapus, plemeniti Pichelstein v Trstu. Svojo prvo izobrazbo je pridobival doma, kot štirinajstleten fant pa je leta 1761 odšel z bratoma v italijansko duhovno semenišče Reggio Emilia, kjer se je izobrazil v različnih zvrsteh: italijanskem in nemškem" jeziku, pisanju, računovodstvu, risanju, arhitekturi in antični ter italijanski književnosti, veljal pa je tudi za spretnega v mečevanju.
Po štirih letih, leta 1765, se je Žiga na očetovo željo vrnil domov, kjer je pri Gruberju in Maffeiu v Ljubljani nadaljeval študij naravoslovja. Znanja je potreboval za nadaljevanje družinske tradicije v rudarjenju in fuži-narstvu. Hkrati se je v Benetkah izobraževal tudi za trgovino in tehnična vprašanja.
Žiga Zois je bil znan izumitelj, saj je patentiral številne novosti, med drugim puhalnik za plavž, finančno pa je podpiral tudi raziskave drugih raziskovalcev v gra-verstvu, puškarstvu, zvonars-tvu, steklarstvu in keramiki. Zavzemal se je tudi za izboljšanje plovnosti Save in Ljubljanice, pri čemer se je osre-dotočal tudi na izdelavo načrtov za izsuševanje Ljubljanskega barja.
Znanje in izkušnje je nabiral tudi na potovanjih po tujini. Tako se je leta 1779 podal na dolgo pot po zahodni Evropi: prepotoval je Francijo, Nizozemsko, Nemčijo in Švico, kjer je obiskal številne železarne in trgovske družbe. Navezal je tudi vrsto stikov z evropskimi naravoslovci.
IMMàCM
Leto kasneje, ko je bil na potovanju po Italiji, je zbolel za protinom, ki mu je nato vseskozi močno grenil življenje. Tudi dolgotrajno zdravljenje v belgijskem zdravilišču Spa mu ni pomagalo, saj je bolezen tako napredovala, da sta mu leta 1793 ohromeli obe nogi. Potem je bil vezan na invalidski voziček, ki so mu ga izdelali po lastrjem načrtu,
Žiga Zois se je veš čas uspešno uveljavljal tudi v javnem in družabnem življenju. Že leta 1772 je postal član Kmetijske družbe, od leta 1808 je bil tudi njen predsednik. Zois je imel v takratni družbi izjemno veljavo. O tem nenazadnje priča tudi to, da je bil deželni oblasti večkrat svetovalec, posebno ob gospodarskih krizah.
Žiga Zois velja tudi za človeka izjemnega znanja in duha, saj je v duhu razsvetljenstva odklanjal reforme fevdalnega reda Jožefa II. Htdi v času Ilirskih provinc, ko so na Kranjskem vladali Francozi, si je upal biti kritik številnih reform.
Čeprav sta sprva v Zoisovi družini kot pogovorni jezik prevladala italijanščina in nemščina, je Žigo med slovenske preporoditelje pripeljalo tudi znanje slovenščine. Žiga Zois se je slovenstvu najverjetnej e približal pri tridesetih letih, ko je bil v bohinjskih fužinah in na Javor-niku v stalnem stiku z delavci, železarji in rudarji, povečini Slovenci, ki so med seboj občevali v slovenščini. Zoisovo znanje slovenščine je bilo tolikšno, da je celo Vodnika opozarjal na germanizme, ki jih je le-ta uporabljal, in ga opozoril na slovenske rudarske izraze. -
Kljub temu na svoje italijanske korenine nikoli ni pozabil. V njegovih časih sta bila znanje in uporaba več jezikov povsem normalna. Italijanščina mu ni bila samo jezik poslovanja, ampak jo je
uporabljal tudi zasebno, zlasti v dopisovanju z brati. Z nečaki in nečakinjami si je dopisoval v nemščini. Prav tako je bila nemščina jezik korespondence med železarnami, čeprav so mu rudarji pisah poročila v slovenskem jeziku.
Zois je imel tudi razsvetljenski odnos do vere. Čeprav je bil sprva pod vplivom verske vzgoje, v dritóinj-in kasneje v kólégijd sčmeniščav Reggio Emiiii, po očetovi oporoki pa je moral vzorno skrbeti tudi za versko vzgojo mladoletnih bratov in sester, je s študijem naravoslovja in z branjem filozofskih del kasneje prešel v deizem. Kljub temu se katoliški veri in cerkvi ni nikoli oddaljil.
V Ljubljani je deloval tudi kot organizator. Podpiral je slovarsko in slovničarsko delo Jurija Japlja in Blaža Kumer-deja. Kasneje se je njegovemu krogu pridružil tudi Linhart in ga usmeril k slovenski dramatiki. Prav tako je svetoval in finančno pomagal Valentinu Vodniku pri izdaji Lublanskih novic in pra-tik. Pomemben član njegovega krožka je bil tudi kasnejši slovničar Jernej Kopitar.
Kratko zgodbo o Žigi Zoisu je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek.
Leta 1809 je bil Žiga Zois za zasluge, ki si jih je pridobil kot gospodarstvenik in naravoslovec, odlikovan s ko-manderskim križcem Leo-poldovega reda, v času Ilirskih provinc pa so ga Francozi leta 1813 počastili z nazivom vitez francoske legije časti.
Žiga Zois je umrl v Ljubljani 10. 11. 1819.
Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje Jenkove ulice, ki v Celju povezuje Kersnikovo in Ipavčevo ulico.
Foto: GK
Biseri, ujeti v večnost
Internetno kavarno Stane od minule srede bogatijo biseri narave, ki jih je v večnost ujel ljubiteljski fotograf in član Društva fotografov Svit Pavel Kumer. Njegovi biseri bodo v kavarni na ogled vse do 16. oktobra.
To je Kumrova stoj na
Svit.. ...........s ______
ja predvsem z naravoslovno fotografijo, kjer najde največ zanimivih motivov za poglobljeno spoznavanje naravnih pojavov in občudovanje njenih skrivnosti in lepot. Kot je dejal, z iskanjem motivov in idej za fotografiranje nima težav, saj jih na-a ponuja sama: »Večja teza je, kako iz tega posneti lepo in zanimivo fotografi-
Ustvarjanje Pavla Kumra (levo) je pohvalil tudi predsednik Društva fotografov Svit Marko Rebov. Dejal je, da se je v zelo kratkem času dvignil nad povprečnega ljubiteljskega fotografa in da razstavljene fotografije že odgovarjajo osnovnim kriterijem fotografske umetnosti.
jo. Umetnost je posneti prizor, ki traja le nekaj sekund. Na takšne momente sem pri-pravljen čakati tudi po več ur.« Kumer najraje fotografira živi svet. Kot lovec in gozdar je v svojem življenju prehodil polovico slovenskih gozdov in pri tem videl in ovekovečil mnogo čudo-
vitih prizorov. Med več sto fotografijami, kolikor jih šteje njegova zbirka, je s pomočjo svojega mentorja Hermana Čatra in drugih članov društva Svit naredil izbor sedemnajstih fotografij, ki so zdaj na ogled v Internetni kavarni Stane.
BOJANA AVCUŠTINČIČ
Celje v očeh kreativcev
Mladi umetniki iz londonskega Royal College of Art bodo še teden dni ustvarjali v Celju
V Celju je ta teden na obisku skupina mladih umetnikov, študentov uglednega angleškega kraljevega kolidža umetnosti, ene najboljših tovrstnih šol v Evropi. Prišli so na pobudo celjske diplomantke tega kolidža in letošnje dobitnice kristalnega grba Polone Dolžan in v sodelovanju s celjskim društvom ljubiteljev umetnosti.
Gostovanja se udeležuje 21 študentov - oblikovalcev, ilustratorjev in študentov multimedijske usmeritve, ki jih je včeraj sprejel tudi celjski župan Bojan Šrot. Mladim je predstavil mesto, se jim zahvalil za odločitev, da so prišli in zaželel plodno delo, pa tudi, da bi Celje in Slovenijo še kdaj uvrstili na spisek svojih potovanj.
Mladi prihajajo iz devetih evropskih držav in Brazilije z namenom, da bodo ustvarjali v mestu v duhu prave multikulturne izmenjave, pri čemer odlično sodelujejo z društvom ljubiteljev umetnosti in z dijaki Gimnazije Celje-Center.
Kaj si od obiska in dela mladih kreativcev obetajo v društvu ljubiteljev umetnosti? Gregor Deleja pravi, da s tem projektom uresničujejo svoje poslanstvo. »Tu smo za vse mlade, ki so na začetku svoje umetniške poti. Tokrat smo presegli lokalne okvire in pričakovanja od dejavnosti študentov podiplomske smeri na Royal College of Art so velika. Prinašajo nove umetniške izzive, ki jih v mestu kot je Celje tujec najde prej od domačinov. Po dveh dneh, kar smo skupaj s študenti, si res obetam nadvse zanimivo razstavo v izjemnem okolju Rimske ceste pod Knežjim dvorcem.«
In kaj v mestu se je mladih v prvih dneh njihovega bivanja najbolj dotaknilo? Po-
V ponedeljek je mlade umetnike sprejel tudi celjski župan Bojan Šrot in se za spomin z njimi tudi fotografiral.
Iona Dolžan pravi, da so gostje še vedno presenečeni. »Predvsem nad mestom, nad gostoljubjem, hrano, vodo iz pipe, zlasti pa s pogoji za ustvarjanje. Zanimiva jim je tudi bogata zgodovina mesta. Projekti, ki nastajajo, pa so bolj ad-hoc narave. Bistvo je v sožitju, sobivanju, soustvarjanju
mladih. Pričakujem nekaj zelo zanimivih stvaritev.«
Skupina projekta Cultured Vandals -Slovenia Rediscovered pripravlja oblikovanje mesečnika za kino Metropol, poslika-vo podhoda na Kersnikovi ulici, stojnico na tržnici, performanse, avdio vodič po Ce-
lju, vodenje po Celju za Celjane skozi oči tujcev, najbolj pa seveda oblikovanje kataloga za razstavo in pripravo sklepne razstave, ki jo bodo odprli v soboto na Rimski cesti pod Knežjim dvorcem.
BRST, foto: ALEKS ŠTERN
mik® 1J1JQ) bfo I
Prednosti bio izdelkov
Natur*pur
* višja vsebnost hranil in zaščitnih snovi
•	odličen okus
uporaba izključno naravnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin
brez kemično obdelanih semen
*	klasična vzreja živali
(prosto gibanje na travnikih in pašnikih, naravna krma in brez množične vzreje)
*	celotna dejavnost bio kmetij, ki dobavljajo sestavine za izdelke Spar Natur*pur, mora biti biološka
f ne vsebujejo gensko
spremenjenih sestavin < proizvodnja poteka brez
kemično - sintetičnih pesticidov
•	strog nadzor nad vsemi stopnjami predelave
Bio-izdelki i
Kisla smetana 15% m.m.,
Ponudba velja od 10.9. do 25.9. '07 oz. do prodaje zalog.
ààà
€0,45 €1,59
7 107,84 SIT	381,03 SIT
Tekoči jogurt različni okusi, 330 ml
€0,60
143,78 SIT
iiAllBiàadifcte Mu», ^..•Màufà
I NTER S RAR
TOC
18
BRALCI POROČEVALCI
HOW TEDNIK
Vrnitev strica iz Amerike
Družabni Višnjevaščani
Višnjevaščani smo sklenili, da presenetimo našega soseda Milana Medveda ob okrogli obletnici.
Priprave so kar hitro stekle in odločili smo se, da malo naredimo tudi za svoje zdravje. Zato smo Milana in njegovo družino povabili na Hu-bo. To je prijetna točka sredi gozda, oddaljena 2 km iz Višnje vasi. Da je ta točka dobila svoj pomen, se imamo zahvaliti prijateljem iz Iven-ce, ki so poskrbeli za novo klopico in zvezek, v katerega pohodniki pišemo svoja
doživetja in preko katerega se dogovarjamo za srečanja. Ivenčani prihajajo iz ene strani, mi pa iz druge. Milanovo ženo smo zadolžili, da poskrbi, da Milan pride ob določeni uri na Hubo, mi pa smo poskrbeli za vse ostalo. Gozdno pot na vrhu smo okrasili z baloni in pentljami. Ob prihodu na vrh Hube smo slav-ljenca pričakali sosedje in mu zapeli Kol'kor kapljic, tol'ko let. Milan je z začudenjem poslušal, kaj se dogaja, saj kaj takega ni pričakoval. Bil je ganjen in vesel. Nazdravi-
li smo s šampanjcem in mu izrekli dobro počutje z družino v naši vasi, posebno pa smo mu s stiskom rok zaželeli obilo zdravja in sreče. Posladkali smo se z domačim pecivom in pokramljali o vsakodnevnih zadevah.
Kako malo truda in časa je potrebno, da se skupaj po-veselimo, da nam je v srcu toplo in prijetno ob misli, kako smo zadovoljni, da imamo dobre sosede, da imamo prijatelje! Nasvidenje na jesenskem pikniku na Hubi!
DM
FIRAJO
Slavko Pižorn nam je poslal zanimivo fotografijo živalskega sožitja. Upamo, da je bilo mleka za oba štirinožca dovolj.
Pred kratkim sem se vrnil iz ZDA in ne morem si kaj, da ne bi delil kakšne zgodbe z vami. Pred vami je torej venček anekdot in priporočam, da jih jemljete z merico zdravega humorja, ne pošiljajte mi grozilnih pisem in prijeten ostanek poletja.
Kako Je sosedova trava vedno lepša
V Washingtonu imajo čudovit vulkanski masiv Mt. Rainer. V daljavi varuje horizont, vzpenja se v nebo, glavo mu krase srebrni snežni lasje, kot venec sive v dan. Ogrnjen je s stoletnimi gozdovi, kjer. Če le pozorno prisluhneš, v vetru še ujameš duha ponosnih indijanskih plemen, ki so si delila utrip z življem očaka. Iz slikovitosti pripovedi in mojih schillerjanskih umetniških izbruhov ste verjetno dojeli, da gre za še precej neokrnjen del narave, ki ga umazan jezik industrije začuda še ni preveč obliznil. in na teh vznožjih so seveda tudi potoki, zbiralniki vode in cevovodi do širšega območja naselij, kjer potem mamice m delovni ljudje s to vodo zalivajo trate, pločnike, ceste in avtomobile, na noben način pa te vode ne pijejo. Za to je primerna ustekleničena voda iz supermarke-tov. Še boljše je, če je v plastenkah. In več kot je plastične embalaže za enkratno uporabo, boljše je. So lažje smeti.
Neka domačinka mi je razlagala, kako je imela priložnost potovati po svetu in v eni izmed eksotičnih držav si je kupila plastenko vode; da je bila ameriška, pravi. In ko si jo je bolj pozorno ogledala, je na njej pisalo, da gre za kristalno čisto ledeniško vodo z vznožja čudovitega vulkanskega Mt. Rainerja. Smešno, je rekla. Pri nas teče ta voda zastonj iz pipe, pa hodimo v supermarket kupovati kristalno čisto ledeniško vodo s kakšne Aljaske. Ja, res smešno. Bradači z Aljaske pa verjetno cukajo vodo iz Francije. Ti pa našo. Mi pa naše ne pije-
Piše: GREGOR JAZBEC gregajazbec@yahoo.com
mo, ker je uvožena Evianbolj svetovljanska.
Molimo
Američani so pravzaprav precej prijazni in uglajeni. Enkrat sem pohajkoval ob cesti, si brezskrbno žvrgolel nekakšno popevko, ko se ob meni ustavi mimoidoči avto. Gospod pomoli glavo ven in se začne mirno pomenkovati z mano, češ kako krasen dan, tale nedelja. »Ja, res,« pripomnim in poskušam Mrgoleti zase naprej, ko se gospod še kar ne da. Počasi vozi ob meni in razlaga, da bi bil vesel, če mi lahko dela družbo, da ne bom tako sam, samcat. Meni so se že vrteli scenariji, kako mu zvezan visim v garaži, oblečen v usnje in z žogico v ustih. Gospod nadaljuje: »Bi odšel z mano v cerkev?« Sedaj sem scenarij malo popravil, namesto garaže sem videl zatemnjeno sobo z oltarjem, križi in voščeno lutko, ki jo možakar prebada. Nato mi pleteniči, ila so nedelje zanalašč zato. da se prijatelji zberejo pri bogoslužju in da jim lepo mine čas. S tem »prijateljskim« tonom sem ga dobil na šum, da je eden tistih, ki bi me povabil v Modro ostrigo, kjer bi moral plesati tango s kö-pico brkatih tipov v usnjenih policijskih kapah. Ko seift tako švigal z očmi in iskal pot za hitro evakuacijo, možakar končno le izvleče pamflet. In šlo je preprosto za oglaševalca lokalne cerkvice, ki je tujca s prebujno domišljijo skorajda pahnil v prerani grob.
Reklamni biser
Na TV sem imel kakšnih 40 kanalov, vsebina pa je bila precej podobna. Če se niso streljali, so drug drugega razstre-ljevali. Policijski posnetki so razkazovali, kako dobro znajo
aretirati preprodajalce in se zaletavati v bežeča vozila. V okoliški lokalni skupnosti se je ravnokar zgodil umor in helikopterji so lebdeli nad prizoriščem, priče so razlagale kameri pikantne detajle, tam nekje je zasedal položaj ostrostrelec, v neki šoli je učenec postrelil pol razreda in nato poskrbel za dvodnevno blestenje na TV ekranih. V pogovornih oddajah je poltonska ženska mirno dahnila drugi, da jaha njenega moža. Ostarel možakar je tekmoval v kvizu s peto-šolcem. Sedemnajstletni fant je dobil 10 let zapora, ker ga je na neki zabavi zavedla petnajstletnica. Odcvetela gospodinja je hvaležno hlipala v kamero, ker je bila izbrana za lepotno operacijo. Dva zagorela možakarja stazaup-ljivo razlagala, da pet minut vadbe z revolucionarnim su-per-ab-mega-štronclom zmanjša obseg pasu za pol metra. TV-zvezda odhaja v zapor. V Iraku se streljajo. Shujšajte. Poglejte posnetek ropa bencinske črpalke. Ali pa seksa v dvigalu. Hej, tudi naši priljubljeni igralci pijejo kot krave. Pojdite kupovat v Wal Mart! Novi, revolucionarni hamburgerji! Jezus vas ima rad !
Pomnim, kako sem nekega dne odšel v muzej umetnosti v Seattle, da sem si malo odpočil oči in izpihal glavo od zgornjih blagodati. Pa vendar - obstajala je reklama, kj me je zabavala vsakokrat; ko sem jo videl Šlo je za reklamo za hamburgerje Sirloin. Kazala je odbor Okra-vatenih šefov firme Sirloin, ki prisostvuje predstavitvi nove reklame /z njihov hamburger. Da je odličen, pravi možakar, ki jim predstavlja reklamo, ker je iz najboljšega dela krave. Ta del se seveda imenuje sirloin. Vidimo posnetek krave, ki ima označene dele telesa, tale sirloin je nekje okrog pleč. Nato eden iz odbora dvigne roko in vpraša: »Oprostite. Naša konkurenca pa uporablja hamburgerje iz ANgUS mesa. Lahko pokažete, kje se pri kravi nahaja to področje?« »Raje ne,« sledi odgovor.
(se nadaljuje)
Podmladka ribiških družin na Slivniškem jezeru
17. avgusta so se pod pokroviteljstvom Zveze ribiških družin Celje in Ribiške družine Voglajna, ki je bila tudi organizator, na Slivniškem jezeru zbrali otroci, ribiči, podmladek ribiških družin iz ribiških družin Laško, Celje, Šempeter, Velenja, Mozirje in Paka.
Prisotne je najprej pozdravil predsednik Ribiške družine Voglajna Ervin Belak. Otroci so preživeli prijetno dopoldne ob druženju, vznemirljivem lovljenju rib in ob izmenjavi izkušenj. Št. 72 - 11. september 2007 -
Ob Slivniškem jezeru je bilo na ta lep poletni in vroč dan mogoče srečati tako najmlajše ribiče, ki šele vstopajo v šolo, kakor tudi ribiče mladince. Vsi, od prvega do zadnjega, kljub starostni razliki, z enim samim in istim ciljem, potegniti iz jezera ribo, ki so jo po kratkem občudovanju vrnili v vodo. In kakšno vznemirjenje in veselje je bilo prisotno ob napetem trnku in ob ulovu!
Kljub občasnim zapletom, strganim trnkom in zapletanju palic jim ni zmanjkalo volje
in energije. H kratkemu prenehanju ribolova so jih opozorili le prazni želodci, ko so se v prijetni senci okrepčali z dobrim kosilom in nadaljevali z ribolovom tudi popoldne. Nekateri pa so dan zaključili tudi z igranjem nogometa.
Stkala so se nova prijateljstva in tudi želja, da se še večkrat srečajo. Člani ribiških družin pa se zavedamo, da bomo na tak način ob takih prijetnih srečanjih poskrbeli tudi za pomlajevanje lastnih vrst.
RENATO FUAVŽ
IVI KINI
19
ATLETSKO DRUŠTVO KLADIVAR CETIS, Stritarjeva 24, 3000 CEUE Tel.: 03 491-5700, 03 491-5800, fax.: 03 491-5701, e-mail: adkladivar@siol.net
: 1*' ' ' ; ■ :
HUJSAINJ JE
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
12/252 3255,01/519 35 «
ZDRAVJE - NAŠE BOGASTVO
Demenca (II.)
Pretekli teden sem na evropskem kardiološkem kongresu na Dunaju sodeloval predvsem v programu Evroprevent, ki predvideva, kako obvladati in v vsakdanjik vpeljati programe, ki upočasnijo biološko staranje in omogočajo dolgo, samostojno in neodvisno življenje. Dejavniki, ki pospešujejo staranje srca in možganov, so pogosto isti, in s preprečevanjem in omejevanjem dejavnikov tveganja lahko deloma vplivamo tudi na pojav demence.
Aterosklerotska in senilna demenca
Aterosklerotska in senilna demenca se pogosto prepletata in sta najpogostejši obliki demence tudi pri nas, a jih je že zdavnaj ločil Alzheimer, po katerem se imenuje tudi ena od oblik presenilnih demenc. Spremembe na možganih so pri aterosklerotični demenci nespecifične in se izrazijo predvsem v hudi atrofiji možganov. Le-ti se stanjšajo predvsem zaradi kronično slabe prekrva-vitve in pomanjkanja kisika. Spremembe nastanejo v možganski skorji in tudi v strukturi, ki povezuje posamezne dele možganovine. Zaradi ateros-
klerotskih sprememb, ki so lahko zelo različne, je tudi klinična slika zelo pestra. Tako je demenca lahko le blaga, počasi napredujoča, drugič pa hitro napreduje in zavzame širno področje spomina. Lahko izginejo le posamezni otočki pomnjenja. Lahko je prehodnega karakterja, a je pogosto posledica manjših ali večjih krvavitev v možgane, kot tudi zamašitev žil, kar pomembno vpliva na hitrost duševnega nazadovanja.
Pri tej bolezni se pojavljajo glavoboli, nespečnost, pogosto so prisotne vrtoglavice, pri psihičnih obremenitvah se pojavlja zgodnja utrujenost, slabi asociativna sposobnost itd. Delo postane napor, ki se ga težko obvlada. Težava se pojavi v pomnjenju imen in števil, prav tako pa se oži kritično mišljenje. Pri napredova-ni aterosklerotični demenci se zmanjša kreativnost, ljudje postanejo nesposobni, da napri-mer napišejo pismo, so čustveno labilni, postajajo vse bolj trmasti, škrti, pesimistični in razdražljivi.
Pogosto se že zgodaj pojavijo motnje govora, izgubljajo ne samo spomin, ampak tudi stvari, ki jih založijo in jih več ne najdejo. Spremeni se orientacija v prostoru, v prepoznavanju oseb.
karakteristik, ki človeka vse bolj introvertirajo v sebično osebnost, se pojavljajo tudi halucinacije, različne oblike de-lirantnih stanj, zamenja se dan za noč (spi podnevi, ponoči pa se pojavlja deliriju podobno stanje), hoja postane karakteristično drobna, slabo kor-dinira reflekse, zaradi česar so pogoste poškodbe in infekcije, ki so pogosto vzrok za poslabšanje zdravja in smrt.
Piše: prim. JANEZ TASIČ,
dr. med., spec, kardiolog
Diagnoza se danes postavi lahko zelo zgodaj in s tem je povezana tudi prognoza, ki je pri takšni obliki demenece relativno ugodna. Magnetna re-sonaca in CT sta metodi, ki olajšata zgodnjo diagnostiko, ki pa je zaradi velikega števila starostnikov ob premajhnem številu aparatov in strokovnjakov v Sloveniji še težko dostopna.
Senilna oblika demence
Pri senilni demenci, ki se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, pa pri vseh različnih oblikah prihaja do degenerativnih sprememb v obliki atrofije frontalnih režnjev možganov, degeneracije in fibroznih sprememb ganglijev, izginjanja ganglijskih celic, pojavijo se fibrozne plošče, ki pa jih najdemo tudi pri popolnoma zdravih starcih brez navedenih težav. Poleg že opisanih
Če imate vprašanje za primanja Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si
S podaljševanjem življenjske dobe se število bolnikov povečuje in danes je v Sloveniji po ocenah okrog 25.000 takšnih bolnikov. Diagnoza se ponavadi zaradi netipičnih sprememb postavlja prepozno, a so v pomoč pri tem pogosto sorodniki, prijatelji, sosedje, ki lahko opozorijo na spremembe v vedenju posameznika (ponavadi, ko se pojavijo težje oblike simptomov, ki so moteče za sobivanje). Da se lahko prične zdravljenje, je pomembna pravilna postavitev diagnoze, saj lahko pri nekaterih oblikah bolezni z odstranitvijo vzroka preprečimo napredovanje bolezni in jo celo tudi pozdravimo. Tu gre predvsem za pomanjkanje vitamina B12, motenj v delovanju ščitnice, prisotnost nekaterih težkih kovin ali strupov, kjer že z dodajanjem zdravil ščitničnih hormonov, vitaminov B-kom-leksa, nekaterih esencialnih aminokislin, antioksidantov itd. ali odstranjevanjem škodljivih substanc dosežemo izboljšanje spoznavnih sposobnosti.
ROŽICE IN ČAJČKI
Lišaj lajša kašelj
Islandski lišaj (Cetraria islandica), ki mu pogosteje pravimo planinski mah, je v ljudski medicini silno priljubljeno naravno zdravilo za pospeševanje izkaš-Ijevanja in pomiritev suhega kašlja. Pa to še zdaleč ni vse, kar ta zanimiva rastlinica zdravi.
Islandski lišaj raste v obliki gostih aU redkih blazinic v gorah severne, srednje in vzhodne Evrope, pri nas najraje med iglavci, pa tudi nad gozdno mejo. Poleti in jeseni ga naberemo nekaj pesti in ga posušimo. Takšnega lahko hranimo in uporabljamo po več let. Lišaj vsebuje vitamin BI2, obilo sluzi, joda in aromatske lišajske kisline grenkega okusa, ki delujejo antibiotično. Konec IS. stoletja je bil zelo popularen za zdravljenje mnogih bolezni. Kasneje je šel v pozabo, le ljudsko zdravilstvo je ohranilo njegovo uporabo vse do današnjih dni. V naši hiši ni bilo boljšega zdravila za zdravljenje kašlja in pljučnih bolezni. Še danes te težave odpravljamo z meni izvrstnim napitkom, ki ga pripravimo tako, da lišaj damo v mleko in zavremo. Zavreto mleko precedimo na pražen sladkor in segrevamo, da se le-ta stopi. Karamelnemu mleku, ki ga dobimo, lahko pridamo še žličko medu, in pijemo zelo toplega v majhnih količinah večkrat na dan.
Čaj pripravimo kot zavre-tek: dve žlički droge strese-mo v 250 ml hladne vode, počasi segrejemo do vrenja, pustimo, da stoji 10 minut in precedimo. Pijemo do tri skodelice nesladkanega čaja dnevno. Tak čaj blaži in pomirja kašelj, zato se zelo obnese za zdravljenje prehladov, hripavosti, zamašenih dihalnih poti in nasploh za zdravljenje vseh pljučnih bolezni.
Dobro dene tudi pri vseh boleznih želodca in črevesja. Zdravi drisko in zaprtje, uravnava želodčno kislino, odpravlja prebavne motnje, želodčni katar in vsa vnetja v trebuhu. Zaradi vitamina
FINALE MEDNARODNE ATLETSKE LIGE AZS 2007
Vabimo vas na Miting celjskih knezov - Finale mednarodne atletske lige AZS 2007, ki bo v četrtek, 13. septembra 2007, ob 16.30 na štadionu AD Kladivar Cetis Celje.
Na tem riiednarodnem mitingu bodo nastopili mnogi najboljši atletinje in atleti Slovenije in tujine: Matic Osovnikar v teku na 100 m, Primož Kozmus, srebrni iz Osake v metu kladiva, Brigita Langerhoic in Danijela Grgič na 400 mf Jeremy Scott (ZDA) in Jure Rovan v skoku ob palici, Marija Šestak, Miran Vodovnik, Marlene Ottey ter še mnogi drugi. Jz tujine: ZDA, Italija, Madžarska, Hrvaška, BiH, Moldavija ...
Želimo si, da s svojo prisotnostjo počastite našo največjo atletsko prireditev v Celju. Glavni sponzorji, ki nam bodo prireditev omogočili so: grafično podjetje Cetis, Banka Celje in Spar Slovenija.
O cetis2	I banka ceije ■sidMcl ®
Osnovni pristop k zdravljenju
Zdravljenje je poleg ukrepov, ki zahtevajo zdrav slog življenja, vse bolj kompleksno, a je pomembno, da poizkušamo bolezen oziroma de-menco preprečiti z zmanjševanjem dejavnikov tveganja. Med pomembnimi vzroki, ki jih lahko odstranimo, je alkohol, saj pospešuje razgradnjo možganov, povečuje porabo vitaminov, predvsem B-kompleksa, povečuje število poškodb itd. Ateroskleroza je proces, ki ga lahko upočasnimo s pravilno prehrano, z zdravili, z redno telesno vadbo in tudi z redno umsko aktivnostjo. Prav tako lahko preprečimo in zmanjšamo število kapi z zdravljenjem krvnega tlaka z zdravili, ki preprečujejo nastanek strdkov, a tudi premagovanje in obvladovanje stresa ni nepomembno. Kako vplivati na degenerativne spremembe, na pojav prionov, avtoimu-ne reakcije, pa je še velik problem moderne medicine in v to področje se vlaga vse več znanja in sredstev z obetajočimi rezultati.
O zdravilih in metodah zdravljenja pa drugič.
Piše: PAVLA KLINER
B12 učinkovito zdravi slabokrvnost. Ker ima sila poživljajoč učinek, koristi pri izčrpanosti vseh vrst, tako med hudimi boleznimi in po njih, pri velikih izgubah krvi zaradi nesreč in operacij, po hudih nalezljivih boleznih ter po želodčnih in črevesnih obolenjih. Pijemo ga še pri aftah v ustih, zmanjšanem teku, mršavosti in splošnem slabem počutju. Z rednim pitjem naj bi se izboljšalo stanje sladkorne bolezni. Spodbudil naj bi tudi izločanje mleka, zato ga dodajajo Čajnim mešanicam za dojenje.
Tako ljudska medicina, kaj pa o lišaju meni znanstvena medicina. Pridružuje se mnenju, da lišaj pospešuje izkaš-ljevanje. Je učinkovit antitu-sik, ki pomirja suh kašelj. Sluzi, ki nastanejo z namakanjem lišaja v vodi, prekrijejo živčne končiče v grlu in požiralniku ter tako preprečujejo vzdraženost in suh kašelj. Zaradi sluzi se uporablja za zaščito sluznic ustne votline, žrela, želodca in črevesja. Grenčine spodbujajo tek in prebavo, krepijo telo kot tonik in tako pomagajo pri zdravljenju podhranjenosti in izčrpanosti. Antibiotično delujoče lišajske kisline pri notranji uporabi zdravijo mozoljavico in akne, pri zunanji pa pospešujejo celjenje ran. Lišaj lahko draži želodec in Črevesje, zato ga uporabljamo krajši čas in v predpisani količini.
20_ INFORMACIJE-MALI OGLASI
NOVI 7EDH
—- St. 72 - 11. september 2007
»
posest
Večje zemljišče u Celju z okolico kupimo.
STANOVANJE
Uredimo kompletno dokumentacijo. Plačilo takoj. Borza nepremičnin, d. o. o.,
Linhartova 22, Celje, telefon
041 601-555. n
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, tax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-
grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozman^Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- i
ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve, g
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le- S
jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. |
Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,	|
Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek,
Marjan Brečko	§
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si -
IŠČEMO TOPEL DOM
Jaz sem mala m rada prav vsa
stisni k meni se močno, pa ti vedno bo toplo!
Ste pripravljeni na mačje razgrajače? Kaj pa na nepoboljšljive zaspance? In na igranje z vsem, kar je pri roki, včasih tudi s steno? Potem smo mi pravi za vas! Zdaj pa le hitro po nas!(4muci)
Pes vrača, kar dobi
/-n®witednik-
Obvestilo za naročnike
Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase
v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase u Novem tedniku do TO besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
STAREJŠO hišo ali kmetijo v Celju in okoiiti kupim. Sem resen kupec, plotom takoj. Telefon 041 866-933. 4735
RABLJENO osebno vozilo, v kakršnem koli stanju, kupim. Sem resen kupec, za gotovino. Telefon 041361-304. 4696
PRODAM
CEUE, Košnica. Atrijsko hišo, parcela 700 m', prodom. V račun vzornem tudi stanovanje. Telefon 031420-902. Ž 268 VABILO k ponudbi! Za stranke zbiramo ponudbe za nakup pretežno gradbene portele v Šentjurju, elitna lokaaja, predvidena večstanovanjska gradnja, velikost 15.785 m2, izhodiščna cena 31 EUR/m!. Pridržujemo si pravico, da ne
HIŠO dajem v najem študentom, 10 km iz Celja. Informacije po telefonu 041898-986.	4671
VEČ poslovnih prostorov, 230 m', v trgovsko industrijski coni v Celju, bližina centra Inlerspor, oddamo v najem. Informacije po telefonu 041 757-491,041 983-114.	4725
Ime: Ira; pasma: prijazna pitbulka; hobiji: deljenje mokrih poljubčkov oskrtinici, dolgi sprehodi, živahna igra z otroki; razvade: čokoladni piškoti; uživam v: čohljanju za uhlji; šifra: Ira. (471 B)
Pozdravljeni (zopet)! Očitno sta moja lepota in
sem že drugič v časopisu! Nadejam se, da sé bo pa zdaj le našel kdo, ki bi me z veseljem odpeljal domov. Si morda to ti?(4744)
Kdo je ta
početju,
nestrpen, kaj bova počela. (4701)
KUPIM
ODDAM
(predkupna pravica). Resne ponudbe pošljite na naslov: Odvetniška družba Gregorovič-Pungartnik, d. n. 0., 0. p., Cesta Valentina Orožna 8,3230 Šentjur.	4690 ARCUN. Stanovanjsko stovbo, letnik 1974, ' 264 m2 uporabne površine, parcela 707 m2, odlična lokacijo, možna mirna dejavnost, prodamo za 168.000 EUR. Telefon 041 798-278. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje, n IAŠK0. Stanovanjsko stavbo, letnik 1970, 250 m2 uporabne površine, parcela 1.003 m2, prodamo za 124.200 EUR. Telefon 041 798-278. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje; n CEUE. Skladiščno halo, 1.200 m», s pisarnami, 300 m2, prodomo za 890.000 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrovo 23 o, Celje. ' " / ~ ' r> LAŠKO. Dve etaži, p-T,v dvostanovanjski hiši, 190 m2, s pripadajočo delavnico, 56 m2, prodamo zo 115.000 EUR. Telefon 041 798-278. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n
KUPIM
4112
PARCELO v Celju ali okolid kupim. Telefon 031321-946.	4394
HIŠO v Celju ali okolid, lahko potrebno obnove, nujno kupim.Telefon 041 727-330.	4394
PRODAM
DVOSOBNO stanovanje na Otoku, velikost 53 m2, prodam, cena 74.000 EUR. Telefon 041 751-440.	4586 ENOSOBNO stanovanje v Šentjurju, 43 m2, prodam za 56.900 EUR. Telefon 051 819-572. 4651 DVOSOBNO stanovanje, 57 m!, blizu centra, z garažo ali brez, prodam po dogovoru. Telefon 031215-425. 4669 PREBOLD. Dvosobno stanovanje, 59 m2, balkon, klima, CATV, prodam. Telefon 031 420-902. ž 268 DVOSOBNO stanovanje v centru Celja, povsem obnovljeno, opremljeno, prodam za 70.000 EUR. Telefon 031 285-700, 041475-973. 4727 UTKOVAvas. Novo dvosobno stanovanje, 71,65 m2, nadstropje 2/3, prodamo za 85.125 EUR. Telefon 041798-278. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Ce-■ fe ...... -,
KUPIM
MANJŠE slonovunje v Celju ali okolici, lahko V potrehno obnove, nujno kupim. Telefon | 041 672-374.	4394 |
VEČJE stanovanje v Celju kupim. Plačilo f tokoj. Telefon 041 352-267. 4394 | STANOVANJE, enoinpol ali dvoinpolsobno, v % Celju, kupim. Sem resen kupec, plačilo S takoj. Telefon 041 866-933. 4735 |
ODDAM
5410-1
•4695 I
ENOSOBNO stanovanje, za eno osebo, rdaci-jo Petrovče-Kasaze, oddam v nojem. ■ Telefon 041 961-882. ž 269 I STANOVANJE v bližini Celja zelo ugodno § oddam, po dogovoru. Telefon 040 841-412.	4724 I
Vsako jutro, ko se sprehodim med vsemi izgub-ljenčki in oddanci v našem zavetišču, me prevzame veselje. Najprej zaradi glasnega sprejema, ko me želi vsak kuža posebej pozdraviti, nato pa še zaradi sijočih obrazkov, ki čakajo, da jih popraskam za uhlji in pobožam po mehki dlaki.
Verjetno si mislite, da kvasim neumnosti, da psi ne izkazujejo naklonjenosti, kaj šele ljubezni. Morda si mislite, da pretiravam, ko rečem, da mi moker poljub na lice naše pitbulke Ire sporoča njeno neopisljivo radost in naklonjenost. Se zgražate? Pes te liže, si verjetno mislite;, in to še pitbul po vrhu! Da, pitbul mi vsako jutro nameni najlepšo dobrodošlico, ki je še marsikateri človeški osebek ni zmožen. Da, tisti pitbul, ki je znan kot krvoločen, agresiven pes, katerega ugriz ni mačji kašelj. Sedaj pa se vprašajte, ali je človekovo opisovanje določene pasme res upravičeno? Če so vsi pitbuli nevarni in agresivni, potem bi sama verjetno potrebovala že kar nekaj popravkov na obrazu, kajne? Ampak moj nos je še vedno na svojem starem mestu, kjer je že 21 let, Ira pa mi še ved-
no prilepi najbolj sladek, najbolj ljubezniv poljub, in to vsako jutro.
Če pes začuti, da mu namenjaš pozornost, da se mu posvetiš, pa čeprav le za kratek čas, da imaš srce dovolj veliko še za njegovo slinjenje in lajanje, potem ni bolj zadovoljnega oskrbnika oziroma lastnika. Pes namreč po mojem deluje po principu »vse ali nič«. To pomeni, da vse sprejema: vse graje in pohvale, vse tepeže in ljubkovanja, vse dni, preždete na verigi, in dni na sprehodu -hkrati pa tudi vse daje. Vložek, ki ga človek investira v psa, pa najsi je ta vložek dober ali slab, pes vrne stoodstotno. Pes ne pozna polovičarstva, ni namreč človek. Samo od nas je odvisno, ali nam bo pasji odgovor po godu ali ne.
Ni pomembno ali pitbul, nemški ovčar, pudelj, čiva-. va ali simpatičen mešanček, vsak od naših zavetiških, pa tudi vaših domačih varovancev nam oziroma vam vsakodnevno namenja tolikšno mero naklonjenosti, da bi lahko z njo prekrili površino Slovenije. In kaj jim mi in vi VTačamo v zameno? Zaposleni v zavetišču jim dajemo vso svojo pozornost, toplino, vso
svojo ljubezen do malih šti-rinožcev. Tudi vi premislite, kaj vračate svojim ljubljencem, predvsem pa, kaj bi jim še lahko.
Tli je le šest slikic naših varovancev, ki pa so v živo Še bolj simpatični. Če si jih želite ogledati ali pa bi radi videli še ostale, potem se ogla-
site k nam od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro, na spletni strani: http:// www.go.tp/zonzani pa lahko vidite še več živalic. Če vas zanima še kaj drugega, nas v zavetišče Zonzani v Jar-movcu pri Dramljah pokličite med 8. in 16. uro.
. NINA ŠTARKEL
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE - MAH OGLASI
21
Odšel si brez slovesa, zapustil si nam opomin. Sedaj prižigamo ti lučke, naj gorijo ti u spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
JOŽETA TRUPEJA
iz Brezja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za sv. maše
ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala g. župniku Milanu Strmšku, govornikoma g. Francu Leskovšku in g. Mastnaku ter pevskemu zboru iz Dobja.
Žalujoči vsi njegovi
Oh, kako je hiša prazna, ko te več med nami ni, prej bila je tako prijazna, ko smo skupaj še bili. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, kijih bo še dolgo pomnil ves naslednji rod.
V SPOMIN
7. septembra 2007 je minilo eno leto, kar je prenehalo biti zlato srce dragi mami, sestri, teti in sestrični
MARTINI TOVORNIK
iz Slivnice pri Celju 21
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prižigate sveče, se je spominjate v molitvi in jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni, ki jo
pogrešamo
VCENIRU Celja najamem opremljeno garso- UPORABEN starejši pralni stroj, potreben njero po ugodni ceni. Telefon 040808- manjšega popravila, oddamo. Telelon
EN0INP0L ali dvosobna stanovanje, v Šentjurju ali okolici, najame mlad par. Telefon 040 563-043.	4731
ŠPIR0VCE, 8 m, 13-12,30 kosov, in 7 leg, 8 n, 20» 2 2, prodam. Telefon 041 780-
ZAMRZ0VALNIK, regol, kotno sedežno, okroglo mizo, stole, garderobno omaro, tro-sed, prodam. Telefon 051 424-303.
PRODAM
DRVA, suha, kratko žagana, možna dostava, okolica Žalca, prodam. Telefon 041 9104132.	Ž 267
SUHA bukova ali mešana drva prodom. Telefon 04T 763-860. L431
Simer, d.o.o., zaposli!
Zaradi povečanega obsega del zaposlimo
monterja senčil.
Kandidatu nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo redne zaposlitve ža nedoločen čas. Pričakujemo III. ali višjo stopnjo izobrazbe. Delo je terensko. Od kandidata pričakujemo resnost, delavnost, poštenost. Zaželeno je poznavanje senčil. Pisne prijave pošljite na naslov Simer, d.o.o;, Ipavčeva 22, 3000 Celje, s pripisom PVC-obrat, ali pokličite na 03 42-55-800.
PRODAM
NA Farmi Roje pri Šempetru prodajamo jarkice pred nesnostjo - rjave, črne, gra-haste, sive ter beli susex. Sprejemamo naročila za enodnevne bele in piščance za dapitanje. Telefon 7001-446.4469 DVE telički, rj/lim, težki približno 180 kg, prodam. Telefon 031 342-862. 4677 KRAVO, rj, brejo v 9. mesecu, prodam. Telefon 031342-862.	4677 DVA bikca simentalca, težka 280 in 380 kg, prodam. Telefon 041 252-717. Š626 TEUČKE simentolke, težke 320,270inl30 kg, prodom. Telefon 041 293-606.
MLADIČE burskihkoz, z rodovnikom, ugodno prodam. Telefon 031 605-274, (03) 749-1790.	4674
TELICI simentalki, 250 in 150 kg, prodam.
Telefon 5733-232,031.745-548.U23. BIKCA in teličko prodam. Več infònqacijpo telefonu 041-980-981; 4726
HITRO NAROČITE
I
13*4
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).
Naročniki brezzarne prejemaj* š»- wsf posebnt itda|e Noveg* tednika Naročniki imajr tudi pravic»- «J«, štirih brezplačnih malih »glase» «lo =»n» čestitke na Radni (.eljp ter d«, kartice ugodnih nakupov
s prilogo TV-OKNO!
Vsak iKtek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti ii sveta glasbe in zabave.
na;
Ime ih priimek:_
NAROCILNICA
X) podatke uporabljal sa
za potrebe naročniške službe Novega tednika
ZAHVALA
Ob izgubi dragega brata in strica
VLADA OMERZE
iz Kamena, Šentjur (1929-2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje,
sveče in sv. maše ter vsa izražena sožalja. Hvala vsem za spremstvo v njegov svet miru in počitka. Žalujoči vsi njegovi
TELIČKO, težko 160 kg, prodom. Cena po dogovoru. Jožef Knez, telefon 5739-154.	L 425
KOZE, pritlikave, primerne za okras, parček, prodam. Telefon 031 280-810. 4689 1E11C0 ali kravo, obe simentalki, bikca, črno belega in grozdje, belo, sortno, prodam. Telefon 57984124.	Š631
PRODAM
GROZDJE, mešano, šmamico, jurka, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031495-790.	Š630
KROMPIR za ozimnico prodam, cena.0,4 EUR/kg- Telefon 031 736-285. 45.17 MEŠANO belo grozdje in renski rizling prodam. Po 14. uri, telefon 041809-871.
4584
TRGATEV, grozdje: jurka, koprska izabela, prodam. Telefon (03) 5461-120, 041 539-390.	4615
KORUZO, suho zrnje in pšenico ter grozdje, •sortno/belo, prodam. Telefon (02) 761-3711, kličite po 20. uri. .,,.'" p GROZDJE kvmton, šmamico in belo cepljeno . ter domača jabolko, ugodno prodam. Kasneje še repo za kisanje in kolerabo. Telefon 5794-242,041 848-363.4657 NA sončni legi v Virštanju prodajamo belo grozdje, renski in laški rizling. Telefon 041251-315 ali (03) 5821 -996, v večernih urah.	4676 MEŠANO cepljeno grozdje prodam. Telefon 031 202-646. Š625 KROMPIR klodenfurt (bel) prodam po 0,30 EUR. Telefon 5798-253. Š627 GROZDJE, šmamico in jurko, prodam. Telefon (03) 5740-922,040414-202.
4681
GROZDJE, belo in rdeče, možna dostava m vino, prodam. Telefon 041 382-735.
MEŠANO belo grozdje, v okolici Šmarja, prodamo. Telefon (03) 5821-139,041 264-336.	4664
RDEČE vino prodam po ugodni ceni. Telefon 041870-510,0415561)70. 4684 SENO v kockah, 300 kosov, okolica Žalca, prodam.Telefon 041 9104)32. Ž267 NATinskem prodamo grozdje laški rizling. Telefon 031 281-945, (03) 582-3040.
4694
1.500 kg grozdja, mešano, belo, največ rizlinga, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 550-996.	p
BELO in rdeče grozdje in belo vino prodamo.
Telefon 031 237-193. 4705 VEČJO količino grozdja, jurka, prodam. Telefon 051352-798.	4728 GROZDJE jurko prodam. Telefon (03) 573-0358,po 19. uri. 4733
		
		V SPOMIN
	i - V	
		Na današnji dan, 11. septembra 2007, je minilo leto žalosti in spomina na dragega moža, ata in dedka
IVANA PUŠNIKA		
iz Trobnega Dola 36, Šentrupert		
Vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prižigate sveče ali postojite ob njegovem grobu ter ga ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala.		
		Vsi njegovi
GROZDJE, črnina in izabela, prodamo v Žalcu. Telefon 059120-820.
4743
GROZDJE z brajd prodamo.'Telefon (03) 577-2472. '/	4739
GROZDJE, mešano, belo, ugodno prodam. Telefon (03) 580-5572. 4744
ZAPOSUTtV
POTREBUJEMO dekle za.pomoč v strežbi v dopoldanskem času. Telefon 041 667-130. Mikobo, d. 0.0., Gubčeva 8, Celje.
PRODAM
MLAD par turskih koz m belo-grozdje prodam. Telefon 041 597^36. p
OZKOTIRNE rudarske vozičke in dvigalo na električni pogon. Telefon 031 646-377.
4673
KROMPIR, beli, jedilni, grozdje, rdeče, izabela, slivovko in teličko simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 041 210-336.
4670
PET hrastovih sodov, od 200 do 5001, dve hrastovi kadi, 500 in 6001, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 734-7636, 051 210-881.	4683
AVTOMOBILSKO prikolico, nehomologirono, ugodno prodam ali zamenjam za suha bukova drva. Pokličite po 12. uri, telefon 031 383-590.	4703
Zaposlimo natakarico v dnevnem baru,
redno delovno razmerje. Inf.: 031-539637.
TJ POSREDNIŠTVO, Janez .Turnšek s.p.,
Mariborska cesta 86, 3000 Celje_
IŠČEM delo: likanje perila. Informacije po telefonu 041 436-390,031 890463.
4678
GRAFIČNI tehnik, tisk s ploskve, z večletno prakso, iščedelo. Telefon 031 221-062.
30.000 posredovanj, 11.000 novih
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot lO.OOO osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505-495. Leopold Orešniks. p., Dolenja vas 85, Prebold.	n
Družinska firma z 16 letno tradicijo v veleprodaji po Sloveniji išče:
ŠOFERJA C in E KATEGORIJE ZA
MEDNARODNE PREVOZE
Na relacijah: Slovenija - Italija - Nemčija Posebnosti:
-	nov kamion (tandem)
-	vikendi prosti (razen izjem)
-	dobro plačilo za vestno delo
Informacije:
NJIVA D.O.O., Ložnica pri Žalcu 45,3310 Žalec Telefon: 041-793-993 Damjan, ali 03/710-3200
Iskreni fantje iščejo preprosta, zv sta dekleta. Mnogo jih je, zato pu ce, pozabite na razočaranja ter jih bn stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378.
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad, d. o. o, Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	4647
www.radiocelje.com
22
BORZA DELA
m TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.eg$.qpv.?i;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
Lesarski delavec lesar; do 21. 9. 2007; Juvec d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Štore. Gradbeni delavec gradbeni delavec, polagalec asfalta; do 6.10.2007; Marmat d.o.o.. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Delavec brez poklica posluževanje strojev za dodelavo um. vlaken; do 14. 9. 2007; Aquaset d.d., Proizvodni obrat Štore, Železarska cesta 3, 3220 Što-
čistilka na območju Celja, čiščenje in dezinfekcija prostorov in opreme, delo v treh izmenah, tudi v sob. in ned., objekt Spi. bolnišnica Celje; do 18. 9. 2007; ISS Servisystem d.o.o., Ptujska cesta 95, 2000 Maribor;
čiščenje prostorov, pometanje, sesanje, pomivanje in loščenje tal in drugih predmetov v zgradbi; do 14. 9. 2007; Marta 1\irnšek s.p.. Mariborska cesta 86, 3000 Celje;
pomoč pri polaganju kamna in keramike; do 19. 9. 2007; Roman Štor s.p. - Sini, Prožinska vas 46 b, 3220 Štore. Pomožni delavec pomožni delavec, pomoč pri polaganju podov in krovsko klepar-skih delih; do 11. 9. 2007; Liwel
d.o.o..	Bežigrajska cesta 4 e, 3000 Celje.
Snažilka
čistilka prostorov; do 10. 10. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba montaža knauf stropov, predelnih sten in armstrong; do 11. 9. 2007; Ervin Arčan s.p.. Ob Hudi-nji 1, 3000 Celje;
voznik avtobusa; do 10. 10. 2007; Izletnik Celje d.d., Aškerčeva ulica 20, 3000 Celje;
voznik taxija; do 21. 9. 2007; Tina Pozinek-Koštomaj s.p., Krpanova ulica 3, 3000 Celje;
delavec v proizvodnji; vloge na naslov: Trenkwalder d.o.o.. Mariborska cesta 120, 3000 Celje; do 18.9.2007; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova cesta 9 e, 1000 Ljub-
Krovec
krovsko kleparska dela na višini; do 12. 9. 2007; Jože Anclin s.p., Lopata 48 b, 3000 Celje;
polagalec podov; do 11.9.2007; Liwel d.u.u.. Bežigrajska cesia 4
e,	3000 Celje.
Nižja poklicna izobrazba (do
2	let)
pomočnik impregnatola, delo obsega pripravo papirja in stroja za premazovanje ter transportiranje premazanega papirja v medfazno skladišče, upravljanje pre-maznega stroja, čiščenje premaz-nega stroja, delovnega okolja in opreme; do 14. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do
3	let)
taxi voznik; do 18. 9. 2007; M-finance Melita Zupane s.p., Vrtna ulica 17, 3220 Štore. Živilec
pomočnik peka, vsa dela pomožnega peka, polaganje modelov, košaric s testom iz vozička v roke predpečniku, zarezovanje po potrebi in pri vsajanju testnih modelov v peč, zlaganje pečenega kni-ha iz odlagalnega pulta na vozičke, kontrola; do 14. 9. 2007; Pekarna Geršak - Rafael Brance s.p., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje;
pek, priprava osnovnih surovin in dodatnih surovin, parjenje različnih vrst moke ter priprava raznih polnil in kvasnih nastavkov, dnevna kontrola nad zalogami surovin v skladišču in v me-
mjic
šalnici, sprotna skrb za dnevne zaloge vseh skladiščenih surovin; do 14. 9. 2007; Pekarna Geršak -Rafael Brance s.p., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje.
delo v lesni in kovinarski stroki; do 21. 9. 2007; Tina Pozinek-Koštomaj s.p., Krpanova ulica 3, 3000 Celje. Oblikovalec kovin oblikovalec kovin, ključavničar, varilec, izdelava kovinskih izdelkov po načrtih, rezanje, brušenje, varjenje, vrtanje; do 11. 9. 2007; Eko line trade d.o.o., Škofja vas 40, 3211 Škofja vas. Strugar
brusilec valjev, brusi valje in kolute na podlagi delovnih nalogov, opravlja izdelavo utorov na valjih in kolutih, izvaja balansiranje valjev, raztovarja, pakira in natovar-ja izdelke (valje in kolute); vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13/b, 3320 Velenje; do 14. 9. 2007; Elastomeri d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Orodjar
orodjar, poznavanje principov dela orodjarja (termična obdelava, poznavanje materialov, principi odvzemanja materialov, osnove pnevmatike in hidravlike), izdelava specialnih orodij za sreij-sko proizvodnjo novih in obstoječih izdelkov; do IS. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Monter konstrukcij monter PVC stavbnega pohištva (okna in vrata); do 18. 9.2007; M-finance Melita Zupane s.p.. Vrtna ulica 17, 3220 Štore. Monter vodovodnih naprav vodovodni inštalater; do 11. 9. 2007; Röbel d.o.o.. Kotna ulica
I,	3000 Celje.
Monter ogrevalnih naprav monter ogrevalnih naprav; do
II.	9. 2007; Röbel d.o.o.. Kotna ulica 1, 3000 Celje.
Strojnik
strojnik TGM; do 11. 9. 2007; Nivo d.d., Lava 11, 3000 Celje. Avtomehanik
mehanik 1; do 11. 9. 2007; Avto Celje d.d., Ipavčeva ulica 21,3000 Celje;
mehanik II; do 11. 9. 2007; Avto Celje d.d., Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje;
voznik tovornjaka, razvoz po Sloveniji; do 14. 9. 2007; Marjan Koštomaj s.p., Zadobrova 57 b, 3211 Škofja vas;
avtomehanik; do 20. 9. 2007; Ski & Sea d.o.o., Mariborska cesta 200 a, 3000 Celje. Elektrikar energetik elektrikar vzdrževalec, obratni elektrikar; do 20. 9. 2007; Valji d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220
Elektromonter
elektrikar; do 11. 9. 2007; Röbel d.o.o.. Kotna uhca 1,3000 Celje.
Elektromehanik sestavljalec in monter reklamnih napisov; do 14. 9. 2007; Ko-mak d.o.o. Celje, Škapinova 1, 3000 Celje. Elektrikar elektronik elektronik, montažer na terenu; do 14. 9. 2007; Optis d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 2, 3000 Ce-
1ÌeK«nifc
sestavljalec kemikalij, sestava lepila za premazovanje po tehnoloških navodilih, izvedba medfaznih laboratorijskih analiz, transport surovin do delovnih naprav; do 14. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje.
frizerka, delo v frizerskem salonu; do 14. 9. 2007; Kac, lepotni
programi d.o.o., Sernčeva ulica 10, 3000 Celje.
zidar-tesar; do 22.9.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje;
gradbeni delavec, izvajanje fa-saderskih in drugih gradbenih del; do 11. 9. 2007; Kabis d.o.o. Celje, Stanetova ulica 24, 3000 Celje.
Strojnik gradbene mehaniza-
strojnik težke gradbene mehanizacije; do 22. 9. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje;
strojnik TGM; do 6. 10. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje;
strojnik TGM;_do 6. 10. 2007; Marmat d.o.o.. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Asfalter
polagalec asfalta; do 6. 10. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik kamiona; do 22.9.2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik
voznik kamiona; do 6.10.2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje;
voznik tovornjaka po Sloveniji; do 15. 9. 2007; Gratours d.o.o. Škofja vas, Škofja vas 30 c, 3211 Škofja vas;
voznik kamiona; do 6.10.2007; Marmat d.o.o.. Železarska cesta 9, 3220 Štore;
voznik tovornjaka; do 11. 9. 2007; Nivo d.d.. Lava 11, 3000 Celje. Skladiščnik
komisionar skladiščnik, sodelovanje pri prevzemu blaga, priprava blaga za kupce, razkladanje, nakladanje, sortiranje; do 11. 9. 2007; Era koplas d.o.o. Velenje, PE Procenter Celje, Lava 7 d, 3000 Celje;
samostojni skladiščnik, prevzem in odprema blaga, nakladanje in razkladanje blaga, transportiranje z viličarjem; do 12.9.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Prodajalec
prodajalec, vse naloge iz opisa delovnega mesta in po nalogu nadrejenega, lahko pripravnik; do 11. 9. 2007; Baumax d.o.o. Ljubljana, PC Celje, Mariborska cesta 100, 3000 Celje;
pospeševanje prodaje po terenu darilnega programa, del. mesto Celje; do 14. 9. 2007; Kontura d.o.o. Ljubljana, Brnčičeva ulica 13, 1231 Ljubljana - Črnuče;
prodajalec blagajnik v trgovinskem podjetju, ki se ukvarja z veleprodajo živilskega blaga; do 14. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje;
prodajalka; do 14. 9. 2007; Metro d.d.. Lava 8, 3000 Celje.
Prodajalec živilskih-prehramb. artiklov
prodajalec; do 18.9.2007; Celjske mesnine d.d.. Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje.
kuhar, priprava in kuhanje malic, a la carte, menijev; do 6. 10. 2007; Anton Zvone Štorman s.p., Gostilne-hoteli Štorman, Rimska cesta 10, 3311 Šempeter v Savinjski dolini;
kuhar; do 11. 9. 2007; Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. Natakar
natakar, strežba jedi in pijač; do 6.10. 2007; Anton Zvone Štorman s.p., Gòstilne-hoteli Štorman, Rimska cesta 10, 3311 Šempeter v Savinjski dolini;
strežba pijač; do 18. 9. 2007; GGM International d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje;
strežba pijač; do 20. 9. 2007; Stanislav Krajšek s.p., Zadobrova 68, 3211 Škofja vas;
natakarica, strežba pijač; do 25. 9. 2007; Tripex d.o.o.. Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba pomožna dela v proizvodnji in na terenu; do 21. 9. 2007; Tina Pozinek-Koštomaj s.p., Krpanova ulica 3, 3000 Celje. Lesarski tehnik prodajalec, izmere, montaža in prodaja pohištva; do 25. 9. 2007;
Tripex d.o.o.. Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje. Elektrotehnik
polaganje, spajanje in meritve optičnih kablov ter druge elektroin-stalacije; do 13. 9. 2007; Igor Krajne s.p.. Slance 4, 3221 Teharje.
Računalniški tehnik oblikovalec spletnih strani, pripravnik; do 29. 9. 2007; Mobinia d.o.o.. Dečkova cesta 38, 3000 Celje. Kozmetični tehnik kozmetičarka, delo v kozmetičnem salonu, manikura, pedikura, masaža; do 14. 9. 2007; Kac, lepotni programi d.o.o., Sernčeva ulica 10, 3000 Celje. Gradbeni tehnik delovodja gradbeništva; do 6. 10. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje;
delovodja za asfalterska dela; do 6. 10. 2007; Marmat d.o.o.. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Trgovinski poslovodja trgovinski poslovodja; do 14. 9. 2007; Martin d.o.o., PE Martin salon keramike Adriaker Celje, Bežigrajska cesta 9, 3000 Celje. Komercialni tehnik komercialist na terenu; do 26. 9. 2007; Vrvica d.o.o. Celje, Kosova ulica 14, 3000 Celje. Gostinski tehnik strežba jedi in pijač, pripravnik; do 11. 9. 2007; Božidar Kozjak s.p., Keršova ulica 4,3212 Voj-
strežba jedi in pijač; do 11. 9. 2007; Božidar Kozjak s.p., Keršova ulica 4, 3212 Vojnik. Ekonomski tehnik administrator tajniška, knjigovodska in administrativna opravila, samostojno knjiženje dokumentov, opravljanje poslovne kores-podence s tujino v nemškem jeziku; do 26. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica
4,	3000 Celje;
serviser sprejemnik vozil; do 29. 9. 2007; RO + SO d.o.o., Ska-letova ulica 13, 3000 Celje. Ekonomsko komercialni tehnik zavarovalni zastopnik za območje Celja, pripravnik; do 20. 9. 2007; Prima zastopstvo d.o.o.. Partizanska ulica 19, 1000 Ljublja-
Komercialist
komercialist; do 11. 9. 2007; Avto Celje d.d., Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje. Zdravstveni tehnik zdravstveni tehnik v ZD Celje, pripravnik; do 11.9.2007; Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje. Tehnik zdravstvene nege zobna asistentka, asistiranje zobozdravniku, priprava delavnega mesta, naročanje pacientov, administrativno delo, delo z računalnikom; do 11. 9. 2007; Stomatološka ordinacija Martin Luka Malinger, dr. stom., Gregorčičeva ulica
5,	3000 Celje.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
administrativna dela, pomoč v knjigovodstvu; do 3.10.2007; Irena Ramšak s.p., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje;
. zastopnik, svetovalec na terenu Celje in okolica; do 24.9.2007; Lango d.o.o, Rojčeva ulica 18,1000 Ljubljana;
poslovni administrator, tajniška in administrativna dela, vodenje materialnega knjigovodstva, sprejem naročil, fakturiranje, spremljanje finančnih tokov, informiranje strank ter ostala dela po navodilih direktorja; do 12. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje;
sistemski administrator, vzdrževanje strežniških sistemov, postavitev in konfiguracija strežniških sistemov; do 15.9.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; '
strojepiska ali strojepisec, slepo desetprstno tipkanje je nujni pogoj; do 18. 9. 2007; Odvetnik Končan-Verstovšek Mateja, Ljubljanska cesta 5 a, 3000 Celje;
varnostnik; do 14. 9.2007; Pro-signal d.o.o., Kersnikova ulica 19, 3000 Celje;
svetovalec kapitalskih naložb, svetovanje in sklepanje pogodb znanim strankam na terenu; do 15. 9. 2007; ZM providus d.o.o..
Zagrebška cesta 20, 2000 Mari-
Ini. strojništva tehnolog I, priprava tehnologije obdelave obdelovancev na CNC stružnicah in rezkalnih strojih; do 24. 9. 2007; Valji d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Štore. Inž. gradbeništva projektni vodja, sklepanje pogodb z grabenimi podizvajalci, skrb za plačila izvedb, najem kooperantov, organizacija in vodenje projektov, planiranje, skrb za realizacijo, komuniciranje z naročniki, izvajalci in podizvajalci, pisanje dopisov; do 18. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje.
Ekonomist za komercialno dejavnost
komercialist, organizira delo v komerciali, obiskuje poslovne partnerje, sklepa pogodbe, posreduje ponudbe, informira kupce, pripravlja promocije in kataloge, zbira naročila, rešuje reklamacije, koordinira delo, izteijuje dolgove, opravlja raziskave trga; do 26. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje;
nabavnik, iskanje najugodnejšega ponudnika za nabavo plastike in drugih tehničnih materialov, navezovanje kroga dobaviteljev, pogajanja, vodenje evidence, poročanje, kalkulacije, planiranje v skladu s proizvodnjo; do 15. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje;
pomočnik direktorja za splošne zadeve, poslovno upravo in ekonomiko; vloge na naslov: Proadonis - Tomislav Zelič s.p.. Kadrovska služba, Milčinskega ulica 11, 3000 Celje, s pripisom: za zaposlitev; do 22. 9. 2007; Proadonis - Tomislav Zelič s.p., Milčinskega ulica 11, 3000 Celje;
samostojni komercialni referent; do 18. 9. 2007; TCC transcommerce d.o.o. Celje, Kosovelova ulica 16, 3000 Celje.
Ekonomist za transport in logistiko
vodja transporta in logistike, urejanje prevozov, razporejanje kamionov, skrb za vozni park, administrativna dela; do 22.9. 2007; Robert Gradnik s.p.. Dol pri Pristavi 2 c, 3253 Pristava pri MesU-
Višja strokovno izobrazba samostojni komercialist; do 11. 9. 2007; Avto Celje d.d., Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje. Dipl. inž. računalništva (VS) upravljalec IT sektorja, vzdrževanje računalniških omrežij, strojne opreme IT sistemov, upravljanje spletnih strani, opravljanje drugih del, povezanih z rač. tehnologijo; do 14. 9. 2007; Ema d.o.o. Celje, Mariborska cesta 1 c, 3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist finančnik II/I - depoziti; do 18. 9. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje.
Univ. dipl. ekonomist za de-narništvo-flnance
sodelavec za računovodstvo in notranji kontroling, vodenje celotnega knjigovodstva, obračuni plač, obračuni stroškov, potnih nalogov, davčna zakonodaja, načrtovanje proračuna, odgovarjanje za likvidnost, leasing posle, subvencije; do 15. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje.
Univ. dipl. pravnik
pravnik; do 18. 9. 2007; Avto Celje d.d., Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje;
državnotožilski pripravnik na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju; do 16. 9. 2007; Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana. Univ. dipl. upravni organiza-
referent III., v izvajanju zavarovanja, vodenje postopka za uve-ljanje pravic, zbiranje in kompletiranje, pripravnik; do 18. 9. 2007; ZPIZ Območna enota Celje, Gregorčičeva ulica 5 a, 3000 Celje. Dipl. medicinska sestra (VS) diplomirana medicinska sestra; do 14. 9. 2007; Contraco-Špesov dom Vojnik d.o.o., Cesta v Tomaž 6 a, 3212 Vojnik;
izvajanje zdravstvene nege v negovalni enoti, pripravnik; do 18.
9. 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova "ulica 5, 3000 Celje. Dipl. babica (VŠ) izvajanje zdravstvene nege v negovalni enoti, pripravnik; do 18. 9. 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje.
UE LAŠKO
Delavec brez poklica pomoč pri strežbi pijač; do 14. 9. 2007; Deržič avtopark in partner d.n.o.. Bar Old pub, Starograj-ska ulica 1, 1433 Radeče;
delavka pri kuvertnem stroju, zlaganje embalaže, kuvert, etiketiranje, ročna izdelava papirne konfekcije, del. mesto v Jagnjenici; do 26. 9. 2007; Nova kuverta d.o.o., Slovenčeva ulica 17, 1000 Ljub-
Kuharski pomočnik
kuharski pomočnik; do 14. 9. 2007; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20, 3270 Laško. Ključavničar
ključavničarska, varilska dela, vrtanje, rezanje vijačenje, koviče-nje; do 29.9.2007; Kovaštvo Franc Tovornik s.p.. Cesta na Svetino 36, 3270 Laško. Monter vodovodnih naprav monter vodovodnih in centralnih inštalacij; do 10.10.2007; Branko Čebin s.p., Kolenov Graben 4, 1433 Radeče. Monter hladilnih naprav monter strojnih instalacij hladilne tehnike na terenu; do 14. 9. 2007; Eho d.o.o., Brezno 7 a, 3270
Strojnik
izmenovodja, organizacija in vodenje dela izmene, upravljanje s stroji, del. mesto v Jagnjenici; do 26. 9. 2007; Nova kuverta d.o.o., Slovenčeva ulica 17, 1000 Ljub-
strojnik, upravljanje s kuvert-nimi stroji, del. mesto v Jagnjenici; do 26. 9. 2007; Nova kuverta d.o.o„ Slovenčeva ulica 17, 1000 Ljubljana. Elektrikar energetik monter elektio instalacij hladilne tehnike na terenu; do 14. 9.2007; Eho d.o.o.. Brezno 7 a, 3270 Laško. Šivilja
šivilja; do 25. 9. 2007; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik kamiona s prikolico; do 14. 9. 2007; Eho d.o.o.. Brezno 7 a, 3270 Laško. Prodajalec
telefonist, informiranje strank o vrednostnih papirjih po telefonu; do 29.9.2007; Delnica d.o.o.. Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana.
kuhar; do 14. 9. 2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Natakar
strežba pijač; do 14. 9. 2007; Ivan Strniša s.p., Partizanska pot 2, 3272 Rimske Toplice;
pomoč pri strežbi hrane in pijač; do 11.9.2007; Stephany d.o.o. Rimske Toplice, Globoko 7/a, Globoko 7 a, 3272 Rimske Toplice;
strežba jedi in pijač; do 14. 9. 2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Srednja poklicna izobrazba posluževalec stroja (posluževanje stroja za brizganje plastike, kontrola delovanja stroja, kontrola izdelkov); do 14. 9.2007; Seca plast d.o.o., Podšmihel 1, 3270 Laško.
Organizator poslovanja v gostinstvu (VSŠ)
vodja gostinstva; do 25.9.2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Univ. dipl. inž. strojništva projektant hladilne tehnike lahko pripravnik; do 14. 9. 2007; Eho d.o.o„ Brezno 7 a, 3270 Laško.
UE MOZIRJE
Šivalec tekstilij konfekcionar; do 14. 9. 2007; Elkroj d.d., Prihova 56, 3331 Na-
kuhar, naroča in prevzema živila, pripravlja hladne in tople jedi po jedilnikih; do 3. 10. 2007; Grlica d.o.o. Mozirje, Hofbauver-jeva 2, 3330 Mozirje;
ELA
23
kuhar v šolski kuhinji; do 18. 9. 2007; Osnovna šola Blaža Ar-niča Luče, Luče 77, 3334 Luče. Natakar
natakar; do 11. 9. 2007; Bar Mars, Momčilović Milena s.p.. Spodnja Rečica 67, 3332 Rečica ob Savinji;
natakar, priprava in strežba pijač, napitkov, hrane in drugih izdelkov iz prodajnega programa, pripravlja prostor in mize za postrežbo, naroča pijačo in skrbi za zalogo le-te; do 3. 10. 2007; Grlica d.o.o. Mozirje, Hofbauverjeva 2, 3330 Mozirje.
UTSLOVENSKE KONJICE
Delavec brez poklica pomožna dela v kuhinji; do 12. 9. 2007; Vlado Ulipi s.p., Zeče 35, 3210 Slovenske Konjice. Pomožni delavec razlagalec, preprosto prekladanje ali transportiranje, večja dela z fizičnim naporom; do 18.9.2007; Comet d.d.. Tovarniška cesta S, 3214 Zreče. Osnovnošolska izobrazba CNC operater, priprava, izvedba in kontrola dela na CNC strojih, programiranje CNC stroja, vpenjanje orodij in pritrjevanje obde-lovancev; do 11. 9. 2007; Adecco h.r., Kadrovsko svetovanje d.o.o., Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje;
razlagalec, upravljalec stroja; do 21. 9. 2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje;
pleskar, samostojno opravljanje pleskarskih in fasaderskih del, priprava materiala, vodenje porabe materiala; do 11.9.2007; Alojz Vezjak s.p.. Tepanje 24, 3210 Slovenske Konjice;
posluževalec stroja v tiskarni, posluževanje stroja z embalažo in materialom, kontrola, tehtanje, označevanje; do 11. 9. 2007; Alojz Vezjak s.p.. Tepanje 24, 3210 Slovenske Konjice;
pomožna elektroinštalacijska dela; do 14. 9. 2007; EMT Breč-ko d.o.o.. Draža vas 47 a, 321S Loče;
pomožna dela v kovačnici in ključavničarski delavnici; do 25. 9. 2007; Slavko Kitek s.p.. Kovaška cesta 3, 3205 Vitanje. Obdelovalec lesa posluževalec lesnopredelovalnih strojev, obdelava lesa od surovega lesa do končnega izdelka (pohištvo); do 11. 9. 2007; PDV d.o.o., Židovska ulica 1,2000 Ma-
Oblikovalec brusov
upravljalec stroja III, izdelovanje vseh vrst brusov in drugih izdelkov ter polizdelkov, nastavitev; do 18. 9. 2007; Comet d.d., Tovarniška cesta 5, 3214 Zreče. Natakarski pomočnik pomo pri strežbi pijač; do 12. 9. 2007; Vlado Ulipi s.p., Zeče 35, 3210 Slovenske Konjice. Strojni obdelovalec kovin upravljalec stroja II, izdelovanje vseh vrst brusov in drugih izdelkov, vzdrževalna dela, nastavitve; do 18. 9. 2007; Comet d.d.. Tovarniška cesta 5, 3214 Zreče.
Ključavničar
strojni ključavničar; do 18. 9. 2007; Metalkom d.o.o., Mestni trg 18, 3210 Slovenske Konjice;
strojni ključavničar, priprava in sestava dela strojev lesnoob-delovalne smeri in montaža na terenu; do 15. 9. 2007; Wravor d.o.o., Stranice 27 a, 3206 Stra-
Varilec
varjenje delov lesnoobdeloval-nih strojev; do 15. 9. 2007; Wravor d.o.o.. Stranice 27 a, 3206 Stra-
Elektrikar energetik elektroinštalater, izvedba inštalacij šibkega in jakega toka; do 3. 10.2007; Elpro Križnič d.o.o., Zeče 25, 3210 Slovenske Konjice;
elektrikar, vezalec, elektroizved-ba in montaža nizkonapetostnih razdelilnih omar; do 3. 10. 2007; Elpro Križnič d.o.o., Zeče 25,3210 Slovenske Konjice. Prodajalec
prodaja tekstila in obutve; do 18. 9. 2007; Ida Mulec s.p., Ru-perče 70, 2231 Pernica.
samostojna priprave hrane; do 22. 9. 2007; Hlastec d.o.o., Križevec 57, 3206 Stranice;
kuhar; do 14. 9. 2007; Kračun d.o.o., Slomškova ulica 6, 3215 Loče;
priprava in kuhanje jedi; do 11. 9. 2007; Unior d.d.. Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Natakar
strežba pijač; do 22. 9. 2007; Hlastec d.o.o., Križevec 57, 3206 Stranice;
natakar; do 14. 9. 2007; Kračun d.o.o., Slomškova ulica 6, 3215 Loče. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka v domačem in mednarodnem prometu; do 22. 9. 2007; Haložan d.o.o., Slovenske Konjice, Ulica Dušana Jereba 3, 3210 Slovenske Konjice. Stro/ni tehnik
pomožna dela v proizvodnji za izdelavo stekel; do 15. 9. 2007; Special Ribič, Jože Ribič s.p., Tovarniška cesta 5 a, 3210 Slovenske Konjice;
posluževalec rezkalnih strojev za ozobljenje, nastavljanje strojev in izdelava raznega ozobja; do 19. 9. 2007; Tehovnik d.o.o.. Spodnje Preloge 21,3210 Slovenske Ko-
Elektrotehnik
elektroinštalaterska dela; do 14. 9.2007; EMT Brečko d.o.o., Draža vas 47 a, 3215 Loče. Kozmetični tehnik kozmetičarka; do 11. 9. 2007; Kračun d.o.o., Slomškova ulica 6, 3215 Loče. Inž. strojništva risanje in projektiranje načrtov za izdelavo strojev; do 15.9.2007; Wravor d.o.o.. Stranice 27 a, 3206 Stranice. Inž. elektrotehnike risanje in projektiranje elektro načrtov za lesno obdelovalne stro- ' jev; do 15.9.2007; Wravor d.o.o.. Stranice 27 a, 3206 Stranice. Inž. elektrotehnike (VSŠ) konstrukter, izdelava tehnične dokumentacije za mehansko in elektro izvedbo, nizkonapetostnih elektro omar; do 19. 9. 2007; Elpro Križnič d.o.o., Zeče 25, 3210 Slovenske Konjice. Inž. kemijske tehnologije samostojni tehnolog; do 3. 10. 2007; Koplast ekstruzija d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Doktor deniable medicine zobozdravnik v ZD Slovenske Konjice; do 14. 9. 2007; Zdravstveni dom Slov. Konjice, Mestni trg 17, 3210 Slovenske Konjice.
UE ŠENTJUR PRI CELJU
Delavec brez poklica točenje pijač v dnevnem lokalu, nedelje in prazniki prosto; do 11. 9. 2007; Damjana Zupan s.p., Svetelka 2, 3222 Dramlje; ' montaža knauf sten in stropov; do 6. 10. 2007; Simon Siter s.p., Dramlje 13 c, 3222 Dramlje. Osnovnošolska izobrazba čistilka; do 11. 9. 2007; Panhy-gia d.o.o., Arja vas 101, 3301 Petrovče;
pomožni delavec; do 25. 9. 2007; Parketarna Jager d.o.o., Pro-seniško 14, 3230 Šentjur. Cvetličar
cvetličar; do 14. 9. 2007; Majda Mauer s.p., Ulica Dušana Kve-dra 43, 3230 Šentjur. Ključavničar
ključavničarska dela; do 18. 9. 2007; Integros d.o.o., Proseniš-ko 46. 3230 Šentjur. Monter vodovodnih naprav monter vodovodnih in ogrevalnih naprav; do 29. 9. 2007; Bojan Pesan s.p., Ulica skladateljev Ipav-cev 46. 3230 Šentjur. Elektrikar energetik elektro montažna in servisna dela; do 22. 9. 2007; Majo trade d.o.o.. Dole 50, 3230 Šentjur. Elektromehanik elektroinštalater; do 18.9.2007; Anton Selič s.p.. Ulica II. bataljona 16 a, 3230 Šentjur. Keramik
samostojni keranik; do 11. 9. 2007; Marjan Pekošak s.p., Stop-če 21, 3231 Grobelno. Zidar
gradbena dela, zidanje; do 14. 9. 2007; FNG Franc Novak s.p..
UE VELENJE
Paridol 22 a, 3263 Gorica pri Sliv- ska cesta 11, 3250 Rogaška Sla-
Voznik
voznik tovornega vozila, dostava blaga po Sloveniji; do 14. 9. 2007; Strnad Boštjan s.p., Boletina 7, 3232 Ponikva. Prodajalec
prodajalec tehnične stroke; do 11. 9. 2007; Resevna d.d., Mestni trg 3, 3230 Šentjur. Srednja poklicna izobrazba upravljalec cestno transportne mehanizacije, voznik v mednarodnem transportu; do 14. 9. 2007; Trgošped d.o.o., Vodruž 2, 3230 Šentjur. Strojni tehnik
tehnolog, vnv operater; do 21. 9. 2007; Koval d.o.o.. Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žusmu. Ekonomski tehnik računovodska dela; 14.9.2007; Fundi d.o.o.. Laze 17,3222 Dram-Ije.
Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo
referent za pomoč v računovodstvu; do 14. 9. 2007; AMS meding d.o.o.. Ljubljanska cesta 6 a, 3230 Šentjur. Doktor medicine zdravnik v šolskem dispanzerju in splošni ambulanti; do 17. 9. 2007; ZD Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3 b, 3230 Šentjur. Doktor dentalne medicine zobozdravnik za delo v mladin-skem zobozdravstvu; do 22. 9. 2007; Mak art d.o.o.. Podružnica zobozdravstvo Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 5, 3230 Šentjur.
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
Steklarski delavec v kontroli
brisanje in pakiranje stekla; do 11. 9. 2007; Steklarska Nova Rogaška slatina d.o.o.. Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Delavec brez poklica čiščenje prostorov; do 20. 9. 2007; Gostišče Ciril - YH Podčetrtek, Ciril Blatnik s.p.. Zdraviliška cesta 10, 3254 Podčetrtek;
delavka v čistem delu pralnice, likanje, zlaganje, sortiranje perila, delo v Šmarju pri Jelšah; do 14. 9, 2007; Periteks d.o.o., Blat-nica 2, 1236 Trzin. Pomožni delavec pomoč v vulkanizerski delavnici; do 15. 9. 2007; Dušan Drača s.p., Levstikova ulica 3 a, 3250 Rogaška Slatina;
krovsko kleparska dela, pomoč pri prodaji materiala; do 6. 10. 2007; Stavbno kleparstvo in krovs-tvo Janko Šramel s.p., Senovica 32, 3240 Šmarje pri Jelšah. Osnovnošolska izobrazba monter kovinskih konstrukcij; do 15.9.2007; Sifleks d.o.o.. Trška cesta 5, 3254 Podčetrtek;
stiskanje in odnašanje stekla; do 11. 9. 2007; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o.. Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Obdelovalec lesa posluževalec lesnopredelovalnih strojev, obdelava lesa od surovega lesa do končnega izdelka (pohištvo); do 11. 9. 2007; PDV d.o.o., Židovska ulica 1, 2000 Ma-
Polagalec keramičnih oblog polaganje naravnega in umetnega kamna; do 22. 9. 2007; Dro-teka d.o.o.. Steklarska ulica 11, 3250 Rogaška Slatina. Varilec
varilec; do 15. 9. 2007; Sifleks d.o.o.. Trška cesta 5, 3254 Podčetrtek. Elektrotehnik elektronik vzdrževalec v pralnici, popravila in vzdrževanje strojev in naprav v industrijski pralnici, delo na območju Rogaške Slatine; do 14. 9. 2007; Periteks d.o.o., Blat-nica 2, 1236 Trzin. Univ. dipl. mikrobiolog mikrobiolog z izkušnjami v kozmetični industriji; do 20. 9. 2007; Kozmetika Afrodita d.o.o. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 54,32S0 Rogaška Slatina. Dipl. socialni delavec dipl. socialna delavka v domu za starejše, sprejemanje, premestitve in odpusti stanovalcev z administrativno ureditvijo, vodenje postopkov za sprejem v dom; do 11.9.2007; Comett domovi d.o.o.. Podružnica Pegazov dom, Celj-
Delavec brez poklica pomožni delavec v proizvodnji kopalniške in sanitarne opreme; do 14. 9. 2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje;
pomožni delavec, slikopleskar, pomožna dela v slikopleskarstvu, kitanje, brušenje, beljenje; do 11. 9. 2007; Boris Trs s.p., Šlandro-va cesta 16, 3320 Velenje;
montaža ograjnih sistemov; do 18. 9. 2007; Jože Klančnik s.p., Gaberke 277, 3325 Šoštanj;
pomožni delavec; do 14.9.2007; Leplast d.o.o., Preloška cesta 1, 3320 Velenje;
čistilec zelenjave, čisti zelenjavo za predelavo in pakiranje, izvaja kontrolo kvalitete zelenjave, zelenjavo ustrezno reže, izvaja pranje in sušenje zelenjave, tehta in pakira zelenjavo; do 11. 9. 2007; Vegepak d.o.o.. Koroška cesta 56 b, 3320 Velenje;
pomožni delavec v elektrome-haniki, pomaga pri prevzemu in pripravi materiala za delo, pomaga pripravljati stroje in orodja za delo, po dokumentaciji in navodilih zarisuje, izrezuje, krivi, robi, vrta; do 18. 9. 2007; Vimosa d.o.o.. Koroška cesta 37 c, 3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba delavec v proizvodnji, montaža in sestava kuhinjske opreme; do 14. 9. 2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje;
sestavljalec, ročna montaža, lepljenje, vijačenje, polaganje, vstavljanje in sestavljanje mehanskih in elektronskih komponent, čiščenje delovnega mesta; do 11. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje;
varilec; do 11. 9. 2007; Vegrad d.d., Stari tig 35, 3320 Velenje. Zidar za zidanje in ometava-
zidar za zidanje, ometavanje; do 14. 9. 2007; Mel - bau-Ao.o., Jenkova cesta 17, 3320 Velenje. Monter elektronskih sklopov elektromehanik, prevzema tehnično tehnološko dokumentacijo ali vzorec in opravi natančen pregled za pripravo izdelave, pripravlja material za izdelavo in montažo, prevzema polizdelke in izdelke za montažo in jih montira; do 18. 9. 2007; Vimosa d.o.o.. Koroška cesta 37 c. 3320 Velenje.
mizar, montaže in izdelava pohištva, razne mizarske montaže na
knauf sistemov, keramičar; do 11. 9. 2007; Arric d.o.o., Kardeljev trg 3, 3320 Velenje;
mizarska dela; do 11. 9. 2007; Vegrad d.d.. Stari trg 35, 3320 Ve-
mizarska dela; do 11. 9. 2007; Vegrad d.d.. Stari trg 35, 3320 Ve-
Ključavniiar
ključavničar varilec; do 11. 9. 2007; Vegrad d.d.. Stari trg 35, 3320 Velenje. Strojni mehanik oblikovalec kovin, prevzame dokumentacijo, izbira programe, izbira posamezne operacije v programu in izvaja program obdelave na strojih in napravah, samostojno opravlja delo na strojih in napravah, izvaja zahtevnejše dimenzijske meritve in kontrolo hrapav; do 18.9.2007; Vimosa d.o.o.. Koroška cesta 37 c, 3320 Velenje. Mehanik vozil in voznih sred-
delo v vulkanizerski delavnici, avtopralnici; do 14. 9. 2007; Rudolf Vrčkovnik s.p.. Primorska cesta 6 g, 3325 Šoštanj. Slikopleskar
slikopleskar; do 11. 9. 2007; Vegrad d.d., Stari trg 35, 3320 Ve-
frizer; do 18. 9. 2007; Mojca Pirec s.p., Kajuhova cesta 9, 3325 Šoštanj. Tesar
tesar; do 11. 9. 2007; Vegrad d.d., Stari trg 35, 3320 Velenje.
Zidar
zidar; do 14. 9. 2007; Mei - bau d.o.o., Jenkova cesta 17, 3320 Ve-
Voznik avtomehanik
voznik C, vozi in skrbi za tovorno vozilo, opravlja vožnje na dolge in kratke razdalje; do 14. 9. 2007; Osmica d.o.o., Koroška cesta 44, 3320 Velenje. Prodajalec
prodajalka, prodaja izdelkov, svetuje pri izbiri, numerira prevzeto blago, odpremlja izdelke, čisti in skrbi za red v trgovini; do 14. 9. 2007; Beti trend d.o.o., Tovarniška cesta 2, 8330 Metlika;
prodajalka; do 11. 9. 2007; Bo-max d.o.o. Ivančna Gorica, Muljava 22 a, 1295 Ivančna Gorica. Natakar
natakar, delo v strežbi; do 14. 9. 2007; Manfred Jevševar s.p., Škale 103, 3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba komisionar skladiščnik, sodelovanje pri prevzemu blaga, priprava blaga za kupce, razkladanje, nakladanje, sortiranje; do 11. 9. 2007; Era koplas d.o.o. Velenje, Prešernova cesta 10,3320 Ve-
natakar; do 18. 9. 2007; L com d.o.o., Šalek 90, 3320 Velenje. Strojni tehnik
mojster v proizvodnji kopalniške opreme, organizacija proizvodnje, razporejanje dela, vodenje manjše skupine; do 14. 9. 2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Elektrotehnik energetik elektromonter; do 18. 9. 2007; ATM SL d.o.o., Prešernova cesta 9 b, 3320 Velenje. Elektrotehnik
sestavljalec masažnih sistemov v proizvodnji; do 14. 9. 2007; Adecco h.r., Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Tekstilno konfekcijski tehnik vezilec na vezilnem stroju; do 18.9.2007; Strojno vezenje, Zvonko Bizjak s.p.. Ulica Janka Ulriha 17, 3320 Velenje. TYgovinski poslovodja trgovinski poslovodja; do 12. 9. 2007; Fa Da d.o.o.. Ljubljanska cesta 57, 8000 Novo mesto. Ekonomski tehnik referent za ekonomiko; do 16. 9. 2007; Velcom d.o.o., Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje.
Ekonomski tehnik za računovodstvo
vodja FRS, računovodja; do 11. 9. 2007; Ki interim d.o.o., PE Zupančičeva jama. Železna cesta 14, 1000 Ljubljana. Ekonomsko komercialni tehnik zavarovalni zastopnik za Velenje, pripravnik; do 22. 9. 2007; Prima zastopstvo d.o.o.. Partizanska ulica 19, 1000 Ljubljana.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
nepremičninski posrednik; do 13. 9.2007; AŽ&MB Nerad d.o.o., Kidričeva cesta 2 b, 3320 Velenje. Inž. elektrotehnike svetovalec v tehnologiji; do 11. 9. 2007; Bisol d.o.o., Štrbenkova cesta 10, 3320 Velenje.
Univ. dipl. inž. elektrotehnike projektant s področja elektrotehnike, projektiranje fotovoltajič-nih sistemov, načrtovanje tiskanih vezij, projektiranje elektronskih sklopov; do 22. 9. 2007; HTZ Velenje i.p. d.o.o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje;
projektant s področja elektrotehnike, strojno programiranje, projektiranje elektronskih sklopov, razvijanje candex programa (lan tehnologija); do 22. 9. 2007; HTZ Velenje i.p. d.o.o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje. Univ. dipl. ekonomist referent prodaje, sprejema, zbira in obdeluje povpraševanja, komunicira in vzdržuje stike z dobavitelji, naročniki in ostalimi partnerji, skrbi za dodeljene kupce in dobavitelje ter za njihovo zadovoljstvo, pridobi naročila kupcev jih obdela in posreduje; do 11.9.2007; Plastika Skaza d.o.o.. Selo 20 a, 3320 Velenje. Univ. dipl. pravnik samostojni pravnik, opravljanje aktivnosti v vseh fazah sodne izterjave, zastopanje in predstavljanje družbe; do 11. 9. 2007; Era
UE ŽALEC
Delavec brez poklica splošna gradbena dela; do 18. 9. 2007; N.D.G. d.o.o., Hramše 9, 3204 Dobrna;
pomožna krovska dela; do 14. 9.2007; Tesarji d.o.o., Pondor 7 a, 3304 Tabor. Osnovnošolska izobrazba posluževalec stroja; do 14. 9. 2007; Mlekarna Celeia d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Ključavničar
ključavničarska dela; do 6. 10. 2007; Kočevar & Thermotron d.o.o., Ločica ob Savinji 65 d, 3313 Polzela. Orodjar
orodjar, zahtevna orodjarska dela, sestavljanje, razstavljanje, prilagajanje orodij in priprav za avtomobilsko industrijo; do 12. 9. 2007;
Emo-tech d.o.o., Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski
Monter vodovodnih naprav monter ogrevalnih in vodovodnih instalacij; do 11. 9. 2007; Za-goričnik Bojan s.p.. Montaža cen-tr., vodov., plin. instalacije, Pre-serje 7 a, 3314 Braslovče. Strojni mehanik ključavničarska dela, varjenje; do 18.9.2007; N.D.G. d.o.o., Hramše 9, 3204 Dobrna;
strojnik na betonami, upravljanje avtomatske betonarne, čiščenje betonarne in pomoč pri lažjih delili; do 18. 9. 2007; Sigmanova d.o.o., Cesta Žalskega tabora 20, 3310 Žalec. Konfekcionar tekstilij vodja izdelave oblačil in kontrolor; do 12. 9. 2007; Acman d.o.o.. Griže 25, 3302 Griže. Zidar
zaključna dela v gradbeništvu; do 18.9.2007; N.D.G. d.o.o., Hramše 9, 3204 Dobrna. Voznik avtomehanik voznik avtobusa; do 11.9.2007; Perni d.o.o., Breg pri Polzeli 72 a, 3313 Polzela.
šoferja C in E kategorije za mednarodne prevoze (Nemčija, Italija), nov kamion prikoličar (tandem); do 18. 9.2007; Njiva d.o.o., Ložnica pri Žalcu 45, 3310 Žalec. Voznik avtobusa voznik avtobusa; do 11.9.2007; Pemi d.o.o., Breg pri Polzeli 72 a, 3313 Polzela. Prodajalec
prodaja v prodajalni pekovskega programa; do 30. 9. 2007; Toni-pek d.o.o., Šlandrov trg 1, 3310 Žalec.
Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka; do 18. 9. 2007; N.D.G. d.o.o., Hramše 9, 3204 Dobrna;
voznik tovornega vozila; do 14. 9. 2007; Podpečan Zvonimir s.p. Vransko - avtoprevozništvo. Prekopa 12 b, 3305 Vransko. Strojni tehnik
operater CNC stroja, merilec, opravljanje meritev, testni kosi, kontrola; do 12. 9. 2007; Emo-tech d.o.o., Juhartova ulica 2,3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
receptor, varnostnik v Hotelu Žalec; do 18. 9. 2007; Drago Ko-sič s.p.. Delavska ulica 18, 3000 Celje.
Inž. tekstilne tehnologije modeliranje krojev in kontrola gotovih izdelkov; do 12. 9. 2007; Acman d.o.o.. Griže 25,3302 Griže;
vodja proizvodnje, organizira, vodi in nadzira proivzodnjo ženske konfekcije; do 11. 9. 2007; Acman d.o.o.. Griže 25,3302 Griže.
Univ. dipl. inž. stivjništva konstruktor projektant, idejna zasnova in izdelava konstrukcijske dokumentacije za orodja, priprave v avtomobilski industriji; do 12. 9. 2007; Emo-tech d.o.o., Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Profesor angleščine poučevanje podlajšanega bivanja, angleščine in matematike; do 14. 9. 2007; Osnovna šola Prebold, Graščinska cesta 7,3312 Prebold.
MM


Med mnogimi, ki so se za najbolj svečan dogodek v življenju odločili še v toplih avgustovskih dneh, sta bila tudi Milena Šmid in Tomaž Lazar.
Mladoporočenca Lazar sta se poročila v cerkvi v Jurkloštru, sedaj pa živita v Marijini vasi, od koder je doma nevesta Milena. Ženin Tomaž sicer prihaja iz Jagnjenice, za oba pa je bila poroka silno svečan dogodek, ki sta ga delila s številnimi svati. Vsi so jima zaželeli.
da bi njuna sreča večno trajala, objava v Novem tedniku pa naj bo tudi naše voščilo za srečo mladoporočencema Lazar. US
Če želite, da tudi vašo življenjsko prelomni») zabeležimo v Novem tedniku, nas pokličite (4225-100) ali pišite (ted-nik@nt-rc.si).
Prvi samostojni!
Anžej Dežan je pred kratkim v Šentjurju pripravil romantično-ljubezenski splet skladb, s katerimi je navdušil približno dvesto obiskovalcev čudovitega prizorišča pod lipo na dvorišču Ipavčeve hiše.
Tudi za organizatorje je bil podatek, da je to prvi samostojni koncert pevca in voditelja iz Šentjurja, presenečenje. S čestitkami za rojstni dan je presenetil tudi Lidijo iz Šentjurja, ki ste jo bralci Novega tednika lahko spoznali pred kratkim v rubriki Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje. Lidija sicer živi v Nemčiji, kjer preko spletne strani www.radiocelje.com spremlja Anžejevo oddajo Vroče. Anžej, ki je vse študijske izpite opravil že pred poletjem, se je v teh dneh podal tudi v novo avanturo. Postal je namreč voditelj družabne kronike TV-oddaje NLP.	SB
Anžej na odru z Majo Slatinšek in pianistom Miranom Juvanom
www.novitednik.comwww.radiocelje.com
Anza in Gelika
Specialitete iz krompirja
Pri Povaletovih v Vrb-nem pri Šentjurju so skoraj vsa leta pridelovali dobro krompirjevo letino, letos pa so bili še posebej presenečeni, ko so pred dnevi izkopali kar nekaj velikanov.
Krompir pridelujejo samo za domače potrebe, sorta, ki je letos tako dobro obrodila, pa je lanski desire. Posnetek mame Elizabete je v naše uredništvo prinesel sin Ivan, ki je povedal, da je v njihovi družini krompir pogosto na jedilniku in da se ga ne naveličajo. Nič čudnega, saj je gospa Elizabeta, ki je sicer sedaj že sedem let upokojena, delovno dobo preživljala kot kuharica v Cinkarni. »Zato seveda zna še kako dobro poskrbeti tudi za specialitete iz krompirja,« je sklenil pripoved sin Ivan.
US	Elizabeta Povale s krompirjem velikanom
Primorka s Polzele
Skozi življenje vsakdo na-plete svojo zgodbo. In ko pride jesen, jo ta pove sama po sebi. Brez odvečnih besed. Tako bi vam verjetno povedal tudi Ivan Krajne iz Kostrivnice, ki pa ga skoraj nihče ne pozna drugače kot Hodejevega Anzata. V njegovi zgodbi se je brez velikih besed, a z veliko topline, pred dnevi dopolnilo 90. poglavje.
Anza živi skupaj s svojo sestro Geliko v Kostrivnici pod Kalobjem. Na obronku vasi stoji njuna mala hišica, idilično obdana s cvetjem in jesenskimi dobrotami narave. Ker je življenje tako naneslo, da si nobeden od njiju ni ustvaril družine, na starost ob sebi sicer nimata prav dosti sorodnikov, a prijaznih in ljubečih ljudi vseeno ne manjka. Tako je Anza svojih 90 let praznoval kar v krogu vseh krajanov. Najprej pri maši v cerkvi kalobške Matere Božje, nato pa še v lokalni gostilni, kjer so mu zapeli domači pevci, čestitah pa so mu tudi predstavniki krajevne skupnosti in Rdečega križa. Sestra Gelika, ki bo naslednje
leto dopolnila 80 let, še vedno z vso pozornostjo skrbi za starejšega brata. »Reči moram, da nama gre na stara leta zelo dobro. Ampak včasih pa tudi ni bilo tako. So bili kar hudi časi. Anza ima težave z nogami, pa saj ni čudno, toliko kot je prehodil peš na delo in toliko snega pre-gazil pozimi,« se Gelika iz-
gubi med spomini. »Pa če bo zdravje, bo še vse na tem svetu!«
Anza je bil tudi tokrat bolj redkobeseden, zato pa je bila toliko bolj zgovorna solza, ki je izdajalsko orosila oko in se tiste lepe nedelje kar ni in ni hotela posloviti iz ganjenega očesa.
STO
V družini je bilo sedem otrok, oče pa jih je preživljal s čevljarstvom. Med drugo svetovno vojno je bila družina izseljena na Rečico ob Savinji, nato pa so se preselili na Polzelo, kjer so tudi ostali, razen očeta, ki je umrl v izgnanstvu v Nemčiji.
Po vojni se je Alojzija zaposlila v Tovarni nogavic na Polzeli in se poročila z Edvardom Miklavcem. Dom sta si zgradila v Parižljah, družina pa se je kmalu povečala za pet otrok. Danes živita samo še hčerki Nada in Marinka, ki imata svojo družino in pet otrok ter štiri vnuke. Alojziji je mož umrl pred 21 leti, vse do pred nedavnim pa je živela pri hčerki Nadi in zetu, potem pa se je odločila za življenje v domu upokojencev. Kot je dejala, je v domu zelo zadovoljna, zanjo lepo in prijazno skrbijo, še posebej pa se veseli pogostih obiskov svojih najbližjih.
TT
A/SA,
Mladoporočenca Lazar v krogu prič in domačih
Voščilo za srečo
V domu upokojencev na Polzeli je 95. rojstni dan praznovala Alojzija Miklavc, ki se je daljnega leta 1912 rodila v družini Petrina v Mirnu pri Novi Gorici.
Alojzija Miklavc z direktorico doma Evo Lenko in domačimi