ATEŽ - Danes se bo tukaj 1 aktiv za vođenje razprave o utku občinskega statuta, vne novosti bo tolmačil RK SZDL Stane Vlaj, sta-1 pa Ivanka Trajkovič. Javna prava o statut bo trajala od I do 20. januarja. NOVO MESTO - Včeraj je rožno sodišče v Novem mestu |aljevalo razpravo, v kateri se ija Kuhar iz Dobrave zago-a zaradi obtožbe uboja lastne tere. iCOČEVJE - O ustanavljanju ivov mladih delavcev v TOZD se pogovorili na včerajšnji pni seji občinskih vodstev, idine in sindikata. Hkrati so učili tudi bodočo oiganizi-ost sindikatov v občini. a mibOLENJSKE TOPLICE - V Krk \r ncnnvni crkli n nejs oto bo v osnovni šoli občin-šolsko prometno kviz tek- Vanje, na katerem bodo pode-——. tudi plakete „Vzorni nik“, značke „SPV“ in po-IST na priznanja zaslužnim men-:ma lem prometne vzgoje. JREZICE - Na križišču do-lja letske ceste s cesto, ki je iz 's P°<5ta speljana na savski most, so leškednj začeli graditi bencinsko »o 20(alko. Nova Petrolova črpalka iz Nagrajena do maja letos, s nak^RNEČA VAS - Prebivalci pri gorjanske vasi so te dni kon-ovorcf veliko delo: skopali in polo-ice p; so 1.500 m cevi za vodovod, vedeljcaterega bo 32 hiš prispevalo čila 13 tisoč dinarje’ e SVETLIKA - Danes se bodo v elu Bela krajina sestali pred- Hniki občinskih sindikalnih ov iz Metlike, Črnomlja, Du-Rese in Ozlja. Dogovorili se o o sodelovanju v prihodnje. !G —r TOZD na situ Od 15 „tozdiranih“ delovnih organizacij v novomeški občini jih je 12 do roka (konca 1973) priglasilo vpis v sodni register. Tega niso naredili: zdravstveni dom in kmetijska zadruga Krka (zaradi težav s samoupravnim sporazumom) in gozdno gospodarstvo. Od 24 gospodarskih OZD vpisa nista priglasili dve, od 29 negospodarskih pa nekatere, zlasti šolske. Podatki niso popolni, ker do predvčerajšnjim, ko smo jih zbirali, tudi občinski štab za spremljanje izvajanja ustavnih dopolnil v Novem mestu še ni imel vseh zbranih. Že iz tega kratkega pregleda lahko sklepamo, da so gospodarstveniki pretežno „ujeli“ smisel ustavnih dopolnil. Na negospodarskem področju pa so bili zastoji, čakanje na model od „zgoraj" in siceršnje nejasnosti so v TOZD-naglici povzročile nervoznost. , Ker je večina lovila zadnji vagon zadnjega vlaka, je pričakovati na le formalne, ampak tudi vsebinske pomanjkljivosti pri ustanavljanju TOZD. Občinski štab je pospešil postopke ustanavljanja in na dveh posvetih neposredno opozoril predstavnike delovnih organizacij na pomembnost in nujnost naloge Kako je ta „injekcija4* delovala, bo pokazala analiza, ki jo mora štab napraviti do 15. januarja. Do 20. januarja pa bodo o analizi spregovorila tudi izvršna telesa ZK, SZDL in sindikata. I.Z. NA KRAJU DIRKA Večina kolektivov v trebanjski občini se je prilagodila ustavnim spremembam in se je tako lahko vpisala v register gospodarskih organizacij pri gospodarskem sodišču. Še skoraj tik pred koncem leta ni bilo vpisanih 7 manjših organizacij, rok pa je menda zamudilo le dvoje podjetij. J79 novih naročnikov j. Tuc n. V šestem in- sedmem tednu naše akcije (vmes so bili * se prazniki in silne obremenitve pismonoš pred novim Uzd^etom') smo pridobili 223 novih naročnikov. Največ okalit10^ bralcev smo v tem času dobili iz sevniške, novo-eh hilneške in krške občine: 48, 46 in 33. Iz Kočevja so škode>oslali imena 19 novih naročnikov, iz brežiške občine 20, z trebanjske 12 itd. • SKUPEN USPEH 6 tednov je takle: Dolenjski list je obil v tem času 979 novih naročnikov, od tega: v bre- iški občini 66, v črnomaljski 25, v kočevski 65, v krški 19, v metliški 24, v novomeški 237, v ribniški 21, v svniški 228 in v trebanjski 67. S področja raznih pošt v loveniji in po SFRJ smo dobili 98 novih naročnikov, iz ~jine pa 29. Tudi danes se z novo številko (in prilogo P) spet pred-avljamo lrnogim družinam in novim prijateljem s pova-. ilom: naročite si Dolenjski list na domači naslov! odrtii NAROČILNICO ZA VAS IMA VAŠ PISMONOŠA! UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA \ ,xW«........M..|||))|tt-_, LONDON - Britanski funt je f londonski valutni borzi padel v p1 meijavi z ameriškim dolarjem ' najnižjo vrednost. Funt so na l zah menjali le za 2,2620 amerišk dolarja. PARIZ - Saudska Arabj* Francija sta sklenili sporazum katerem bo Saudska Arabija v hodnjih 20 letih dobavila Fran 800 milijonov ton surove nafte, s i KUALA LUMPUR - Malezijs11 ’ policija je našla v vrečah, ki so p vale po morju, 117 ameriških gr*11 za minomete. Predstavnik policij61 izjavil, da so jih na bombe opozori} j ribiči, ki so že prejšnji teden v p** vajoči vreči našli dve granati. OSLO - Pred sodiščem v Oslu * bo začel proces proti šestim izr*c* skim agentom, obtoženih vohunstva in umora nekega arabskega Ir#'* ljana, ki so ga umorih 21. julja ^ pred njegovim domom v Lilleh* meiju, ko se ie s svojo ženo N vežanko vrnil domov iz kina. PRAGA - Predsednik češke socialistične republike J Korčak je v intervjuju za Rude vo dejal, da im^jo v Pragi n*j težave zaradi pomanjkanja t novanj. Češka vlada bo storila ', da bodo pospešili graditev, tak® bo v Pragi dobilo vsako leto }(v novanja ne več 7.000, ajflP 12.000 družin. BUDIMPEŠTA - Mad atomska elektrarna, ki jo gradijo Donavi pri mestu Paksu, bo v P1 fazi vejala 14 milijard forifl^ (okrog 400 milijonov dolarjev), faza bo končana do leta 1980. črte in opremo je zagotovila yjetska zveza. DOLENJSKI LIST Št. 2 (1277) - 10. januarja 197 NE$TA&Ilno2t ^^.oU/A/e V čfižs® Mojca Lokar z Rakovnika hodi šele v drugi razred, pa zna prometne predpise in je dobra kolesarka. Vsak dan se vozi v šolo do Šentruperta in nazaj. „Nič se ne bojim prometa, saj mi je očka povedal, kako se moram obnašati na cesti,“ je rekla. (Foto: R. Bačer) Najbližje gradbišče TRIMA je preko ceste v Trebnjem: tu so v glavnem že pri kraju montažna dela pri postavljanju proizvodnih objektov NOVOLE-SOVE tovarne akrila. Čez zimo naj bi postavili stroje, spomladi pa naj bi v novi tovarni že imelo delo 80 delavcev. (Foto: Železnik) Na novoletni proslavi osnovne šole Kočevje so predstavniki podjetja TEKSTILANA podarili šolarjem prenosno smučarsko vlečnico, predstavniki KOČEVSKEGA TISKA pa lutkovni oder. Darili sta vredni blizu 40.000 din. (Foto: F. Brus) Pomanjkanje denarja in električnega toka sta letos zavrla prednovoletno okrasitev kočevskih ulic. Žal so bili ponekod taki „okraski44, kot je na sliki, ker je KOMUNALA pozabila odpeljati smeti ali pa so stanovalci prehitro napolnili smetnjake. (Foto: F. Brus) „NE" ZA VETERINARSKI ZAVOD NOVO MESTO Naj si je direktor trebanjske veterinarske postaje Ivan Vraničar na zadnji seji občinske skupščine še tako prizadeval, da bi prepričal odbornike o potrebnosti združitve z veterinarskim zavodom v Novem Tnestu, mu to ni uspelo. Niso zalegli 'ne grafikoni in ne zagotovila. Odborniki so glasovali za to, daje treba narediti analizo o pogojih za ustanovitev TOZD, ki bi lahko delovala pod okriljem zavoda iz Novega mesta. Pravno pomoč so ponudili z občine. Sejmišča NOVO MESTO: na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 335 prašičev, od tega 71 starejših od tri mesece; prodali so jih 308. Za mlade pujske so prodajalci zahtevali 490 do 610 dinarjev, za starejše pa 620 do 800 dinarjev. Prav tako so prignali na sejem govejo živino: od 97 repov so jih prodali 44. In kakšne so bile cene? Za kilogram žive teže so za vole zahtevali 12 do 14,50 din, za krave 8,50 do 11 din, za junce in telice pa 10,50 do 13,50 din. Promet je bil torej srednje živajien, več kot polovico govedi pa so odkupili za zakol. Medtem ko so cene govedi ostale skoraj nespremenjene, so se prašiči občutno podražili. BREŽICE: v soboto so na sejmu prodajah 532 mlajših in 27 starejših prašičev. Za mlajše - prodali so jih 393 - je bilo treba odšteti 25 do 26 dln za kilogram žive teže, za starejše - prodali so jih 21 - pa 17 do 18 din. Rezultati »iz rok spuščene« politike Zaostalost ima več obrazov. Eden med njimi je majhno število študentov na visokih, višjih šolah ter akademijah, ki so doma iz manj razvitih slovenskih občin. Prikaz „SLUŠATELJI 1972 — 7344, ki gaje pripravil republiški Zavod za statistiko, govori lahko tudi brez besed. Številke so nedvoumne, samo potrjujejo, da gresta izobrazba in splošna razvitost družbe vštric tako kot ne izobrazba in zaostalost. Šolski „kombi44 s Primoža nad Sevnico Slovenija ima v povprečju 12 slušateljev na tisoč prebivalcev, to je toliko kot Francija, Finska ali Norveška, in manj kot ZDA (38.9) ZSSR (20,7), Japonska (15.9) ali Švedska (15,5). Zaostajanje za temi deželami ne vzbuja skrbi, vsaj še zdaleč ne take, kot jo velika neenakomernost slušateljev v Sloveniji sami. Občina Ljubljana - Center ima desetkrat več študentov na Kmetijski kotiček Rja grize kmetov denar „j uporabljati! Preveč stanejo, da bi jih zanemarjali, potem ko so £ delali v dežju, blatu, izpostavljeni mrazu in vročini. Predragi so, £ bi jih puščali uničujočemu delovanju rje, ki se naseli na £ kovinskih delih, če niso primerno zaščiteni. Korozija (rja) naredi na kmetijskih strojih in orodjih milijonsko škodo, ker počasi uničuje kovinske dele, hkrati pa manjša Strojevo uporabnost. Neočiščena deska pluga, ki nezavarovana prezimuje pod kozolcem ali celo na planem, ne le propada, zmanjšuje se ji tudi drsnost v zemlji in zato zahteva pri vleki več moči, da opravi enako delo. Zaščita kovinskih delov je zato v kmetijstvu še nujnejša kot drugje. Tega opravila seje treba lotiti takoj po končanem delu s strojem. Najprej očistimo nesnago z vodo, žično krtačo ali pa s Pomočjo kemičnih pripravkov, kakršen je emulzija D. Uporabna so tudi različna pralna sredstva, ki jih na trgu ne manjka. Sledi nanašanje zaščitnih sredstev, kot so zaščitna olja, barve, Zaščitne masti in zaščitne tekočine. Barve uporabljamo najpogosteje, včasih so celo nezamenljive. Vsem znano antikorozivno sredsto je minij, ki se uporablja za zaščito železnih delov. Poprej rJ° odstranimo z aktivinom F ali pa z žično krtačo in smirkovim papirjem. Zaščitne tekočine in zaščitna olja uporabljamo za Carstvo vseh neobarvanih kovinskih delov; nanje jih nanašamo z ri?g«njem ali pa s ščetko in krpo. Za dolgotrajnejšo zaščito so Najboljše zaščitne masti. Ali bo zaščita obstojna in kar se da dolgotrajna, je odvisno asti od samega postopka. Polovičarstvo se prej ali slej maščuje, samo temeljito delo nekaj velja. Če je kovina premalo očiščena m osušena, se pod zaščitno prevleko razkrajanje kovine nadalju-Je »nje zato vse delo zaman. Inž. M. L. j** 2 (1277) - 10. januarja 1974 tisoč prebivalcev kot občina Lenart. Znotraj tega razpona so vse druge slovenske občine. Naših devet občin je v drugi polovici razpredelnice, večina na repu. Kočevje je kot najbolje uvrščeno z 8,1 slušatelja na 30. mestu, Črnomelj s 7,4 na 38., Krško s 8,0 na 41., Ribnica s 6,9 na 43., Novo mesto s 6,6 šele na 45. mestu, Brežice s 6,2 na 49., Trebnje s 6,0 na 50., Sevnica s 5,6 na 54. in, kot zadnja med njimi, Metlika s 4,8 slušatelja na 57. mestu. To so v bistvu posledice „iz rok spuščene44 politike na področju izobraževanja v preteklosti. Čutili jih bomo še dolgo, četudi smo dosledneje začeli uveljavljati načelo, naj se šola vsak, kdor je za to sposoben. M. L. Podražitev goriv že vpliva tudi na kmetijstvo, ki je z milijoni stroji zelo velik porabnik. Na svetovnem trgu se je v zadnjem letu pšenica podražila skoraj za enkrat, podobno pa tudi koruza in ječmen. Nove razmere v svetu nam narekujejo, da moramo za naglejši razvoj kmetijstva bolj poskrbeti, pridelati čimveč hrane. Vprašanje je, če naši kmetijski načrti v takih, spremenjenih razmerah še ustrezajo, oziroma če je že zastavljena sistemska pomoč kmetijstvu zadostna. Zakaj v velike težave bo zašel, kdor bo moral veliko hrane uvoziti, in zelo si bo popravil svoj gospodarski položaj v svetu, kdor jo bo imel - za prodajo. kandidati, ki imajo odklonilno stališče do družbeno-političnih organizacij ah pa dvomljive človeške lastnosti. A. Ž. Vse bolj dragocena energija — plin Kot Žafran Presita industrijska družba je s podražitvijo nafte in drugih surovin čez noč prišla na rob propada. Prej kot v 50 letih se lahko znajde v eni najstrahotnejših katastrof, ki jo bodo revni narodi dosti laže prenesli in preživeli. Tako komentira slovenski gospodarski list „Gospodarski vestnik** sedanje energetske razmere v svetu, ki o presenetile tudi najbolj črnoglede napovedovalce. Samo podatek, da zahteva zdaj Perzija za sod nafte kar 17,4 dolarja, še pred pol leta pa je zanj dobila le 3,3 dolarja, pove dovolj. Podobno pa se že dogaja z nekaterimi drugimi surovinami, ki jih imajo pretežno manj razvite dežele. Sodobna moda IVe le»žegen« Slabe izkušnje z nekaterimi vodilnimi delavci v preteklosti so pripeljale Sevničane do tega, da so vnesli v samoupravni dogovor o kadrovski politiki v občini tudi določilo, po katerem morajo vsi podpisniki (teh je 35) že v začetku razpisnega postopka za vsako prosto vodstveno delovno mesto iskati mnenje odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL. Ta izreče svoje mnenje na osnovi tega, ali je predvideni kandidat uspešno delal v delovni organizaciji, ali je imel dober odnos do samoupravljanja in če je bil družbeno-politično aktiven. Predvsem slednje in pa moralne kvalitete imajo veliko težo pri odločitvi. Za tak postopek je predviden 15-dnevni rok. Dogovor velja kot zakon, po njem delajo že od junija. Odbor je doslej obravnaval 6 kandidatov, za enega je sprejel celo odklonilno stališče. Novo „sito“, ki je sestavni del samoupravnega dogovora o .kadrovski politiki, vnaša zagotovilo, da vodstvenih položajev v gospodarstvu in drugih službah ne bodo zasedali Koliko blaga čez mejo brez carine? Stop na meji S prvim januarjem so začeli pri nas veljati dopolnjeni carinski predpisi, ki so v javnosti povzročili različne reakcije, delno tudi zaradi nezadostne obveščenosti. Zato naj na kratko ponovimo, za kaj gre.. Naš državljan, ki prestopi državno mejo, mora cariniku prijaviti vse stvari, kijih ima s seboj, tudi obleko in hrano. Če ima s seboj več vredne predmete (fotoaparat, daljnogled, glasbene instrumente, tranzistor, gramofon, opremo za taborjenje, športne rekvizite, nakit, dragoceno krzno ipd.), mora to vpisati v poseben spisek in ga izročiti cariniku. Sicer pa lahko brez carine potnik vnese v Jugoslavijo, tako kot doslej, za 300 dinarjev predmetov osebne rabe, če njihova posamična vrednost ne preseže 50 din. Ce gre za večje stvari do vrednosti 5.000 din, lahko potnik poravna carinske dajatve že na carini - po skrajšanem carinskem postopku. Potnik mora na meji povedati, ali soglaša z obračunano carino, in jo tudi plačati, sicer pa cariniki blago zadržijo in sprožijo redni postopek. Zanimivo je še, kako je z osebnimi avtomobili. Potnik, ki pride k nam z avtom tuje registracije, ga lahko uporablja do vrnitve, vendar največ šest mesecev - ne da bi plačal carino zanj. Med bivanjem pri nas pa avtomobila ne sme posojati niti ga prodati če pred tem ni plačal carine. In še kazni: za carinski prekršek znaša lahko denarna kazen do desetkratne vrednosti carine oziro-•ma štirikratne vrednosti blaga, ki ni bilo prijavljeno. To blago carina potem lahko zapleni. ^NOST o* Doslej smo samo ta kup odmetavali, zdaj je pa še tistole prišlo iz uvoza ...! (Karikatura: Marjan Bregar) rrect »i«iP zn pisait Stran uredil: MARJAN LEGAN ••• Da bodo v zdravstvenem varstvu finančna predvidevanja ušla z vajeti, smo se lahko nadejali že med letom. Val splošnih podražitev je vse potegnil za seboj, materialni in drugi stroški so narasli, naj smo to hoteli ali ne, povečal pa se je tudi obseg zdravstvenih storitev. Da so bile razmere še težje, je bilo treba poravnati 5,67 milijona dinarjev primanjkljaja iz leta 1972. Resolucija je dovoljevala le 12,5-odstotno povečanje, v resnici pa je bilo precej večje. Nova, začasna skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja za Dolenjsko -sem štejejo občine Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje - je ugotovila, da je znašala izguba zdravstvenega varstva v letu 1973 kar 17,6 milijona dinarjev, torej trikrat toliko kot leto dni poprej. Drago zdravje Najbrž bo treba poseči v naše žepe in plačevati izredni prispevek. Slaba tolažba za nas plačnike, ki pa, preden rečemo kako hudo na račun tega, vendarle poglejmo nekatera neizpodbitna dejstva. Sprijazniti se je treba, da bo zdravstvo vse dražje, ker se tehnološki postopki v zdravstvu tako hitro izpopolnjujejo - in tudi dražijo. Lepo je povedal dr. Jože Be-nigar na Otočcu predstavnikom dolenjskih občin: „Ko sem sam pred štirimi desetletji delal v bolnišnici, je stala narkoza 140-krat manj, kot stane danes, toda takrat je preprosto metodo marsi-kak bolnik plačal z življenjem. “Na to vrsto podražitev zdravstveni delavci nimajo vpliva. Podražitvam oskrbe se tudi ne da uteči. Lani se je na območju naštetih petih občin bolnišnično zdravljenje podražilo za 14 milijonov dinarjev več, kot je bilo predvideno, sami pa lahko iz izkušenj vemo, da je precej skromnosti v naših bolnišnicah, kar zadeva komfort. Eno z drugim govori, da izdatkov za zdravje ni mogoče tako zadržati, kot bi hoteli, čeprav je tudi res, da se tudi v zdravstveni službi marsikje poklepeta več, kot je treba, in popije kavice več, kot treba. To pa ne velja le za zdravstvo, m £ DOLENJSKI LIST Kočevski krvodajalci so tudi v decembrski akciji, ki je trajala dva dni, dokazali, da vedno radi pomagajo sočloveku. Na odvzem krvi je prišlo toliko krvodajalcev, da so zdravstvene in druge ekipe komaj zmagovale delo. Krvodajalci so tudi pripomnili, da bi prišli na odvzem še bolj z veseljem, če ne bi bilo treba tako dolgo čakati. (Foto: J. Primc) Delati ne pa premlevati Za organizacijo Zveze komunistov in za delovne kolektive je januar mesec trdega dela. Mar sikje so le s težavo ujeli rok za uresničevanje ustavnih dopol- NA DENAR IZ SKLADA ČAKAJO V kmetijski sklad v Krškem se še vedno steka premalo denarja, zato ta ne more ustreči vsem tistim, ki se obračajo nanj s prošnjami. Letos računajo na pomoč iz teh sredstev kmetje na Malem kamnu. Predlagali so, da bi sklad pomagal strojnim skupnostim pri nakupu kmetijske mehanizacije. Razen tega želijo kmetovalci tega območja, da bi jih zaradi slabega donosa in splošnih pogojev uvrstili pri obdavčenju iz sedanje druge v tretjo skupino. nil, se konstituirali, ustanovili TOZD in podpisali samoupravne sporazume. Za počasnost se bodo morali zagovaijati vsi, ki niso izpolnili nalog zaradi malomarnosti, je sklenila občinska konferenca ZK v Brežicah na zadnji seji. V delovnih organizacijah, kjer še niso ustanovili delavskega nadzorstva, morajo to opraviti najkasneje do konca januarja. Še vedno velja sklep o stalnem, vsestranskem obveščanju delavcev. Do konca tega meseca morajo vse delovne organizacije podpisati družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini. Komunisti občinske skupščine ter iniciativnega odbora za ustanovitev stanovanjske samoupravne skupnosti so dolžni v januarju poskrbeti za konstituiranje te skupnosti. Vsaka delovna organizacija pa mora do konca februarja izdelati svoj stanovanjski program. Tam, kjer še nimajo stabilizacijskega programa in načrta za varčevanje, morajo to nalogo izpeljati aktivi oz. or- Šranganje: vse, kar je prav! J. G. z Mirne so nagajali vse do zadnjega „PREVEČ" V BLAGAJNI Na zadnji seji so odborniki črnomaljske občinske skupščine sprejeli tudi rebalans občinskega proračuna za lansko leto. Odborniki so sklenili, da bodo denar, ki se je zbral v proračunu kot presežek - znano je, da se je lahko lanski proračun povečal z ozirom na prejšnje leto le za 9 odstotkov — odvedli v poseben sklad, iz njega pa ga bodo porabili za plačilo anuitet za asfaltiranje ceste Gradac - Semič, načrte za osnovno šolo Loka, nekaj pa bodo iz tega sklada prispevali tudi za sanacijo „Belta“. POSOJILO ZA SKLADIŠČE Metliška občinska organizacija Rdečega križa ima velike težave zaradi pomanjkanja prostorov. Ne pritožujejo se, ker nimajo sejne sobe ah podobnega, radi bi le skladišče za stvari. Zato se je izvršni odbor občinske organizacije RK na zadnji seji odločno zavzel za to, da je treba dobiti skladišče. Zmenili so se, da bodo pri republiškem odboru RK zaprosili za posojilo, s katerim naj bi si nekje v Metliki uredili skladišče. VEČ ORGANIZACIJ V Beltu in semiški Iskri bodo ustanovili po dve osnovni sindikalni organizaciji. Razen tega pa bodo v občini ustanovili še štiri nove osnovne sindikalne organizacije: v črnomaljski enoti ljubljanskega Veletek-stila, črnomaljski enoti Elektra, krajevni skupnosti in v obratu Novo-teksa na Vinici. Znotraj osnovnih sindikalnih organizacij bodo po reorganizaciji sindikalnih organizacij ustanovili še posebne skupine, organizirah aktive mladih delavcev ter konference sindikatov v temeljnih organizacijah združenega dela in v organizacijah združenega dela. V nedeljo, 6. januarja, je bil v Ribnici posvet z delavci, ki so na začasnem delu v tujini. Posvetovanje, ki sta ga sklicala Občinski svet Zveze sindikatov in Obč. konferenca SZDL, je bilo za vse navzoče zelo koristno. Delavci, ki so začasno na tujem, so pripovedovali, s kakšnimi težavami se srečujejo v tujini. Te težave se nanašajo predvsem na življenje in delo v tujini. Zanimivo, da se ni niti eno vprašanje nanašalo na carino, kar je bilo v preteklih letih pogost pojav. Iz razgovora je bilo razbrati rahlo zaskrbljenost, kako bo v bodoče z zaposlitvijo v tujini, posebno v gradbeništvu. Zato je nekaj delavcev dejalo, da bodo izkali zaposlitev v domači občini. Zelo zanimiv in koristen je bil prispevek tov. Aleksandra Cerčeta, predstavnika jugoslovanskih sindikatov v Zahodni Nem-čiji, ki je govoril o položaju naših delavcev v tujini, zlasti z ozirom na Bralec J. G. z Mirne nam je poslal dopolnilo k naši kroniki (Trebanjske iveri) o šrangarjih ob njegovi poroki v začetku decembra lani. Prizadeti ženin navaja, da so se v tej fantovski šegi 8. decembra hoteli izkazati v glavnem poročeni avtoprevozniki z Mirne in iz Šentruperta, prav malo pa je bilo fantov iz Škrljevega. Ti pravice, ki izhajajo iz meddržavnih dogovorov med našo državo in ZR Nemčijo (kjer pa nemški delodajalci večkrat naše ljudi izigravajo), vlogi sindikatov in drugem. O konvencijah o socialni varnosti, ki jih je naša država sklenila .z drugimi državami, kjer se zaposleni naši delavci, je podrobno spregovoril Karel Oražem, tajnik obe. SS, o delegatskem sistemu in novostih, ki jih prinaša nova ustava, pa France Grivec, sekretar obč. konference SZDL. „varovanci4* neveste, ki so si prilaščali to fantovsko šego, so vasovalcu F. G. maja 1971 fička polili z bencinom tako, da se mu je vozilo celo vžgalo, ko se je nameraval odpeljati. Pri tem je dobil tako hude telesne poškodbe, da je bil dva meseca v bolniški. To pa niso vse muke, s katerimi so hoteli ugnati snubca. Predzadnjo zimo so mu zrinili avto s ceste v pol metra debel sneg, da ga je lahko izvlekel na cestišče šele s tujo pomočjo. Vsekakor so morah imeti na ženina piko, saj šrange niso postavili v vasi, Kjer je živela nevesta, temveč na cesti Mirna-Trebnje, koder naj bi šel ženin! Bili so celo tako neutrudni, da so šrango peljali na na Veliko Loko, tu pa jih je J. G. prelisičil tako, da jo je ubral po najkrajši poti v Ljubljano preko Gabrovke in Litije. Najbolj zanimivo pri vsem tem je bilo, da so pri postavljanju šrange sodelovali tisti možje, s katerimi je ženin pil „fantovščino*4 v gostišču DANE. Jim žene ne dajo nič za pijačo? J. G. MIRNA ganizacjje ZK in sindikata. Rok za oboje je konferenca določila do konca marca. Komuniste čaka še vrsta drugih nalog, ki bodo sledile po uresničenju gornjih sklepov. Seveda je med njimi veliko takih, ki so trajnejše narave in ki jih sklepi tokrat samo odločneje poudarjajo. J. T. ANKETA O ŠTUDENTIH Odbor Kluba novomeških študentov se vestno pripravlja na izvedbo ankete, ki bo zajela vse študente, ki živijo na območju občine Novo mesto. V ta namen bodo člani odbora naredili popis novomeških študentov na vseh fakultetah in višjih šolah v Ljubljani in na Pedagoški akademiji v Novem mestu, in s tem dosegli, da bo vprašalnik ankete dobil v roke sleherni novomeški študent. Pri sestavi vprašalnika bo sodelovala tudi TIS iz Novega mesta. Vprašanja bodo zastavljena tako, da bo iz odgovorov mogoče zbrati predvsem podatke o štipendijskem stanju med novomeškimi študenti, dalje o soci-alno-materialni strukturi oz. materialnih pogojih, v katerih študirajo posamezniki. Anketa bo odgovorila tudi o hotenjih in odnosih študentov do posameznih dejstev vsakdanjosti. O rezultatih ankete, ki bodo prav gotovo zanimivi in tudi primerno izhodišče za vpogled v življenje in delovanje novomeških študentov, bomo še poročali. D. R. BOŠTANJ DOBI SAMOPOSTREŽBO Stara boštanjska trgovina v kmečki izbi je edinstvena: take trgovine, ki bi imela v lokalu pravcato krušno peč ni zlepa najti! Če bo šlo v začetku prihodnjega tedna vse po sreči, bo TRGOVSKO PODJETJE odprlo v Boštanju samopostrežno trgoviik). Podjetje sicer še lep čas ne bi prišlo do lokala, če ga ne bi dobilo v novi stavbi Rada Teraža, ki je za to prebil vrsto let na delu z družino v Nemčiji. Tako bo kraj slednjič le dobil sodobno trgovino. Posvet z zdomci Naše zdomce zanima, kakšne so možnosti za zaposlitev doma - Seznanjeni z ustavo V marcu... (Nadaljevanje s 1. str.) lenjske vinogradnike, da do 20. februarja 1974 prijavijo kot vzorce za pokušnjo svoj „cviček**, pridelek iz leta 1973, in to pri navedenih organizacijah in pri poverjenikih Društva vinogradnikov. Vsi vzorci bodo komisijsko ocenjeni pred otvoritvijo tedna dolenjskega cvička. Na dan otvoritve, ki bo 17. marca, bodo razglašene ocene vzorcev in razdeljene diplome in priznanja za najbolje ocenjene cvičke. Prireditelji računajo, da bodo pri otvoritvi igrali priljubljeni „Slaki**. Vse dobro ocenjene cvičke bodo obiskovalci lahko pokušali po vzorcu Ljubljanskega vinskega sejma. Kdor bo želel kupiti več dobrega cvička, ga bo lahko dobil na Otočcu ali pa naravnost iz kleti vinogradnika. Če bo dovolj zanimanja, bodo organizirali tudi izlete v znane dolenjske vinske gorice, kot so Bočje, Gadova peč, Kostanjevica, Pleterje, obe Trški gori, Golek, Malkovec, Vinodol, Vinji vrh in drugam. Prireditelji vabijo k sodelovanju dolenjske vinogradnike, prav tako pa tudi vse potrošnike, ljubitelje pristnega dolenjskega cvička. TIT DOBRŠEK PIONIRSKA POMOČ Tudi pioniiji pomagamo po svojih močeh prizadevanjem naše družbe. Učenci, člani kurirske čete, smo tako pomagali pri akciji za podaljšanje referenduma za šolstvo in komunalno izgradnjo. Nosili smo vabila, v nedeljo pa smo šli na volišče ter poklicali ljudi, ki jih še ni bilo volit. Naše delo, čeprav ne tako pomembno, je dobilo priznanja od članov komisije, toda najbolj veseli smo pionirji bili, ko smo izvedeli, da je referendum uspel. Zdenka Jurglič osnovna šola Šentrupert Tekstilna tovarna NOVOTEKS iz Novega mesta je tudi ob letošnjem novem letu nagradila svoje upokojence. Nekdanje delavce so predstavniki podjetja seznanili z lanskoletnimi uspehi, z novostmi v proizvodnji ter. z otvoritvijo 3 novih obratov: v Dobruški vasi, Trebinju in na Vinici. Na sliki: upokojenci med krajšo slovesnostjo v Novoteksovi menzi. (Foto: M. Gošnik) f- ... —v Džemal Bijedić: Izreden pomen splošnega varčevanja in zmanjšanja stroškov režije Glede na to, da sta večja storilnost in večja uspešnost gospodaijenja bistvena pogoja za pospešitev gospodarske rasti, je nujno določiti in uresničiti ukrepe za krepitev materialne stimulacije in ustvaijati druge možnosti za spodbujanje ustvarjalne pobude delavcev v združenem delu. Osnovna zahteva za pospešitev teh procesov je konstituiranje TOZD in njihovo samoupravno povezovanje ter uvajanje takšnih družbenoekonomskih odnosov v njih, ki bodo spodbujali ustvarjalno delo. Politika dohodka in njegove delitve mora bilj postati dejavnik stimulacije gospodarske dejavnosti in uspešnosti poslovanja. Pretirano velik delež sredstev splošne in skupne porabe v družbenem proizvodu in velika zadolženost gospodarstva nas silita k ugotovitvi, da je treba še naprej stalno in vztrajno uvajati ukrepe, s katerimi bi relativno zmanjševali zakonske in pogodbene obveznosti gospodarstva. To bi bil pomemben jez pred tako imenovano stroškovno inflacijo. S tem bi podprli prizadevanja OZD za zmanjšanje materialnih in drugih izdelkov. Zmanjšanje stroškov režije na vseh ravneh in povsod ter splošno varčevanje v proizvodnji in porabi bi moralo imeti izjemno velik pomen v boju proti inflaciji. ((predsednik ZIS o družbenoekonomskem razvoju v letu 1974) Andrej Marinc: Stabilizacijska po vsebini - mobilizacijska po ciljih Leto 1974 bo v marsičem prehodno. To pa ne pomeni, da bi lahko še naprej ohranjali stare državno-administrativne in proračunske rešitve ter družbeno prakso, ki izraža vso proti-( slovnost preteklega razvoja. Seveda pa ne smemo podirati starega, ne da bi hkrati nudili in uveljavljali nove rešitve. V pripravljalni fazi in v javni razpravi o ekonomski politiki za leto 1974 smo ves čas povezovali problematiko srednjeročnega plana in tekočih gibanj. Očitno zaostajamo pri uresničevanju nekaterih nalog. Nismo se pa odločili za rebalans plana, čeprav to nekateri pokazovalci zahtevajo. V skladu z načelom kontinuiranega planiranja predlagamo skupščini SRS, da uveljavi, upoštevajoč tudi sedanje gospodarske razmere, načelo in prakso, da vključimo v ekonomsko politiko za leti 1974 in 1975, kolikor traja srednjeročni plan, takšne osnove in ukrepe, ki naj v skladu z našimi realnimi možnostmi pripomorejo k uveljavitvi najbolj bistvenih ciljev, kijih zastavlja srednjeročni plan. (Iz obrazložitve predsednika izvršnega sveta v republiški skupščini) France Popit: Revolucija nam mora biti blizu zaradi svojih človeških lastnosti Srečanje nas opominja, da so vse preveč utonile v pozabo vrednote, kot so negovanje tovariških odnosov pri delu, oblikovanje delovnih navad, spoštovanje sprejetih družbenih dogovorov in spoštovanje pridobitev revolucije ter osvobodilnih gibanj, posebno še NOB, kakor tudi spoštovanje zgodovinskih in kulturnih tradicij našega in drugih narodov. Te lastnosti in te vrednote sta izražala naš revolucionarni boj in delo. Naša revolucija, ki smo jo organizirali in ki jo razvijamo naprej, nam ni in ne sme pomeniti le kronike vojaških spopadov, števila pobitih sovražnikov, seznam zaplenjene tehnike, ampak nam mora biti blizu predvsem zaradi svojih človeških lastnosti. Delo preživelih in delo tistih, ki so v pohodu Štirinajste na Štajersko odšli na svojo zadnjo pot, nas zavezuje, da moramo prihodnje odločno preprečiti, da bi posamezniki podirali moralne in materialne norme, ki so obvezne za vse člane naše družbe, še zlasti za Zvezo komunistov, ter jih podrejati svoji potrebi. Pri tem se moramo zavedati, da uresničitve teh načel in prvin ne bomo dosegli s pridigami, ampak predvsem z zgledom, saj ljudje verjamejo dejanjem, ne besedam. (Iz govora predsednika CK ZKS na proslavi 14. divizije 5. januarja v Ljubljani) Marjan Rožič: Neizdelan sistem delitve povzroča spore znotraj kolektiva Ena od značilnosti položaja pri delitvi osebnih dohodkov je, da v mnogih primerih delo vrednotijo le v materialni proizvodnji. Imamo merila za tiste, ki delajo za strojem, manj pa smo si prizadevali izpopolniti merila za delovna mesta v režiji, administraciji, strokovnih službah, v katerih namesto meril dela prevladuje klasična, po navadi dobra in bolj zanesljiva plača. Mnogi, ki delajo na takih delovnih mestih, niso zadovoljni z razmerami, ker to preprečuje diferenciacijo na podlagi dela tudi pri strokovnih kadrih, kjer se po navadi bolje godi tistim, ki so na položajih v hierarhiji organizacije dela. Tako je v delu delovnih kolektivov prišlo bo konfrontacije med tistimi zunaj proizvodnje, v režiji, v službah. Ta konfrontacija je vplivala tudi na družbene odnose, ker imajo posamezniki in precej pogosto tudi velike skupine delavcev fiksne plače, drugi pa morajo to ,,plačo41 zaslužiti z delom po normah in drugih merilih individualnega učinka zase in za druge. Tehtne posledice zanemarjanja notranje delitve so tudi v nezadovoljivem naraščanju produktivnosti dela. _______ (Sekretar sveta ZSJ o delitvi osebnih dohodkov) j i DOLENJSKI LIST St. 2 (1277) - 10. innuarja 1974 To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Pasijonka na grob Jožeta Jankoviča Zunaj je že silvestrski somrak. Tišina, prebujanje spominov. V ta staroletni mir pa nenadoma glas iz sprejemnika: V Kostanjevici m Krki je umrl zaslužni kulturni delavec, učitelj Jože Jankovič. . . In spomini dobijo drugo podobo. In na tej podobi se najbolj jasno riše hram, prastar, lesen, pravi dolenjski hram, kakor jih je le še ma- lo. In zakaj prav hram, ob tej novici, ki naznanja neko smrt, Jožetovo smrt? Morda zato, ker je bilo nekega julijskega dneva pred leti v tem Jožetovem starinskem hramu moje najintimnejše srečanje z njim. Namreč s tistim Jožetom, povezanim z domačo zemljo, predvsem pa s trto, ne toliko z vinom samim, kot s trto, in z vsem, kar je za pravega vinogradnika povezano z njo. Pozabil sem, kako se imenuje tisti grič, tista gorca nad Kostanjevico, kjer stoji Jožetov hram, prastar in živ s svojo žlahtno krvjo vinskih trt. . . Živ skozi čase, ko njegove gospodarje odnaša smrt in ko sedaj, vsaj za nekaj časa, osamljen gleda v prelepo okolico mesteca na Krki, pod mogočnim zavetjem gorjanskega hrbta. Hram in Dostojevski... Kadar me je obiskal, sta bila oba na vrsti. Kako zori trta, kako se debelijo grozdi in kaj je prebral v zadnji knjigi zbranih spisov Fjodorja Dostojevskega. Bil je zaljubljen vanj, poznal je psihologijo in filozofijo in umetnost njegovih del, kot poznavalec se je razgovoril o Karamazovih, ob dobri holandski cigari, kakršne sem vedno hranil za njegov obisk, in ob kozarcu trškogorca, ki seveda nikoli ni imel „takega okusa“ kot tista kaplja iz njegovega hrama. Prihajal je veder, nasmejan, poln zanimanja, kaj je novega izšlo na knjižnem trgu, kaj je vredno, da si naroči in bere, zmeraj malo v ihti, ker se mu je že mudilo v kavarno na Mestnem trgu, da zaigra - šah .. . Tole mi obleta spomin sedajle, ko sem zaslišal, da je odšel „na drugi breg reke življenjav krajine mrtvih. V hram zemlje, kamor gredo tudi trte, ko pride njihov čas .. . Vem, bil je vnet kulturni delavec, bil je šolnik tiste sorte, ki so pravzaprav znali še vse: od šolskih predmetov do sadjarstva, kmetovanja, vinogradništva, pa tudi v svojem poklicu znali več, kot se je od njih terjalo. To vedo njegovi krajani, to vedo rodovi njegovih učencev. Jaz to vem le posredno. Zato sem omenil tisto, kar sem pri njem v dvajsetih letih poznanstva najbolj spoznal: njegov intimni duševni in miselni svet, njegovo tesno navezanost na rodno zemljo in rodni kraj in na njegov hram in njegove trte. In kar mislim, da tisti hram nad Kostanjevico zanj ni bil zgolj neki prostor za sode in presnavljanje soka vinske trte: bil je njegovo intimno življenje, radost, tolažba, počitek in mir ob vsem, kar ga je trlo ali vznemirjalo. Vem, tudi šola in dom, toda zame, za moj spomin je povezan s tem hramom. Pa še z Dostojevskim in Cankarjem in še z marsikom, čigar knjige je odpiral in bral v svojih tihih urah . . . Odšel je. S starim letom. V novem ga je pokrila zemlja. Kako že poje ljudska pesem? „Mene v hladni grob, glažek pa gor na grob In v ta glažek, v to čašo spomina bi rajnemu Jožetu rad dal mladico vinske trte in rožo pasijonko, ki sem jo tistega julijskega dneva videl cveteti ob njegovem hramu. Rožo pasijonko, ta cvetoči simbol življenjskih nadlog in upanja, simbol življenja in smrti, in mladiko vinske trte, ki bo pognala v rast in rodila nove grozde. Listi odpadajo, življenje pa raste naprej in rodi, v tem velikem vinogradu odmiranja in nastajanja . .. Morda mu bodo ob gomili zasadili trto, jaz bi jo, da bo tudi iz zemlje povezan s hramom in z zemljo, s čudovitim podgorjanskim svetom, ki ga je imel tako rad - pokrajine in ljudi, in davne bajke gorjanskih loz in košenic.. . SEVERIN ŠALI : n „MI SE IMAMO RADI..so zapeli mladinci na Silvestrov večer na skupni zabavi v obratni menzi v Iskri v Šentjerneju. Silvestrovanje sta organizirala aktiva KO ZMS Šentjernej in Iskre. (Foto: A. Bučar) Sendvič s kopico žalostnih rekordov Še enkrat: »Po sendvič v gostilno »Murko« v Krškem - nikar!« V prilogi vašega tednika ste v zadnji lanski številki na 27. strani opisali akcijo, ki ste jo izvedli v devetih dolenjskih krajih 6. oziroma 10. decembra 1973. V akcijo ste vključili tudi gostilno Murko v Krškem. V zapisu ste tej gostilni posvetili nadvse velik pomen. Žal pa vam moramo odgovoriti in nekatere stvari v dobro objektivnega obveščanja vaših bralcev tudi dopolniti. Naš namen ni, da bi zavračali Murko, prizadelo. Bralce želimo se- ugotovitve vaših sodelavcev in stro- znaniti, da ne odgovarjamo za obli- kovnjakov živilskega laboratorija iz Novega mesta. Menimo, da je akcija bila izvedena pošteno, z namenom, da potrošnika objektivno obvesti in seznani s prednostmi in pomanjkljivostmi vsaj tistih gostinskih lokalov, ki so bili vključeni v vašo akcijo. Res je, da sicer ne vemo, po kak šnem ključu ste izbirali lokale. Žal tega niste niti z besedico omenili. Prav tako menimo, da ste bili v zapisu pomanjkljivi, ker so vaši sodelavci, ki so akcijo izvedli ostali anonimni. To je nepotrebno. Nikomur se ni treba skrivati za anonimnost, pa naj si hvali ali graja, če gre za objektivno pisanje. Kaj menite? Pa preidimo k stvari, za katero smo se odločili, da vam odgovorimo. Gre za pisanje o sendviču, ki nas je vse, ki delamo v gostilni Skupaj z vojaki Občinska konferenca ZMS v Črnomlju je ob dnevu JLA priredila več srečanj z vojaki in starešinami. V krajevnih središčih so mladinci skupaj z vojaki priredili več kulturnih prireditev, organizirali pa smo tudi občinsko tekmovanje v šahu, namiznem tenisu, streljanju, košarki in v malem nogometu. Največ prvih mest so osvojile ekipe vojašnice in gimnazije. Mladinskim aktivom so vojaki podelili priznanje za sodelovanje, tisti, ki so najbolje napisali prispevke „30 let socialistične domovine'1, pa so dobili nagrade. Prvo mesto v tem natečaju je osvojila učenka Albina Gašperič z Vinice. Občinska konferenca ZMS in vojašnica „Bela krajina** pa sta dobili priznanji za dobro sodelovanje v tekmovanju „Odličje 22. december", ki ga je priredila republiška konferenca ZMS. Sodelovanje črnomaljskih mladincev s fanti iz vojašnice je bilo že doslej dobro, v prihodnje pa ga nameravamo še izboljšati. NATAŠA KAJIN V Selcah zidajo gasilski dom Ko so gasilci v Selcah, manjši vasi v dobmiški kotlini, dobili od gasilskega društva Občine rabljeno motorno brizgalno, so jo sprva hranili kar v neki kleti. Toda čez čas so začeli razmišljati, da bi ^čeli zidati tudi gasilski dom. Kmetje so predlog odobrili in začeli skupaj z gasilci zbirati denar z raznimi nabiralnimi akcijami. 2.c avgusta lansko leto so začeli njihovega združenega prizadevanja. kopati temelje. Dela so sc udeležili vsi vaščani in ob sobotah in nedeljah pridno pomagali, da je gasilski dom rasel. Največ zaslug za dograditev doma imajo gotovo vaščani Selc, Kamenja, Krušnega vrha in Rožem-PUa. Z novim domom so vaščani dobili nc samo gasilski objekt, ampak ludi prostore za kulturno in politično dejavnost. Vasi tega konca so bile med seboj b°lj slabo povezane in niso vzdrževale pogostil) stikov, zdaj pa jih je Ufadnja doma združila. Tudi zanimanji-' za včlanjenjc med gasilec sc je v vaseh povečalo in tako bodo naše domačije varnejše pred požari. Čeprav bo gasilski dom uradno odprt Sele maja, so vaščani /v yedll zelo ponosni na zgradbo, ki je plod »Dolenjski list« v vsako družino Predsednik gasilskega društva Vinko Anžlovar, ki je bil eden prvih pobudnikov za gradnjo, pravi, da so z novim domom veliko dosegli. Kljub temu ima društvo še veliko potreb, ki jih bodo, tako upajo, tudi rešili. Marija Barle Gor. Selce 4 Dobrnič Zakaj smo prikrajšani? ko žemelj, ki jih ne pečemo sami. Prav tako v zadnjem času ne dobivamo več popolnoma svežih žemelj. Znano vam najbrž je, da pekarne ne pečejo več ponoči. To pa pomeni, da dobivamo v gostilno že skoraj en dan stare žemlje in kruh. Podobno je s salamami. Tudi teh ne delamo doma. Že vrsto let namreč kupujemo mesne izdelke priznane tovarne Gavrilovič. S temi izdelki pa so bili gostje doslej še vedno zadovoljni. Glede ugotovitve vašega tednika, da je bila v sendviču samo ena rezina salame, ki je tehtala komaj 0,92 dkg, pa smo presenečeni. Trdimo lahko, da takšnega sendviča pri nas še nismo nikdar napravili. To priča tudi podatek, da še nismo nikoli prejeli pritožbe na račun sendvičev, kljub temu da jih vsak dan precej prodamo. Prepričani smo, da ne bi prodali nobenega, če bi vlagali tako malo salame. Lahko pa se je zgodilo, da je iz sendviča izpadla ostala salama. Po večkrat na dan namreč napravimo po več sendvičev skupaj, ki jih potem zložimo v košarico v gostilni. Pri jemanju sendvičev se kaj lahko zgodi, da izpade kakšna rezina salame. Prepričani smo, da bi vsak gost, ki bi tak sendvič z malo salame dobil, tudi reklamiral. Seveda bi dobil takoj tak sendvič, kot mora biti. Glede užitnosti salame pa moramo napisati, da je salama vedno sveže narezana in da pazimo, da sendviči ne ostajajo. Če pa že kateri ostane, ga vržemo med odpadno hrano. Glasu dobre gostilne, ki ga ima ta lokal že preko petdeset let, pač ne želimo zapraviti s slabo kakovostjo. Da pripravljamo poleg sendvičev dobra jedila in da postrežemo z dobro pijačo, pričajo gostje iz vseh krajev države in tudi tujci, ki se vedno radi vračajo v ta lokal. Med njimi je tudi mnogo takih, ki ne skoparijo s pohvalnimi besedami. Če ne bi bili zadovoljni, najbrž ne bi prihajali več. Prav ste zapisali: gostje naj se odločijo sami! Vendar se tega niste držali. Ob koncu vašega zapisa ste hoteli bralcem sugerirati. Tega najbrž niste hoteli. Pa saj bi bilo tudi neobjektivno, če v vsaki občini izberete samo en lokal. Upamo, da se vam je stavek, ki ste ga zapisali ob koncu, le prehitro izvil izpod peresa. Ta stavek citiramo: „Kako sc boste odločili naprej, poglejte sami - svetujemo pa vam, da sc izogibate gostišča Murko. Najlažji sendvič, najmanj mesa, zelo drago - in še neprimerno za uživanje: kopica žalostnih rekordov". Za gostilno „Murko" MILKA MURKO PODELITEV PLAKET Kljub prošnjam in zahtevam v Prušnjo vas pismonoša še ni prišel - Smo res manj vredni? zveza Slovenije je ob svojem planinskem Tik ob hrvatski meji v Gorjancih je vasica Prušnja vas. Nekdanji partizani se je gotovo spominjajo, saj so se v njej ustavljale številne slovenske in hrvatske brigade. 2c 30 let je minilo od takrat. Že 30 let prosimo prebivalci te vasi, da bi dobili svojega pismonošo, ki bi nam vsaj enkrat ali dvakrat na teden prinesel pošto domov. Vse prošnje in zahteve so bile doslej zaman. Odnesel jih je veter, ki piha z Gorjancev. Sc vedno pešačimo v šest kilo- metrov oddaljeno Podbočje, kjer dobimo pošto. Sosednje vasi Mladje, Brezje, Planina pismonoša obiskuje. Zato se počutimo prebivalci naše vasi manjvredne in zapostavljene. To vprašanje premlevamo na vseh zborih volilcev in drugih sejah. Pred časom so nam svetovali, naj se vas „preorientira" s kostanjeviške pošte na pošto v Podbočju, češ da imamo tako več upov, da nas bo pismonoša Gričcl obiskovati. Storili smo tako. ekaj let je minilo od takrat, pismonoše pa v naši vasi še nismo videli . . . ST. JOZL Planinska koncu leta domu Zlatorog v Ljubljani priredila prijateljsko srečanje za planinske jubilante. Na srečanju so se zbrali številni jubilanti in povabljeni gosti Srečanje je odprl predsednik PZS dr. Miha Potočnik, kije po kratkem uovoru razdeli) posameznikom plakete za planinsko življenjsko delo. Posebno priznanje je prejel tudi pisatelj Tone Svetina. S posavskega območja so bili nagrajeni (rije planinci: 1'ranjo Zorko, dolgoletni predsednik PD Brežice kot 75 letnik, lonček Čebular, ustanovitelj Tončkovega doma na Lisci kot 60 letnik in Stanko Skočir, član Pl) Radeče kot 70 letnik. S Skočir PRIPIS UREDNIŠTVA. Na odgovor gostilne Murko iz Krškega le nekaj pojasnil: kdo je kupoval sendviče, je nepomembno (mimogrede: kupovali so naši novinaiji), ker je važno le to, kaj so dobili. Že v drugem stavku akcije pa smo zapisali: vzeli smo vse, kar smo dobili! Zdi se nam, daje pomembno le to, kar so ugotovili strokovnjaki v živilskem laboratoriju v Novem mestu in kar je prinesla primerjava med posameznimi gostišči. Ko gostilna Murko zavrača očitke na račun sendviča, pozablja, da goste zanima le, kaj dobijo: torej jim je vseeno, če je žemlja grda ali stara (zakaj jo v gostilni potem sploh kupijo? ), prav tako jim je tudi vseeno, kako se - rezina salame izgubi. Še to: praktično nemogoče je, da bi pregledali sendviče v vseh gostilnah na Dolenjskem in meso iz vseh mesnic. Tako smo se odločili: iz vsake občine smo - brez kakršnegakoli ključa, zgolj po naključju - vzeli po eno gostilno. Za strokovne podatke odgovarja živilski laboratorij, za točnost napisanega pa naše uredništvo. PTIČKE STRELJAJO Namesto ptičjih krmilnic - zračne puške! Namesto da bi dajali hrano ubogim ptičkom, ki jih zebe in so lačni, jih streljajo z zračnimi puškami. To se dogaja v vasi G. Suhor pri Vinici. To počnejo otroci, puške pa jim kupujejo starši! Na šoli v Dra-gatušu bi morali svoje učence na to opozoriti, to pa bi morali storiti tudi starši, ne pa jih v tem zverinskem početju še podpirati. Naučiti bi jih morali tudi to, da bi pozdravili starejšega človeka, ko ga srečajo. Vzgoja otrok je dolžnost šole in staršev. Mladinska organizacija Dragatuš Francija ni več med nami V nemi grozi smo vztrepetali, ko smo zvedeli, da Francija ni več. Komaj 22 pomladi je dočakal. Poln veselja in vere v življenje je zapustil tovariše v mladinskem aktivu v Dolenji vasi, svoje starše, ki jim je bil v ponos. Njegova smrt je hudo prizadela vse, ki so ga poznali. Žalostno in nemočno smo stali pred grobom in nemo strmeli v krsto, ki ga-je vse prerano sprejela vase. Sklenjeno je bilo življenje mladega, preprostega, marljivega in nadvse poštenega slovenskega fanta, dobrega in ljubečega sina in brata. Medtem pa je dogorela njegova svečka življenja. Čeprav ga je domača zemlja za vedno prekrila, njegov spomin še živi v naših srcih. Ostal nam bo svetal vzgled ter spomin nanj, ki je živel med nami in se med nami tudi za vedno poslovil. Razen v mladinski organizaciji aktiva v Dolenji vasi je Franci Topli-šek aktivno deloval tudi v gasilskem društvu. Bil je avtomehanik in je s svojo marljivostjo in vztrajnostjo pred časom končal tudi delovodsko šolo. Praznine, ki je nastala z njegovo smrtjo, ni moč zapolniti. Ostala bo in nas vedno spominjala nanj, ki smo ga imeli vsi radi. Mladinski aktiv Dolenja vas NISO POZABLJENI Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu tudi letos ni pozabila svojih nekdanjih članov kolektiva. Za Novo leto je svoje nekdanje delavce povabila na srečanje, kjer jim je vodstvo banke zaželelo srečno novo leto, predsednik sindikata podružnice pa jim je izročil lepa darila. Upokojenci se za izkazano pozornost zahvaljujejo. Jože Splichal st. USPEL NOVOLETNI PLES GIMNAZIJCEV Gimnazijski ples že vrsto let dominira med novoletnimi plesi novomeških srednjih šol. Tudi letos ni razočaral. Kot vedno so organizacijo plesa prevzeli tretji letniki, ki porabijo čisti izkupiček za maturantski izlet naslednje leto. Dolgo časa je bil to ples odprtega tipa; zaradi izgredov, ki so jih takrat povzročali negimnazijci, pa že nekaj let ni več, pač pa je možno, da vsak dijak pripelje s sabo enega ali dva povabljenca. Tudi to ni zadostovalo, zato so letos zelo poostrili kontrolo obiskovalcev. Izgrede v gimnaziji so preprečili, kljub temu ah pa prav zato pa je nekdo od tistih, ki niso mogli priti v zgradbo, s kamni razbil nekaj šip v teleovadnici, kjer je bil ples. Zelo lepa poteza! Upam, da mu je ta užitek vsaj delno ublažil jezo zaradi „nerazumevanja" gimnazijcev. Za ples je skrbel gimnazijski ansambel Sonce, ki je tedaj prvič nastopil po daljšem premoru in z novo opremo. Vmes pa je nastopila kulturna skupina. Profesorski zbor se je letos prvič preselil iz zbornicc, kjer so imeli prejšnja leta istočasno svoje praznovanje, v telovadnico, med dijake. Pred plesom smo dijaki precej skeptično gledali na to: Razen redkih izjem so se izredno dobro vživeli v našo družbo. Gotovo je to pomemben korak v zbliževanju profesorejv in dijakov, o čemer se zelo veliko govori. ZVONLŠERUGA Upokojencev niso pozabili Upokojenci so obiskali »Belokranjsko gradbeno podjetje« - Kolektiv lani zelo uspešen Tudi pred zadnjimi novoletnimi prazniki se je kolektiv Belokranjskega gradbenega podjetja spomnil svojih nekdanjih članov — sedaj upokojencev. Ob prijetnem razpoloženju so povabljeni upokojenci skupaj s sedanjimi delavci v podjetju kramljali največ o dosedanjem razvoju podjetja ter o njegovih načrtih za prihodnje. Predsednik delavskega sveta je med drugim povedal, da je podjetje doseglo lani dobre uspehe in ustvari- lo precejšen dobiček. Podjetje je opremljeno s sodobno gradbeno tehnologijo, voznim parkom m tudi tehničnih strokovnjakov ima dovolj. Razen v Beli krajini gradijo delavci tega kolektiva precej tudi v sosednjih hrvatskih krajih. Zc doslej so sklenili za dve stari milijardi pogodb za dela, ki jih bodo opravili. Upokojenci smo bili prisrčno sprejeti in lepo obdarjeni. Za vse skupaj se toplo zahvaljujemo in želimo marljivemu kolektivu še mnogo delovnih uspehov, vsem članom pa srečno 1974. leto. V. P. PRIJETNO PRESENEČENJE Zaporničarji na službenih mestih med postajama Blanca -Sevnica smo konec leta pričakali tako kot vsa prejšnja leta. Za nas namreč ni praznikov, ker je delo take narave, da nam ne dopušča več dni prostega časa. Toda letos je bilo vendar malo drugače, saj smo doživeli prijetno presenečenje. Nekaj pred novim letom nam je šofer Ašič, ki vozi delavski avtobus na relaciji Sevnica - Poklek, izročil novoletne čestitke. Ničkoliko jih dnevno drvi mimo, toda edino ta šofer nam je izkazal pozornost. V imenu vseh kretničarjev se mu zahvaljujem! Cilka Sovdat čuvajka prelaza Blance 61 DOLENJSKI UST »Krči« šolstva na Dolenjskem Srednje in poklicne šole na Dolenjskem so v težavah - Bo zastoj na tem področju ohromil nadaljnjo gospodarsko rast? Srednje in poklicno šolstvo na Dolenjskem močno zaostaja za hitrim gospodarskim napredkom regije. Ni več sposobno zmanjševati kadrovskega primanjkljaja v gospodarstvu in negospodarstvu novomeške, črnomaljske, metliške, trebanjske, kr£ce in brežiške občine. Pomanjkanje predavateljev, premalo učilnic, delavnic, dijaških domov in vzgojiteljev v njih so glavni razlogi za tako nezavidljivo stanje, ki lahko močno ohromi nadaljnji razvoj regije. Podatke, ki jih bomo navedli v članku, so pripravili in zbrali delavci novomeScega Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela sicer že pred dvema letoma, vendar jih lahko tudi zdaj uporabimo, saj se stanje doslej bistveno ni spremenilo. Primanjkljaj kadrov, ki bi jih gospodarstvo in negospodarstvo dolenjske regije potrebovalo, je vse večji. Na Dolenjskem je bilo pred dvema letoma 7,5 odstotka vseh srednjih in poklicnih Šol v Sloveniji, v njih pa se je šolalo le 5,7 odst. vseh srednješolcev v republiki. Če povemo natančneje, se je pred dvema letoma šolalo v poklicnih in srednjih šolah na Dolenjskem skupno 3.700 dijakov. Na enega dijaka je odpadlo le 1,68 kvadratnega metra učilnice in 0,82 sedeža. Po normativih pa naj bi imel vsak dijak vsaj 3,5 kvadratnega metra učilnice in cel sedež. Stiska je še hujša, če vemo, da je še premalo telovadnic, kabinetov, prostorov za dopolnilno delo. Že tako pretesne učilnice pa si morajo dijaki marsikje deliti še z odraslimi, ki se izobražujejo poleg svojega rednega dela. PREMALO UČITELJEV Na srednjih in poklicnih šolah je poučevalo pred dvema letoma 197 rednih in 185 honorarnih učiteljev. Omeniti pa je treba, da mnogi med njimi niso imeli potrebne izobrazbe. Le 44 odstotkov predavateljev na poklicnih in srednjih šolah v dolenjski regiji je imelo visokošolsko izobrazbo, medtem ko se lahko s tako izobrazbo v republiškem merilu „pohvali" 57 odstotkov predavateljev na takih šolah. Pa tudi delež honorarnih učiteljev v številu učnih ur je bil na Dolenjskem večji kot drugod v Sloveniji. Zato bi že pred dvema letoma v naši regiji potrebovali na srednjih šolah najmanj 52 učiteljev. Za poučevanje predmetov splošne izobrazbe bi potrebovali 29, za poučevanje strokovnih predmetov pa 23 predavateljev. Predavatelje pa je težko dobiti tudi zaradi pomanjkanja stanovanj. Šole same tega vprašanja gotovo ne bodo mogle rešiti. DOMOVI SO PRETESNI V naši regiji imamo štiri dijaške domove: v Brežicah Novem mestu, Krškem in v Črnomlju; le-Ju pa ga zasedajo v večji meri učenci posebne osnovne šole. Razmere v domovih so zares nevzdržne: učenci spijo v prenatrpanih sobah, v „dveh nadstropjih", za spalnice služijo ponekod kar dnevni delovni prostori. Tako kot v šolah primanjkuje telovadnic tudi v domovih, premalo pa je tudi klubskih prostorov. V dijaških domovih se stiska okrog 600 dijakov, čeprav je v njih prostora za normalno bivanje le za okrog 500 dijakov. Pomanjkanje prostorov v domovih zmanjšuje tudi učni uspeh učencev in dijakov. Le 16 odstotkov vseh prebiva v domovih, ki bi morali biti tako veliki, da bi sprejeli vsaj 30 odstotkov vseh dijakov in učencev poklicnih in srednjih šol. Razen tega v domovih primanjkuje vzgojiteljev. KAKŠNO SREDNJE ŠOLSTVO? Potrebujemo srednje šolstvo, ki bo s svojimi kadri pospeševa- lo gospodarski in družbeni razvoj. Sedanja stopnja proizvo- dnje potrebuje spremenjen profil kadrov. Nič več ne potrebujemo toliko nekvalificirane delovne sile, pač pa je čedalje več . potreb pp specializiranih ka-, drih. Strokovnjaki menijo, .da moramo šolati, take delavce, oziroma ustanoviti gibljiv šolski sistem, ki bo vedno omogočal še nezaposlenim ali že zaposlenim lahek prehod iz ene šole v drugo, če se bodo pokazale potrebe po določenih strokovnjakih. Zato naj bi na Dolenjskem skupno načrtovali potrebe po kadrih in tudi njihovo izobraževanje, da bi kar najbolje zadostili vsem potrebam. Pri tem morajo imeti močan vpliv predvsem gospodarske organizacije, ki bodo, v skladu s svojimi potrebami, razvoj šolstva tudi financirale. Razvoj srednjega in poklicnega šolstva bi morali skupno načrtovati, skupno pa tudi financirati ustanavljanje posameznih šol ali šolskih centrov, neglede na to, v kateri občini bo posamezen šolski center ali šola. POTREBE SO VELIKE Iz srednjih šol v naši regiji bi se moralo vsako leto na novo zaposliti 1.000 absolventov poklicnih in 320 maturantov srednjih šol. Sedanje zmogljivosti omenjenih šol pa nam lahko dajo vsako leto le 560 učencev, ki so končali poklicno, oziroma 250 dijakov, ki so končali srednjo šolo. Pri tem gimnazijci niso vključeni. Potrebe so zares velike, kar najbolje ilustrira podatek, da pred dvema letoma na dolenjskem območju kar 45,8 delavcev ni imelo končane niti osemletke. Podatek je še toliko bolj žalosten, če povemo, da je bilo med 6.092 delavci v novomeški občini, ki takrat-stanje tudi sedaj 'ni bistveno drugačno-niso imeli osemletke, kar 27 odstotkov starih Čeprav osnovnošolci, ti dolenjski šolarji nazorno ponazaijajo stisko v srednjih šolah in dijaških domovih. Ali se bo zanje našlo mesto v srednješolskih klopeh in postelja v dijaških domovih? To je vprašanje, na katero si mlade glavice še ne znajo odgovoriti... (Foto: A. Železnik) do 25 let in 31 odstotkov starih od 25 do 34 let. Najbrž ni nikogar, ki bi si upal trditi, da so Dolenjci manj pametni kot drugi Slovenci. Zato bo treba razloge, zakaj konča osemletko, srednjo, višjo in visoko šolanje manj Dolenjcev kot drugih Slovencev, iskati drugje. Znano je namreč, da konča v Sloveniji več kot osemletko 55,2 odstotka učencev, na Dolenjskem pa le 38 odstotkov učencev ene šolske generacije. Tudi srednje, višje in visoke šole konča manj Dolenjcev kot drugih prebivalcev Slovenije. Pomanjkanje srednjih šol, dijaških domov, kadrov, to bo gotovo resničen odgovor. KAKO IZBOLJŠATI? Srednje in poklicne šole na Dolenjskem sedaj zaradi vseh naštetih težav niso sposobne „proizvesti" toliko in takšnih kadrov, kot jih gospodarstvo in negospodarstvo potrebujeta. Zaradi tesnosti šol in domov ter premajhne izbire vrst srednjih šol se vpišejo pač na tisto, v katero so sprejeti, ali pa šolanja po osemletki sploh ne nadaljujejo. V mnogih družinah namreč kljub najboljši volji staršev denarja za šolanje otrok v drugih krajih Slovenije ne zmorejo. Potrebno bo povečati prostorske zmogljivosti srednjih šol in tako povečati število mladih Dolenjcev, ki bodo te šole uspešno končali, izboljšati izobrazbeno strukturo predavateljev na teh šolah in povečati njihovo število ter povečati prostorske zmogljivosti dijaških domov, v katerih naj bi bilo vsaj 25 odstotkov vseh dolenjskih srednješolcev. To naj bi dosegli v dveh fazah sanacije dolenjskega srednjega šolstva. Prva faza naj bi normalizirala sedanje stanje, druga naj bi ga še izboljšala. POTREBNO JE ... V prvem delu sanacije naj bi odpravili sedanje največje pomanjkljivosti. Zgradili naj bi 16 učilnic in kabinetov, 2 telovadnici, 30 stanovanj za učitelje, pridobili 250 mest za srednješolce v dijaških domovih ter zgradili še 10 stanovanj za vzgojitelje v teh domovih. Pri vsem tem bi potrebovali okrog 47.400.000 dinaijev. Če pa bomo hoteli mladim Dolenjcem omogočiti, da se jih bo lahko vpisalo na srednje in poklicne šole 40 odstotkov več kot sedaj, bomo morali zgraditi še 36 učilnic, telovadnico, 25 stanovanj za predavatelje, 10 stanovanj za vzgojitelje v dijaških domovih, v katerih pa bi morali pridobiti še toliko prostora, da bodo lahko sprejeli še 450 srednješolcev. Drugi del sanacije bo veljal, če se bomo zanjo odločili, okrog 79.190.000 dinarjev. Celotno izboljšanje srednjega šolstva na Dolenjskem bo torej veljalo skupaj okrog 126,590.000 dinarjev. BRANKO PODOBNIK [MMBBMil ZIMSKE KONFEKCIJE IN ZIMSKE OBUTVE V VELEBLAGOVNICI nama s KOČEVJE 0D 7. JANUARJA DO 26. JANUARJA 1974 m nama KOČEVJE RAZPRODAJA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJE IN OBUTVE 30-50% ZNIŽANJE PRODAJNIH CEN _ 0,0,... PROSTA DELOVNA MESTA! Emona Ljubljana, TOZD ZDRAVILIŠČE ČATEŠKE TOPLICE, p. Brežice, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1) SEKRETAR - visoka šolska izobrazba pravne smeri in tri leta delovnih izkušenj ali višja šolska izobrazba pravne ali upravne smeri ter pet let delovnih izkušenj. Poskusno delo tri mesece; 2) ADMINISTRATOR — srednja ekonomska ali srednja tehniška šola ter pet let delovnih izkušenj. Poskusno delo en mesec; 3) POSLOVODJA RESTAVRACIJE - K ali VK natakar s hotelsko šolo, tri leta delovnih izkušenj ter aktivno znanje nemščine. Poskusno delo tri mesece. Nastop službe takoj. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Interesenti naj pošljejo prijave z dokazili na naslov: Zdravilišče Čateške Toplice, 68250 Brežice. vsak četrtek DOLENJSKI LIST BREZ PRATKE PAVLIHOVE PRAZEN JE DOM, NIKOLI JE KUPIT POZABIL NE BOMI AMD ČRNOMELJ razpisuje prosta honorarna delovna mesta: - TEHNIČNEGA SEKRETARJA, Pogoj: Mlajši moški upokojenec s popolnim obvladanjem finančne in splošne administracije, z daljšo prakso pri tem delu in šoferskim izpitom B kat. Prijavo predložite do 15.1. 1974. -ZA 2 HONORARNA INŠTRUKTORJA PRAKTIČNE VOŽNJE Pogoj: poklicni voznik motornih vozil z izpitom za poučevanje praktične vožnje B kat. in s smislom za delo z učenci. Prijavo predložite do 15. 3. 1974. vsak četrtek DOLENJSKI LIST „Avto-Moto društvo Brestanica razpisuje javno licitacijo za prodajo v: OSEBNEGA AVTOMOBILA ZASTAVA 750 (karamboli-ran) letnik 1973 za dne 13. 1. 1974 ob 9,00 uri pri društvenih garažah". Razpisna komisija KOMUNALNO OBRTNEGA PODJETJA TREBNJE, razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Kandidati za razpisano prosto delovno mesto morajo po 75. členu statuta podjetja poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko strokovno izobrazbo pravne, ekonomske ali gradbene stroke in najmanj tri leta delovne prakse, ali — višjo strokovno izobrazbo in najmanj 6 let delovne prakse, od tega 2 leti na vodilnih mestih, ali — srednjo strokovno izobrazbo in 10 let delovne prakse, od tega 5 let na vodilnih mestih. Rok prijave na razpis je 15 dni od objave. Kandidati morajo pismenim prijavam priložiti dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. •L Objektivno obveščati, sooblikovati javno mnenje, spodbujati k razmišljanju, biti ljudska tribuna, te naloge vsebuje temeljna vsebinska zasnova Dolenjskega lista, pokrajinskega glasila naših občin. (Na sliki: ko pride nova številka Dolenjskega lista v Ugar pri Ribnici.) ^ POVABILO K JAVNI RAZPRAVI ^ Kažipot - vsebinska zasnova ~ . ... —— — . — -Predlog temeljne vsebinske zasnove Dolenjskega lista, glasila SZDL Dolenjski list je glasilo SZDL, želi biti javna tribuna, odprt list, z zagotovljenim vplivom družbe na njegovo vsebino. Njegova vsebinska zasnova ni le stvar ustanoviteljic lista in uredništva. K sourejanju in sooblikovanju so poklicani tako rekoč vsi, ki jim je list namenjen. V javno razpravo dajemo zato njegovo vsebinsko temeljno zasnovo s povabilom, da širša javnost, posamezniki, družbeno-poli-tične organizacije in drugi ocenijo, če taka vsebinska zasnova lista ustreza. Dobro- došel bo vsak nasvet, dopolnilo, pa tudi kritična beseda. Občinska konferenca SZDL Novo mesto je osnutek temeljne vsebinske zasnove obravnavala in dala v javno razpravo 22. decembra 1973, izdajateljski svet Dolenjskega list pa jo je obravnaval 13. decembra. Javna razprava bo trajala do 31. januaija 1974, vodijo pa jo občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje, ki sprejemajo tudi pripombe in predloge. VSEBINSKA ZASNOVA DOLENJSKEGA LISTA Dolenjski listje politično-informativni tednik, glasilo devetih občinskih konferenc SZDL - ustanoviteljic lista, ustanovljen 17. februarja 1^50. Izdaja ga ĆZP Dolenjski list Novo mesto. Temeljno programsko izhodišče za vsebinsko zasnovo Dolenjskega lista je politika SZDL, formulirana v njenih dokumentih. Izhaja tudi iz dokumentov ZK, ustave in temeljnih določb zakona o javnem obveščanju. Na svojih straneh obravnava Dolenjski list aktualne družbene probleme, predvsem tiste, ki nastajajo na lokalni ravni. To postavlja pred list zahtevne naloge: objektivno, celovito in pravočasno poročati, komentirati, pisati ljudem razumljivo in kratko o dogajanjih na družbeno-političnem, gospodarskem, socialnozdravstve-nem in kulturnem področju, na področju obrambe ter samozaščite, športa in drugih dejavnosti, skratka spremljati vse, kar zadeva delovne ljudi v občinah in krajevnih skupnostih, samoupravnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Pri tem postavlja v ospredje človeka in njegov življenjski interes. S svojim delovanjem, informiranjem in komentiranjem pripomore k uresničevanju svobode do obveščanja in pravice do obveščenosti, ki sta temeljna pogoja za samoupravljanje občanov in delovnih ljudi. List spodbuja k naprednim družbenim rešitvam, k socialističnim samoupravnim odnosom, k člove-čnostimed ljudmi,zavzema se za krepitev socialistične demokracije, zakonitosti in pravne varnosti ljudi. Dolenjski list obvešča, vzgaja, kritično sooblikuje javno mnenje, soustvarja aktualnost in spodbuja k razmišljanju. Pri svojem delu se opira na izdajateljski svet kot samoupravni družbeni organ in na ustanoviteljice — občinske konference SZDL. S tem se zagotavlja podru-žbljanje te dejavnosti in preprečevanje kakršnihkoli monopolov. Dolenjski list je odprto glasilo, ljudska tribuna, kar vse pripomore k podružblja-nju lista. Spodbuja k razmišljanju in pisanju občanov, ki želijo svoje kritike, misli in predloge posredovati širši javnosti. Uredniški odbor se pri svojem delu bori proti vsem, ki bi skušali kakorkoli izrabljati list v sebične namene, bori pa se tudi proti poskusom manipulacije. Dolenjski list si prizadeva javne zadeve obravnavati objektivno, živo, konkretno, kritično, poljudno, za bralce privlačno, hkrati pa družbeno angažirano. Bralce želi usmeriti k bistvenemu, jim dvigati družbeno zavest, jih izobraževati pa tudi zabavati. V svoji uredniški politiki goji primeren strukturni odnos med informativnim, družbeno-političnim angažiranim delom in zabavno-poljudnim delom vsebine. Dosedanji obseg pokrajinskega glasila SZDL bo glede urejanja obdržal osvojeni razpored posameznih strani oz. tem v listu, prizadeval pa si bo za stalno izboljševanje vsebine, pa tudi za boljše grafične rešitve. Tednik Dolenjski list sestavlja naslednje rubrike in priloge: Rubrike — aktualna politika, gospodarstvo, kultura in izobraževanje, šport in telesna vzgoja, črno-bela kronika, zakupljeni prostor za 9 stalnih celostranskih ali polstranskih „komunskih glasil“, RTV stran, strani za aktualne nenaročene in naročene reportaže, oz. daljše tematske zapise, stran „pisma bralcev“, prostor za rekreacijo, zabavo in lažje branje ter oglasni prostor. Priloge: a) 14-dnevna priloga lažjega žanra z literar-no-vzgojnimi rubrikami, splošnimi zanimivostmi, podlistki, nasveti za dom in družino ipd. b) Dolenjski razgledi — občasna priloga za aktualna družbeno-politična, kultur-no-prosvetna in druga javna vprašanja, kulturo in umetnost, c) Skupščinski Dolenjski list - uradno glasilo občinskih skupščin Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje. Delo uredniškega odbora in poslovanje celotnega časopisno-založniškega podjetja Dolenjski list je javno. Uredniški odbor oz. uredništvo seznanja ustanovitelja z dosežki, s problemi in načrti pri izdajanju lista, pa naj bodo družbeno-političnega ali finančnega značaja. V skladu z določili zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS 7/73) o tem obvešča tudi bralce. Tudi sicer se pri svojem delu ravna po določilih tega zakona. Tako obrazloženo uredniško politiko uresničuje uredniški odbor, ki ga sestavljajo vsi novinaiji, oziroma uredniki posameznih rubrik, navzven pa zanje odgovarja glavni in odgovorni urednik lista. Izdajatelji in ustanovitelji lista pomagajo uredniškemu odboru ustvariti take materialne in druge pogoje dela, da bo Dolenjski list lahko kar najbolje opravljal zaupane naloge in sledil povečanim zahtevani časa. Zahtevne volitve nas čakajo Kako bomo po novem oblikovali skupščine družbeno-političnih skupnosti, piše Jože Kavčič, član izvršnega odbora republiške konference SZDL Le še dobre pol leta nas loči od volitev v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Nova ustava je na tem področju začrtala nekatere novosti. Kaj je delegatski sistem, kaj so delegacije in delegati, kakšna bo njihova vloga, kakšne bodo priprave in kdo bo vodil celotni volilni postopek ter še nekatera vprašanja so bila še do nedavnega več ali manj nejasna. Zaprosili smo člana izvršnega odbora republiške konference Socialistične zveze Jožeta Kavčiča, naj kaj več pove o teh vprašanjih. V osnutku nove zvezne in slovenske ustave smo zapisali, da je delovni človek v združenem delu temeljni nosilec družbenoekonomskega in političnega sistema. Delovni ljudje uresničujemo tak svoj položaj organizirani v temeljnih organizacija združenega dela, krajevnih in interesnih samoupravnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah, društvih in drugih združenjih. Organizirani v teh oblikah delovanja ustvarjamo pogoje in možnosti, da resnično postanemo nosilci samoupravljanja kot posebne oblike oblasti delavskega razreda v naši socialistični samoupravni skupnosti. Tako organizirani in naslonjeni na tako usmeritev razvoja samoupravnih družbenih odnosov smo postali tudi neposredni organizatorji in izvajalci političnih, kadrovskih in organizacijskih priprav za volitve delegacij, katerih delegati bodo sestavljali splošni zbor združenega dela občinske in republiške skupščine. Iz njih pa bo sestavljena tudi delegacija za zvezni zbor skupščine SFRJ iz Slovenije. NOVOSTI V SKUPŠČINSKEM SISTEMU Preden se podrobneje seznanimo s pripravami na volitve, si oglejmo nekatera načela delegatskega sistema in odnosov v njem. S predlaganimi ustavnimi rešitvami se precej spreminja skupščinski sistem. Spremembe so predvsem v oblikovanju skupščin in njihovem delovanju. Dosedanje izkušnje v delu skupščin v družbenopolitičnih skupnostih (v občini, republiki in federaciji) in izkušnje v delu odbornikov in poslancev so odkrile nekatere slabosti. Bili smo priča premajhni povezanosti med delovnimi ljudmi in njihovimi predstavniki v skupščinah. Zato so bili premalo prisotni interesi delovnih ljudi pri oblikovanju družbenih odločitev. Pri tem gre tudi za vprašanja zastopanosti delavcev, žensk, mladine, kmetov in delovne inteligence v skupščinah 'ter še za nekatera druga vprašanja. To so bile seveda tudi sistemske slabosti. Razvoj samoupravnih družbenih odnosov in prizadevanja vseh organiziranih socialističnih dejavnikov, da delovni ljudje dejansko razpolagajo s sredstvi in z rezultati svojega dela, terjajo torej, da v našem družbenopolitičnem sistemu oblikujemo tak skupščinski sistem, ki bo to zagotovil. Bistvena novost v skupščinskem sistemu je, da uvajamo vanj delegatski sistem in odnose. Poskusimo najprej poenostavljeno opredeliti nekatera načela delegatskega sistema. Delegatski sistem in odnosi v njem omogočajo: - sodelovanje širšega kroga ljudi pri odločanju o družbenih vprašanjih - prisotnost interesov delovnih ljudi in temeljnih samoupravnih skupnosti v skupščinah in drugih organih, kjer se sprejemajo družbene odločitve; - pri odločanju bodo neposredno udeleženi delavci iz proizvodnje, ženske, mladina in drugi v takšnem razmerju, kot je njihova udeleženost pri ustvarjanju družbenih dobrin; - pri družbenih odločitvah o posameznih vprašanjih bodo sodelovali delovni ljudje, ki ta vprašanja poznajo iz strokovno-poklicnih usmeritev ali iz osebnih nagnenj od opredeljevanja, izoblikovanja in reševanja določenih družbenih vprašanj; - sistem nadalje omogoča, da se natančno opredeli odgovornost delegata glede na sredino, ki ga je izvolila ali delegirala v posamezni organ, glede njegovega dela v tem organu in glede družbe kot celote; - delegatska razmerja pa zagotavljajo in omogočajo tudi stalen in neposreden stik delegatov z delovnimi ljudmi v tako imenovani bazi itd. Se bi lahko naštevali, toda za naše razumevanje delegatskega sistema in odnosov so ta načela najznačilnejša. Poskušajmo zdaj odgovoriti na vprašanje, kako smo ta načela izoblikovali za praktično uporabo. ZAKAJ VOLITI DELEGACIJE? Rekel sem že, da je bistvena novost v skupščinskem sistemu, da uvajamo vanj delegatski sistem in odnose. Druga pomembna novost pa je izvolitev delegacije temeljne samoupravne skupnosti. Ustava pra- vodstva, v krajevnih in drugih skupnostih pa organi krajevne organizacije SZDL. Osnovne sindikalne organizacije in organizacija Socialistične zveze v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih oblikujejo koordinacijske odbore za volitve. Ti so odgovorni za enotno in usklajeno politično aktivnost vseh družbenopolitičnih organizacij, ki delujejo v katerikoli delovni organizaciji ali krajevni skupnosti. Koordinacijski odbori za volitve so sestavljeni iz delegatov vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, ki delujejo v posamezni skupnosti. S tem je zagotovljeno dogovarjanje in usklajevanje vseh sodelujočih v akcijah, ki so sestavni del celovitih priprav na volitve. Njihova naloga je predvsem, da organizirajo sestanke delovnih ljudi, na katerih bodo evidentirali možne kandidate za delegate, in da skličejo kandidacijsko konferenco, na kateri bodo delovni ljudje neposredno določili delegate za člane delegacije. V občinah in republiki so zaradi podobnih nalog, kot jih imajo koordinacijski odbori za volitve, ustanovljene volilne komisije in koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja, ki delujejo pri občinski konferenci SZDL. Ti organi so še posebej odgovorni za organizacijo in izvedbo kandidacijske konference v občini. Tu namreč teče postopek za kandidimije članov družbenopolitičnega 2m>ra (sveta) in za delegacijo zveznega zbora skupščine SFRJ iz Slovenije. Poleg tega pripravljajo predloge za možne kandidate, ki naj bi opravljali najodgovornejše funkcije v občinskih oziroma v republiški skupščini. Posebej moram opozoriti, da se kmetje, obrtniki ah tisti, ki opravljajo druge samostojne poklice, prav tako organizirajo v skupnosti in izvolijo svoje delegacije. Te skupnosti se oblikujejo pri zadrugah ali drugih združenjih teh delovnih ljudi. Občinska konferenca SZDL oziroma njen izvršni odbor da pobudo za oblikovanje skupnosti in imenuje poseben odbor, ki bo v teh skupnostih vodil* kandidiranje za člane delegacije. NALOGE. KI NAS ČAKAJO Do volitev nas loči še nekaj mesecev. Do takrat je treba izpeljati celoten kandidacijski postopek in opraviti druge priprave. Kaj je torej osrednja naloga v tem zadnjem in obenem najpomembnejšem obdobju? Že dobro leto se kadrovsko pripravljamo na volitve. Uresničujemo sistem stalnih kadrovskih priprav, ki terja, da moramo že precej pred volitvami evidentirati možne kandidate za pomembne družbene funkcije. To pomeni, da evidentiramo vse tiste delovne ljudi, ki so si z družbenim delovanjem pridobili ugled med ljudmi in v okolju, kjer živije in delajo, ali v širšem merilu. Čeprav pridejo po delegatskih načelih oblikovanja skupščin v poštev za delegate vsi delovni ljudje, moramo v prvem obdobju uveljavljanja novega skupščinskega sistema posvetiti posebno skrb prav kadrovanju v delegacije. Evidentirati moramo tiste delovne ljudi, ki bodo hkrati imeli vse lastnosti, zahtevane v kadrovskih načelih in merilih. Imeti morajo moralne in politične kvalitete in morajo izhajati iz vrst delovnih ljudi določenega okolja. Biti morajo takšni, da bodo resnični nosilci in prenašalci interesov in potreb delovnih ljudi. Zato moramo v tem obdobju (do kandidiranja) pogumno in odgovorno predlagati in evidentirati najboljše delovne ljudi za možne kandidate. Prav v razpravah o statutih občine, krajevnih skupnosti, TOZD in drugih skupnosti je priložnost, da demokratičnorin javno opravimo to odgovorno dolžnost. Nazadnje naj ugotovim, da je le od nas odvisno, kdo bodo naši delegati, kako bodo delovale skupščine, kakšni sklepi bodo sprejeti, kako bodo delovali ostali samoupravni organi in kako bodo delovale politične in druge organizacije. Od tega pa bo odvisen tudi samoupravni so-cialstični razvoj naše družbene skupnosti. vi, da delovni ljudje v TOZD, KS in drugih samoupravnih skupnostih izvolijo delegacijo, prek katere bodo delovni ljudje sodelovali pri odločanju v občinskih, republiških in zvezni skupščini, nadalje v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v drugih družbenih organih zunaj delovne organizacije ali druge skupnosti. Zakaj bomo pravzaprav volili delegacijo? Zato, ker bomo z njenim delovanjem lahko uresničevali načela delegatskega sistema in odnosov. Prav na ta način lahko zagotovimo, da bo zdaj v skupščini namesto enega odbornika delovalo toliko delegatov, kolikor bomo izvolili članov delegacije. To pomeni, da se bo posamezne seje skupščine udeležili tisti člani delegacije, ki ga bo delegacija določila na sejo skupščine. Določila pa bo tistega člana, ki bo poznal problematiko, ki bo takrat na dnevnem redu. Še to! Število članov delegacije bo določila vsaka temeljna samoupravna skupnost po svoji presoji. Osnova za to so določeni interesi samoupravne skupnosti ali organizacije, oziroma bolje rečeno, interesi delovnih ljudi v njej. Tako smo si zagotovili možnost, da so v delegaciji zastopani vsi interesi delovnih ljudi in tudi delegati iz vseh struktur. Prav zato je zdaj pomemben sestav delegacije, in ne več sestav skupščine. Zato mora biti naša pozornost usmerjena h kadrovskemu oblikovanju delegacij. Jože Kavčič In kako naj razumemo delegatske odnose? Gre predvsem za določitev neposredne odgovornosti delegata do delegacije oziroma do delovnih ljudi v delovni, krajevni ali drugi skupnosti in njegove odgovornosti do skupščine, v kateri deluje. V praksi bo to videti tako, da bo ob neposredni samostojnosti v delovanju delegat moral v skupščino prenašati sklepe, pripombe in predloge, ki so se izoblikovali v sredini, iz katere izhaja. Po seji pa bo moral delegacijo seznaniti s sklepi skupščine in bo z ostalimi člani delegacije tudi neposredno odgovoren za izvajanje sklepov. PRIPRAVE NA VOLITVE Če bomo hoteli uresničiti nov skupščinski sistem in odnose v njem in če bomo hoteli, da bodo družbene odločitve resnični odraz interesov in potreb vseh delovnih ljudi in v skladu z družbeno usmeritvijo našega nadaljnjega razvoja, se bomo morah vsi z Zvezo komunistov na čelu aktivno in odgovorno vključiti v volilne priprave. Prihodnje leto bodo volitve delegacij in drugih teles, ki bodo oblikovala občinske in druge skupščine. Socialistična zveža kot demokratična zveza posameznikov in družbenopolitičnih ter drugih organizacij je po ustavi določena, da organizira in vodi celotno volilno aktivnost. Kadrovske in organizacijske priprave ter vsebinsko opredelitev politične aktivnosti za volitve izvajajo v TOZD in nekaterih skupnostih sindikalne organizacije oziroma njihova 10. jatiuarju 1974 DOLENJSKI LIST kultura in izobra- ževanje SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI Založba Obzorja v Mariboru je prvič na Slovenskem izdala knjigo o ljudskih glasbilih in godcih (avtor Zmaga Kumer), ki je namenjena predvsem širokemu krogu bralcev, ki jih zanima ljudska kultura, in ne samo strokovnjakom, kot je bilo v navadi do sedaj. Prvo poglavje na kratko informira o načinu sodobnega raziskovanja ljudskih glasbil in o dosedanjem tovrstnem početju pri nas. V drugem poglavju so obdelana vsa tista glasbila, ki jih na Slovenskem še uporabljamo, tako npr. otroška, ki si jih izdelajo otroci sami ali pa jim jih naredijo odrasli, dalje, ročno izdelana glasbila, na katera običajno igramo doma, kdaj pa tudi na plesih. Med njimi so tudi predmeti, za katere ne bi mogli reči, da so glasbila, pa to postanejo ob določenih prilikah, npr. bič, s katerim pokajo o pustu. Na koncu so opisana tista glasbila, s katerimi običajno izvajamo ljudsko pleapo glasbo. Tretje poglavje prikazuje človeka, kateremu ljudsko glasbilo pomeni izrazno sredstvo, tj. godca, njegovo podobo in vlogo nekdaj in danes. Avtorica nazorno prikazuje godčev-ske skupine, ki so prevladovale pri nas, dokler ni stopila v ospredje harmonika, ter opisuje najnovejši čas, ko je podeželsko godčevstvo našlo novo izrazno obliko po zgledu ansamblov iz mest. Tekst dopolnjujejo številne fotografije in risbe, priložena je tudi gramofonska plošča in dodan povzetek v angleščini ter kazalo glasbil po mednarodni klasifikaciji. D. R. ZA DOLENJSKO POSLEJ SAMOSTOJEN ZAVOD? V Ljubljani se zavzemajo, da bi Dolenjska dobila samostojen regionalni zavod za spomeniško varstvo. Spomeniško varstveno službo naj bi novi zavod opravljal za obe belokranjski, novomeško in trebanjsko občino ter za del Posavja. Pobuda za to je prišla iz ljubljanskega regionalnega zavoda, ki zdaj pogodbeno opravlja to službo na Dolenjskem. Slišati je, da ljubljanski regionalni zavod ni preveč zadovoljen z (ne) izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti občin. BORIS KRALJ V BELI KRAJINI 'ifi ( n •> □ Akademski slikar Miro Kugler iz Brežic je zadnja leta že večkrat slikal prizore o kmečkem puntu. Zadnje tedne se je priljubjene teme spet lotil, tokrat na velikem formatu 2 x 1.80 m. Na sliki: tempera podloga, ki se bo razvila v temno olje (Foto: Sandi Mikulan) VALVASORJEVA KNJIŽNICA PRED JUBILEJEM Bralcem prvič Valvasorjevo značko Podelili jo bodo septembra, na dan obletnice Valvasorjeve smrti - Knjižnica ima že okoli 6.000 del in skoraj 2.000 bralcev Deset let mineva letos, kar so v Krškem ustanovili Valvasorjevo knjižnico. Jubilej bo ustanova praznovala septembra, na dan smrti Janeza Vajkarda Valvasorja, po katerem se imenuje. Tedaj bodo bralcem prvič podelili Valvasoijevo značko, ki jo bo izdelal kipar in medaljer Vladimir Štoviček iz Leskovca. Valvasorjeva knjižnica je začela delati s knjižnim fondom 1500 knjig. V desetih letih seje fond nekajkrat povečal, tako da je ob koncu leta 1973 imela KLUB OSILNIŠKE DOLINE SKRBI ZA SPOMENIKE Klub Osilniške doline, ki deluje v Ljubljani, je posvetil posebno skrb obnovi kulturnih spomenikov v Osil-niški dolini. Začel je zbirati sredstva v ta namen, najprej pa naj bi obnovili cerkev sv. Egidija v Ribjeku. Klub sodeluje z ljubljanskim regionalnim zavodom za spomeniško varstvo in kulturno skupnostjo v Kočevju. Denar zbirajo na žiro računu kulturne skupnosti (51300-643-13016 TKS obč. Kočevje - za spomeniški sklad kluba Osilniške doline). Člani kluba upajo, da bodo ob pomoči Osilničanov, prijateljev Osilniške doline, kulturnih skupnosti in drugih zbrali sredstva za obnovo cerkve v Ribjeku. JOŽE OŽURA tftiiailRi l/i I Mi i 1! i*i V.CVv v „RAZTRGANCT* SPET PRI NAS - Z Borovimi „Raztrganci" je gostovalo Mestno gledališče ljubljansko v ponedeljek na novomeškem odru. Bili sta dve predstavi: za dijaški in redni abonma. OBLETNICA - 5. januarja je minilo trideset let, kar je bil na osvobojenem ozemlju v Beli krajini - v Bralci izločijo Pisateljica Mira Mihelič, urednica zbirke romanov Ljudska knjiga, ki jo izdaja Prešernova družba, pravi: „Ljudska knjiga je po mojem vsaka knjiga, ki bralca potegne za seboj, dokler ne obrne zadnjega lista. To je dobra, zanimiva knjiga, lahko s sodobno vsebino, iz domače ali svetovne literature. Med avtorji v naslednjih zbirkah bosta od šestih vsaj dva iz svetovne klasike. Pri izboru del in prevajanju bomo poskušali oblikovati zbirko, v kateri bodo biseri tudi iz literatur, pisanih v manj znanih jezikih. Ni vse dobro napisano samo v tako imenovanih velikih jezikih, v Ljudski knjigi hočemo to dokazati.** Znana slovenska pisateljica tudi meni, da bodo ljudje oziroma bralci sprejeli, kar jim bo prek zbirk ponudila Prešernova. „Ce bo kaj slabega, bodo bralci najprej izločili. Oni to znajo, saj so že nič kolikokrat dokazali, da imajo tenkočuten posluh za to, kaj je dobro in kaj slabo.“ Semiču lavcev. prvi kongres kulturnih de- „JEZIK IN SLOVSTVO14 - Tretja številka XIX. letnika revije „Jezik in slovstvo" prinaša med drugim referat Matjaža Kmecla s filozofske fakultete v Ljubljani na jesenskem simpoziju o Tavčarju v Škofji Loki. Avtor je spregovoril o okvirjenosti Tavčarjevih pripovednih del. O ideološki strukturi Tavčarjevega „Cvetja v jeseni" se je v tej številki razpisal Taras Kermauner. Med drugimi prispevki so še: Franceta Bezlaja zapis „Na robu srbohrvaškega (in slovenskega) etimološkega slovarja", Tatjane Srobot Poskus kontrastivne analize slovenskega fenomena „v“ in ustanova vpisanih 5.923 knjig. Od tega jih je lani pridobila 973„ Sem je vštetih tudi 400 knjig, ki jih je knjižnici podarila republiška kulturna skupnost. S knjižnim fondom se je povečevalo tudi število bralcev. Od nekaj sto obiskovalcev v letu ustanovitve je število vpisanih bralcev ob koncu minulega leta naraslo na 1968, od tega so jih lani na novo vpisali 256. V knjižnico radi zaidejo tudi najrazličnejši drugi ljubitelji knjig, ki jih ne vpišejo v seznam stalnih izposojevalcev leposlovnih, poljudnoznanstvenih in drugih del. Knjižnica posluje po načelu prostega pristopa, kar omogoča obiskovalcem večji in boljši pregled nad bogastvom, ki ga hrani in izposoja. Letos ima knjižnica v načrtu nabavo novih 1.000 knjig. Vida Češnovar - Fritz, ki vodi to ustanovo, poleg pa skrbi še za program likovnih prireditev v galeriji, upa, da se bodo predvidene knjige res znašle na knjižničnih policah. Za razširitev dejavnosti je knjižnica prosila Toma Korošca „K Borisa Urbančiča." šestdesetletnici „Z BREGOV KRKE“ - Za novo leto so na žužemberški osnovni šoli izdali prvo številko petega letnika glasila „Z bregov Krke". Glasilo je eno najboljših, kar jih izhaja v osnovnih šolah, pričujoča številka pa je še posebej bogata najrazličnejših proznih in pesniških sestavkov, poročil in drugih zapisov, kar dokazuje, da učenci znajo opazovati in oblikovati misli! Cerkev sv. Egidija v Ribjeku — člani Kluba Osilniške doline bi radi ohranili ta kulturnozgodovinski spomenik. Pedagoška služba naj bi bila poslej nadzorno svetovalna in strokovno proučevalna. V osnutku izpopolnjenega zakona o pedagoški službi, ki ga je pripravil republiški izvršni svet in dal v javno razpravo, je poudarjena predvsem nadzorna funkcija pedagoške službe in njena soodgovornost za skladje vzgojno-izo-braževalncga dela z idejno usmerjenostjo socialistične samoupravne družbe. Zakonski osnutek daje tej službi pomembna pooblastila, na podlagi katerih naj bi nadzorovala delo vseh verificiranih vzgojno-izobraževal-nih organizacij, imela pa bi tudi pravico do intervencije v drugih organizacijah, ki se ukvarjajo z izobraževanjem. Poostreno Pojasnjcvalci osnutka poudarjajo, da bodo dopolnjena zakonska določila pedagoški službi samo za pomoč pri opravljanju nalog, ki jih tej službi nalagajo drugi zakoni in sklepi slovenske skupščine o idejni naravnanosti vzgoje in izobraževanja. Ti sklepi so med drugim tudi naročili izvršnemu svetu Slovenije, da pripravi predlog za tako spremembo zakona o pedagoški službi, da bosta prek prosvetne inšpekcije popolnoma zagotovljena družbeni interes in zakonitost dela vzojno-izobraževalnih organizacij ter da bo dobila odgovornost vseh delavcev, kolektivov in ustanov s področja vzgoje in izobraževanja večjo veljavo, kar pomeni, naj bi bila poostrena. J. JUST za pomoč tudi republiško kulturno skupnost. Računajo tudi, da bi se knjižnica preselila na levi breg Save. Pri tem je spet osrednja ovira pomanjkanje denarja. Ima pa knjižnica obljubljeno pomoč tovarne Celuloze. Ker kaže, da skladi krške kulturne skupnosti tudi letos ne bodo segli do roba, bo kakršna koli pomoč krajevnih dejavnikov več kot dobrodošla. I. Z. Poslanik umetnosti Znani slovenski dramski igralec gostuje v Beli krajini na povabilo Glasbene mladine Pred novoletnimi prazniki je Glasbena mladina Bele krajine povabila igralca in člana ljubljanske Drame Borisa Kralja, da je dijakom in učencem gimnazije in poklicne kovinarske šole v Črnomlju ter učencem osnovne šole na Vinici recitiral Prešerna, Cankarja, Župančiča, Ketteja, Klopčiča, Bora in Rostanda. Silvester Mihelčič pa je poskrbel za glasbeno spremljavo. Po nastopih se je Boris Kralj rad odzval vabilu po- režiserji in podobno. Vprašanjem ni bilo ne konca ne kraja. Organizatorji so bili navdušeni in bodo Kralja povabili še januarja, da bi imeli podobno srečanje z znanim igralcem tudi učenci drugih belokranjskih šol slušalcev, da pove še kaj o sebi, umetnosti in drugem. Dijaki in učenci so ga spraševali, kdaj je igral prvo vlogo, zakaj se je odločil za igralski poklic, kateri je njegov najljubši pisec. In še: kako se je počutil v tej ali oni vlogi, kaj ima, če izbira med gledališčem, filmom, televizijo in radiom, najraje. Vprašanja so vrela iz mladeži, da jih je gost komaj sproti dojel. In povedal je še, kakšna razlika je med recitacijo in igranjem, kaj misli o Stanetu Severju, kako poteka delovni dan v gledališču, kako je z Boris Kralj po nastopu. In Boris Kralj se bo rad odzval kot, denimo, takrat, ko ga je novomeška ZKPO naprosila, naj bi na literarnem večeru v Dolenjski galeriji recitiral dela dolenjskih piscev. Srečanje z njim je res doživetje, srečanje z umetnostjo, ki jo zna tako neposredno posredovati, pa edinstven užitek. On sam je ime, ki vabi. J. JUST /a *• Lenin, kot ga opisuje njegova žena Knjiga bo izšla še letos v zbirki Prešernove družbe za leto 1975 Prešernova družba je že objavila naslove del, ki bodo izšla v redni knjižni zbirki v tem letu. To bodo: Prešernov koledar 1975, roman Janeza Švajncerja „Ko človek zori“, povest Toneta Svetine „Ugaslo ognjišče“, Nadežde Konstantinove Krup-ske „Spomini na Lenina“, izbor najlepših narodnih pesmi „Mlada Breda^in dr. Frančiška Smerduja poljudnoznanstveno delo „Rastline in naše zdravje1*. Koledar za leto 1975 bo izšel za 30-letnico osvoboditve in bo primer- ŠOLE SE ZDRUŽUJEJO Osnovne šole Grm, Bršlin, Katja Rupcna in Milka Sobar — Nataša iz Novega mesta ter Janez Trdifia iz Stopič sc združujejo. Zbori delovnih kolektivov so se za združitev izrekli pred novim letom, zdaj pa oblikujejo samoupravne organe. Nov organ bo svet staršev. Na grmski šoli so svet staršev izvolili na roditeljskih sestankih 4. decembra. KOČEVJE: Lutkarji začeli Stroški 1974: 15.000 din Poročali smo že, da so pri temeljni kulturni skupnosti (TKS) Kočevje ustanovili stalno lutkovno gledališče. Na ustanovnem sestanku so izvolili tudi delovni odbor. Člani odbora so že sestavili osnutek pravilnika poslovanja in ga dali v pretres in odobritev. Razen predsednika Matije Glada so v novi odbor lutkovnega gledališča v Kočevju izvoljeni še: akademski kipar Stane Jarm in Danilo Škulj, strokovni sodelavec pri Delavski univerzi „Jože Šeško", Kočevje (oba kot mentorja), Anda Remžgar je tajnica, blagajnik pa je Jože Kalan. Lutkovni odbor je že pričel pridobivati nove člane in igralce v kovinarski šoli, na gimnaziji in v osnovni šoli Kočevje. Člani bodo imeli prost vstop na sleherno lutkovno prireditev, predvidoma pa si bodo ogledali tudi več predstav v Mestnem lutkovnem gledališču v Ljubljani. Člani lutkovnega odbora so v delovnem programu predvideli, da bodo stroški za organizacijo dela v letu I974 znašali približno 15.000 din. V kratkem se bodo pričele redne vaje za prvo lutkovno predstavo. VILKO ILC no tej obletnici posvečen, tembolj, ker bo to hkrati obletnica konca druge svetovne vojne. Poleg člankov bo v koledarju tudi nekaj proze in najlepše poezije, nastale med NOB. Švajncerjev roman in Svetinova povest pomenita slovenski noviteti, medtem ko so „Spomini na Lenina** iz ruščine prevedeno delo. Spomine na Lenina, moža, ki je sprožil eno največjih revolucij v svetovnem do- FILMSKI KLUB? Na film naj bi začeli gledati kot na umetnost, ne samo zabavo. To hotenje spodbuja prireditelje filmske vzgoje v Novem mestu, da razmišljajo o klubu ljubiteljev filma. Gledalci bi sami sestavili program ter po predstavah tudi razpravljali o prikazanih filmih. SF gajanju, je napisala njegova žena Nadežda K. Krupskaja. Zatrjujejo, da se knjiga bere kot roman, kar je razumljivo, saj jo je napisala oseba, ki je Lenina gotovo najbolje poznala. Zanimiva bo tudi zbirka Ljudska knjiga, ki jo ureja znana slovenska pisateljica Mira Mihelič. Napovedani so prevodi iz ruske, francoske, nemške, angleške in ameriške književnosti: Gogoljeve „Zgodbe s pristave*1, Greenovo „Potovanje z mojo teto“, Herlihyjev „Polnočni kavboj", Balzacova „Vojvodinja de Langeais, Christe Wolf „Premišljanje o Christi T.“ in Avelinovo „Mačje oko". Prešernova družba, ustanovljena leta 1953, je poslala med bralce že okoli 8,588,410 izvodov knjig in revij, v zbirki Ljudska knjiga pa 129 romanov v 1,004.760 izvodih. USTVARITI MORAMO MOŽNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE ŽENSK Izobraževanje je prvi pogoj za žensko enakopravnost. Ce je pri nas ženska neenakopravnost še vedno prisotna, to sploh ni zato, ker bi imele ženske različne pravice ali pa različne potencialne možnosti za njihovo uveljavljanje. Ženska danes še vedno nima realnih možnosti. Zakaj? Zato, ker je med zaposlenimi z najnižjo kvalifikacijo dejansko še zelo veliko žensk, pretežni delež žensk, in to zlasti tistih iz starejše generacije . . . Zato moramo uveljavljati pogoje predvsem za izobraževanje žensk; s tem bodo prišle do dejansko enakopravnega starta. Dr. Aleksandra Kornhauser v Naši ženi 1973, št. 10 OTROK IN VSTAJANJE Otroka, ki ne vstaja lahko, ne smemo obkladati z lenobo, in tudi takega, ki precej ne plane iz postelje in ves ne zasije, ne smemo imeti za sitneža . .. Otrok, ki zjutraj niso dobro razpoloženi in bistri, ne smemo zasmehovati. Namesto da se z njimi prerekamo, jim raje privoščimo še deset zlatih minut spanca ali dremeža. Zato pa budilko naravnajmo tako, da bo zvonila malo prej. Dr. Haim G. Ginott: Starši in otroci KO ODHAJA OTROK V ŠOLO Pred šolo ne smemo otroku napolniti ušes z opomini in svarili. „Lep dan ti želim,“je bolje reči v slovo kot obrabljeno svarilo: „Pa ne delaj neumnosti!" — „Ob dveh se spet vidiva,“ otroka nauči več kot: „Nikar se mi po šoli ne pote- paj! Isti avtor 8 DOLENJSKI UST Št. 2 (1277) - 10. januarja 1974 j 1 n ŠPORTNI KOMENTAR L______________________ Golob še na strehi... 1 — ■ —■ Za jugoslovanski nogomet usodni datum je 13. februar in tekma s Španci! S Karasijevim golom v zadnjih sekundah proti Grčiji si je Jugoslavija odprla nogometna vrata tako, da bo njena kocka za nastop na junijskem svetovnem prvenstvu v Nemčiji padla šele 13. februarja v Frankfurtu v tretji tekmi s Španci. Še preden smo to, za naš nogomet izredno pomembno tekmo odigrali, je že veliko takih, ki so že pozabili, kako težko smo prišli do te tretje tekme. Vse več je namreč glasov, da to za nas ne bo problem, in mnogi se že vidijo, kako bo jugoslovanska reprezentanca v tekmi z Brazilijo 13. junija odprla svetovno prvenstvo. .. Mar je res tako daleč nesrečna zagrebška nedelja tekme s Španijo, ko na domačem igrišču nismo mogli dati gola? Kako moremo biti zdaj prepričani, da bomo Špance premagali na nevtralnem igrišču. Mar smo že pozabili, kako težko in skozi šivankino uho smo se rešili v Atenah, kako nespretno je naša obramba dobila dva gola? Smo lahko prepričani vase pred 13. februarjem? Vse možnosti so še odprte, tako Španci kot Jugoslovani imajo enako priložnost za pot v Nemčijo. Obnašajmo se torej tako, pa se zato raje temeljito pripravimo. Na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih nas ni bilo. Za jugoslovanski nogomet v celoti ;e to kajpak velik minus, za njegov ugled v svetu prav tako. Mesec dni je še časa do odločilne tekme. Jugoslovani bomo v to odločilno tekmo vložili vse svoje sposobnosti, vse sposobnosti naših najboljših trenerjev in strokovnjakov. 13. februar bo zato odločilen za celo generacijo nogometašev, ki jim je to zadnja priložnost za nastop na svetovnem prvenstvu. Po zgledu košarke in rokometa pa je tudi očitno, koliko lahko pomeni za vzpon nekega športa nastop in tudi uspeh na največjem in najpomembnejšem tekmovanju! J. SPLICHA L Telovadne vrste sevni&ega Partizana se krepijo kakovostno in številčno. Za praznik naše armade se je na akademiji predstavilo 140 telovadk in telovadcev. Razveseljivo je, da so se novi vodniki izkazali tudi kot aftoiji vaj za svoje vrste. (Foto: Železnik) rokomet Zimski začetek rokometašev Prve tekme Brežic, Semiča, itasa in Sodražice z eno samo zmago v osmih srečanjih - Prislužili so si jo Semičani! i V KOČEVJU: Turnir prijateljstva Mladi šahisti med šolskimi počitnicami Med šolskimi počitnicami, od 26. januarja do 2. februarja, bo v HOTELU PUGLED v Kočevju šahovski »Turnir prijateljstva41. Na njem bo sodelovalo 6 najboljših mladih šahi-stov, starih 13 in 14 let, iz vse države in 6 domačih, kočevskih šahi-stov, enake starosti. Kandidate je izbral Ive Stanič med mladimi šahisti, ki so se najbolje uvrstili na zadnjem prvenstvu Jugoslavije. Zagotovo bodo na turnirju nastopili Stipić (Zagreb), Nikolič (Sarajevo), Orel (Zagorje), Gaši (Priština), predvidoma pa še Popovič (Novi Sad, njegova rezerva je Kovač iz Zagreba), Telečki (Kikinda, rezerva Kukič iz Sarajeva), ostali udeleženci pa bodo iz Kočevja. Med vsemi bosta le dva stara 15 let, in sicer Oskar Orel iz Zagorja in Lojze Kovač iz Kočevja. j. p. »Dolenjski list« v vsako družino V ljubljanski dvorani Tivoli se je v nedeljo začelo zimsko prvenstvo Slovenije v rokometu, na katerem nastopa letos presenetljivo veliko ekip: 43 moških in 22 ženskih. Vsekakor bo tekmovanje, posebno v prvi skupini, izredno kakovostno, saj sta Slovan in Celje zadnje čase dokazala, kako napreduje slovenski rokomet, prav tako pa uspešno igrata v drugi zvezni ligi Sevnica in Šoštanj. košarka V soboto v Bršlinu: začetek! V prvem kolu slovenske zimske lige igra Beti s Postojno, Novoteks pa z Elektro iz Žalca - Oboji nastopajo v Novem mestu Bržkone za ljubitelje košarke v Novem mestu in Metliki še ni bilo tako bogate izbire, kakršna bo na voljo v soboto. Popoldne bo namreč prva tekma prvega kola zimske košarkarske lige Slovenije, v kateri se bo metliška Beti (kot domačin bo igrala v Bršlinu, ker v Metliki ni ustrezne telovadnice) pomerila s Postojno, ob 16.25 bo po običaju na televiziji neposreden prenos tekme prve zvezne lige med Par- Tudi izpad ni tragedija Sevniške rokometaše čaka borba za obstoj v drugi zvezni ligi ,V sedanjih hudih časih, ko je več nepogrešljivih igralcev pri vojakih, je naša glavna naloga ostali v ligi. Toda tudi če izpademo, tega ne bomo vzeli tragično, saj sem prepričan, da se bomo spet vrnili, je ob koncu črne jesenske sezone Sevničanov v drugi zvezni rokometni ligi komentiral trenutni položaj ekipe Jože Sile. veliko časa. V enem letu, računajo, so imeli igralci več kot 120 treningov, ki so skupno trajali okrog 250 ur. K temu prištejmo še potovanja in tekme - na leto jih imajo približno 60 - pa bomo lahko ugotovili, koliko so igralci žrtvovali za rokomet. So namreč čisti amaterji, ki niso za svoje delo dobili niti dinarja. Partizan jih je za uspehe nagradil tako, da so šli za 5 dni na izlet na Češkoslovaško. Tako kakovostno tekmovanje pa je zahtevalo v Sevnici tudi veliko naporov vodstva kluba, vodstva Partizana in mnogih vztrajnih funkcionarjev. Ureditev igri-šča, tribun, luči, nakupi dresov, copat, žog, vse to je zahtevalo veliko dela. pnin £ Najmočnejši 1975. - Sile Tako mislijo tudi drugi v Sevnici, v kraju, kjer vsi žive za rokomet. Partizan, kamor sodi tudi rokometni klub, šteje 325 članov, od tega je skoraj 100 rokometašev. Zaledja je torej dovolj, tudi nadarjenih mladincev ne manjka. Vse to dokazuje, da je rokomet v Sevnici čvrsto zasidran in da bo tudi v prihodnje icl uspehe. Kajpak zahteva nastopanje v drugi zvezni ligi dosti denarja in Z uspehi je prišel tudi denar in sevniški rokometaši sc rad) hvalijo: „Denarja nam na srene primanjkuje, saj imajo tudi podjetja razumevanje za naše težave.“ To je razumljivo: rokomet je najbolj kakovosten predstavnik Partizana, v katerem delajo še splošna telesna vzgoja, kegljanje, Kolesarstvo, kotalkanje in judo. Po končani ligi bosta odšla k vojakom, kjer so že Svažič, Možic in Doblekar, še Trbovc in Stojs. Zato Sevničani računajo. Leta 1975 in 1976 bo ta generacija, ko bo spet popolna, sposobna največjih uspehov. Caka pa jih še veliko trdega dela! J. SPLICHAL tizanom in Olimpijo, zvečer ob 18.30 pa še druga tekma prvega kola zimske lige, v kateri bo " ■■ -■■■■ Dvanajst zaslužnih Zasluge za množičnost in kakovost V torek popoldne so se na novomeški občinski Zvezi za telesno kulturo s skromnimi nagradami oddolžili dvanajstim najbolj prizadevnim športnim organizatorjem in treneijem, ki so imeli največ zaslug za lanski kakovostni napredek in množičnost telesne kulture v novomeški občini. Novoteks imel v gostih Elektro iz Šoštanja. Tako Novomeščani kot Metličani so nedvomno kandidati za visoko, če ne celo za najvišjo uvrstitev v tem prvem prvenstvu slovenske košarke. Kajpak je favoritov več, zato je nehvaležno napovedati; počakati bo potrebno vsaj do prvega kola, da bomo videli, s kakšnimi postavami ekipe nastopajo in kako so pripravljene. Razumljivo pa je, da so misli vseh v tem pripravljalnem obdobju bolj uprte v redno tekmovanje, ki se bo začelo aprila. Ob začetku zimske lige pa snujejo na Dolenjskem tudi lastno košarkarsko podzvezo, ki bo zajela novomeško, metliško, črnomaljsko in trebanjsko občino in ki bo lahko veliko pomagala k boljši organiziranosti košarke na Dolenjskem in tudi k boljši kakovosti tega športa, za katerega je vse večje zanimanje. Prva naloga podzveze bo že v tem letu organizacija dolenjske košarkarske lige, v kateri naj bi našli svoje mesto vsi tisti klubi, ki za zdaj še ne tekmujejo v slovenskih ligah. Najprej so nastopili s prvimi tekmami moški v skupini C in D. Med nastopajočimi so bile tudi štiri naše ekipe: Brežice, Itas iz Kočevja, Semič in Sodražica. Žal pa v osmih tekmah niso bile preveč uspešne: le Semič je enkrat zmagal, preostalih sedem srečanj pa so izgubili. Rezultati: Žalec — Brežice 10:9, Semič - Šešir 8:16, Brežice — Duplje 17:19, Semič — Dobravlje 11:6. V skupni D je Itas izgubil z Grosupljem 18:15, potem pa še z Donitom 16:11, Sodražica pa s Preddvorom 11:5 in s Savo 16:10. Druge skupine bodo nastopile naslednje nedelje, med prijavljenimi pa je še nekaj dolenjskih ekip. SMUČARSKI SKOKI Skakalna sekcija športnega društva Šentjernej vabi vse organizatorje tekem v smučarskih skokih na sestanek, ki bo v petek, 11. januarja v osnovni šoli v Šentjerneju. Na sestanku, ki bo na pobudo slovenske smučarske zveze, se bodo organizatorji dogovorih za Dolenjsko skakalno turnejo in o terminih za druge skakalne tekme na Dolenjskem v tej sezoni. Smučarsko društvo Šentjernej OGLAŠUJTE v DL! Priznanje - Prijatelj Predsednik izvršnega odbora temeljne telesnokulturne skupnosti Boris Gabrič je dal priznanja naslednjim: Špilarju (Atletski klub Novo mesto), Majesu (Kolesarski klub Novo mesto), Maceletu in Protiću (Nogometni klub Elan), Pučku (Odbojkarski klub Krka), Štruklju in Vidmarju (Rokometni klub Labod), Petriču in Prijatelju (Košarkarski klub Novoteks), Kovačičevi (Partizan Novo mesto), Mohoriču (Partizan Žužemberk) in Kuhlju (Športno društvo Šentjernej). 4, tj k A NOVO MESTO - Novomeško smučarsko društvo Rog pripravlja v sodelovanju s področnim zborom smučarskih učiteljev in vaditeljev več tečajev, ki bodo bržkone v času šolskih počitnic, prilagodili pa jih bodo snežnim razmeram. Letos ima društvo 21 vaditeljev in 2 učitelja in bo organiziralo tečaje v Novem mestu in Črmošnjicah. Prvi je namenjen predvsem začetnikom. Računajo, da bo 6-dnevni tečaj veljal 150 dinarjev s plačanimi vožnjami za žičnico, tečaji v Črmošnjicah, ki so namenjeni tistim, ki že znajo smučati, pa bodo veljali 270 din za mladino in 370 za odrasle. V ceno so šteti tudi prevozi, hrana in žičnica. Točni datumi bodo objavljeni naknadno. KOČEVJE - Letos so v šahovski ligi šahisti zaigrali slabše kot prejšnja leta. Tretje mesto je sicer solidno, a pričakovati je bilo več. Kočevski šahisti so v nekaterih dvobojih razočarah in izgubili preveč točk. To po-trjuje tudi dejstvo, da so bili Novomeščani odlični, a so bili prejšnja leta vedno za Kočevjem. Omeniti velja, da sta Ana in Tone Praznik prestopila k Novemu mestu. Razna nesoglasja v klubu so imela škodljive posledice, ki se utegnejo nadaljevati tudi v prihodnje. To vsekakor ni v prid razvoju šaha v Kočevju. Nepravilnosti bo potrebno odpraviti, če hočemo v prihodnje boljše rezultate. (Z. F.) KOČEVJE - V prijateljski tekmi v rokometu so se pomerili Itasovi rokometaši s košarkarji iz Kočevja in zmagali 27:19. Pri zmagovalcih je bil najbolj uspešen Žerjav z 10 goli, Lunder pa jih je dal 8, medtem ko se je pri poražencih odlikoval Smola z 9 goli. (Z. F.) KOČEVJE - Začelo se je med-razredno prvenstvo osnovne šole, na katerem nastopa 14 ekip s po 5 igralci. Po štirih kolih vodijo v skupini A šahisti 7.d razreda s 13 točkami, slede: 7.e 12, 7.b 11, 6.f 8, 6.b 7, 5.b ^ in 6.h 3 točke. V B skupini vodi 7. c razred s 14 točkami; slede: 8.g s 13, 8.e ima 10 točk, 8.c 9, 6.c 8, 5.a 2,5 in 5.d 2 točki. (Z. F.) S sobotnima tekmama v bršlinski telovadnici bosta Beti in Novoteks začela zimsko košarkarsko ligo. Bo telovadnica, kot je na našem posnetku videti pod košem Olimpije s tekme Novoteks: Olimpija, spet premajhna? (Foto: Mikulan) Šport? V novoletni številki Sportskih novosti je bil objavljen pogovor uredništva z Josipom Vrhovcem, sekretarjem izvršnega komiteja CK ZK Hrvatske. Josip Vrhovec je med drugim dejal: „Zdaj imamo več ali manj le ime in parolo o samoupravljanju v športu, vendar pa samoupravni odnosi v šport še niso prodrli. Še vedno je ogromen vpliv tehnokratizma, še vedno imajo majhne skupine v svojih rokah najpomembnejše niti razvoja športa, še zlasti vrhunskega Sekretar je kajpak predvsem mislil na profesionalni nogomet in še na nekatere druge športe, ki so pravzaprav že zabredli v profesionalizem. Očitno je, da je večina jugoslovanskih športnikov še vedno amaterjev. Zal prav ta večina zaradi odnosov pri „ velikih “ živi iz rok v usta in komaj zbira denar za najnujnejše izdatke. Smo na Dolenjskem ob vsem tem nedolžni? Mislim, da ne, ker je veliko podjetij, ki z obema rokama podpirajo „velike“ in za reklame na njihovih igriščih ali na klubskih dresih, ki jih nosijo taki, ki zaslužijo tudi po dva ali dvakrat dva stara milijona din na mesec, dajejo težke milijone. Prepričan sem, da za take odločitve niso glasovali delavci. Istočasno pa ista podjetja, ki razmetavajo denar za druge, velike klube, največkrat nimajo posluha za domače amaterske športnike. J. S. DOLENJSKI LIST £17 (1277) - 10. janunrjtr 1974 Stran uredil: J0?E SPLICHRL — Za zadnjo željo Si morate izbrali kaj drugega: ne moremo obesiti tudi sodnika. ! 'r=> c^2-e?i ,: Poleni »M M »< 1 pred 20 leti Kako je s študenti? ŠTEVILKE NAM povedo, da je število delavske mladine v primeri s predvojnim stanjem naraslo komaj za 3 odstotke, dotok kmečke mladine na univerzo pa je padel za celih 8 odstotkov. Vidimo, da univerza postaja vedno bolj privilegij uradniških in drugih slojev, delavski in kmečki mladini pa je dostop na univerzo vse težji. Sedanji sestav študentov na univerzi bi bil za kapitalistično družbo povsem normalen, za socialistično družbo pa postaja problem, ki se ga je treba zavedati in na katerega moramo vedno znova opozarjati. NE MOREMO preko številnih dopisov in poročil, ki prihajajo v uredništvo od vseh strani o nadvse lepem praznovanju otroškega praznika novoletne jelke. Zlasti so se tokrat izkazale organizacije Zveze borcev in vojnih invalidov, Društva prijateljev mladine, delovni kolektivi in šolska vodstva. ZARADI HUDEGA mraza je ponekod zamrznila Kolpa, kar se ni zgodilo že dolgo časa. Pri vasi Štefance, kjer je promet med obema bregovoma samo s čolni, morajo dnevno razbijati led, da gredo lahko s čolnom preko Kolpe. NA PREDLOG in prošnjo bivšega poverjeništva za zdravstvo okraja Trebnje so v Razbore prišli strokovnjaki, ki pomagajo ljudem po naši širni domovini. In na kraju, kjer je ležala umazana luža, domovanje žab in leglo bacilov ter stalna nevarnost za vaške otroke, je zrasel moderni higienski vodnjak-kapnica, tako velik, da bo z zdravo vodo oskrboval ljudi in živali in ustrezal vsem potrebam. DA JE ZIMSKI čas najprimernejši za ljudsko izobraževanje, se v Loškem potoku dobro zavedajo. Zato so v začetku leta začeli organizirati splošno gospodarski tečaj. Prijavilo se je več žena in deklet. Predavajo učitelji in učiteljice domače šole dvakrat na teden. Predavali bodo še kmetijski in zdravstveni strokovnjaki. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 15. januarja 1954) !i(raflR: ' Zgodilo seje.V. OZDRAVLJIVA - Iz Moskve so sporočili, da že uspešno zdravijo kratkovidnost. Kirurgi na operacijski mizi pacientu najprej okrepijo zunanjo plast očesa, nato pa s posebnim posegom še ukrivijo roženi-co. Zal je še veliko vrst kratkovidnosti, za katere je vsak ukrep in poseg brez haska. PRIJAZNI POLICAJI - Vozniki avtomobilov so doživeli presenečenje, ki ga verjetno ne bodo kar tako pozabili. Coloradska prometna policija je v tej zvezni ameriški državi pridno ustavljala vozila, vendar ne z namenom, da šoferje kaznuje in jim sprazni denarnice, ampak da jih obdari z rožami in s slaščicami. Seveda to ne pomeni, da v Coloradu prometna policija vedno ustavlja vozila s tem lepim namenom. UNIVERZA NA LADJI - Potopljeno ladjo Queen Elisabeth bodo novi lastniki poskušali dvigniti z morskega dna v hongkonškem zalivu, kjer se je veličastna angleška pre-kooceanka po požaru potopila. Ko bo ladja varno na gladini, bodo na nji uredili plavajočo univerzo. Upajo, da se ta ne bo potopila. UPORABNO ZNANJE - Američanu Briggsu je prav prišlo poznavanje državljanskih pravic in še svoji žeji po viskiju je ustregel. Nedavno je tožil železniško družbo z Long Islanda, ker je bil prisiljen popiti sedem kozarcev viskija, da je lahko pričakal vlak, ki je imel čez eno uro zamude. Železniška družba je morala Briggsu denar, porabljen za pijačo, vrniti. UJETNIKI SNEGA - Neko špansko vas v Pirenejih je zasul visok snežni plaz, ki je prebivalce vasi pet dni držal v ujetništvu. Reševalci so se šele po večdnevnem trudu prebili do vasi skozi 70 metrov visok snežni zid. POSNELI KOMET - Astronavti v vesoljski ladji Skylab imajo več sreče kot mi. Krasno vidijo in tudi fotografirajo lahko znameniti komet, ki se klati v bližini sonca, medtem ko ga na zemlji ni videti v takem veličastju, kot so astronomi obljubljali. ŽRTVE KRIZE - Energetska kriza v Ameriki je prizadela tudi dvonožne in štirinožne prebivalce vvashingtonskega živalskega vrta. Znižali so povprečno temperaturo, kar še posebej občutijo tropske živali, ki so vajene veliko toplejših razmer. Pa naj še kdo reče, da energetska kriza ne prizadeva vseh! In če mora sam ameriški predsednik delati v hladnejših prostorih, naj zmrzujejo tudi kače, plazilci in opice! VEČNO GIBALO - Sloviti per-petuum mobile, ki so ga znanstveniki enkrat za vselej označili kot nemogočega, je našel končno tudi v praksi napravo, ki mu je zelo blizu. Ameriški inženirji so izdelali uro, ki bo tekla brez Zunanjih pripomočkov toliko časa, dokler se njeni deli ne obrabijo. Ura se navija od energije dnevnega nihanja svetlobe. VARČNOST - Biologi so ugotovili, da je kenguru zelo varčna žival. S tem da skače in sc premika samo po dveh nogah, prihrani veliko energije. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Ni dovolj samo navdušenje (Naj drevo) še tako lepo zeleni, naj ima še tako krasen venec dišečega cvetja - nič ne koristi, ako mu cvet odpade, da ne rodi plodu. To je resnica nepobitna v naravi, a ravno tako neovrgljiva v nravnem življenju. Kaj koristi lep sklep, kaj naj plemenitejši odlok, ako mu ne sledi dejanje? Da, dejanje - to je duša življenja. Naj ostane samo pri navdušenju, pri lepih besedah in dobrih sklepih? Naj bode na slovenskem shodu vsajeno drevo slovenske zavesti brez sadu? To bi nam popolnoma nič ne koristilo. Sklepi morajo preiti v mozeg dražega naroda našega - le potem bomo imeli kaj koristi. (Ravnokar minulo) leto je prineslo dolenjski strani obilo bridkostij. Resje sicer, da se je začela graditi železnica, obljubljajoča nam lepšo prihodnost, toda do sedaj širilo se je le gorje v obližji te stavbe. Grozni so bili požari, ki so pred kratkim časom žugali vpepeliti vso mirnopeško okolico. Komaj da nas je minul ta strah. Malarije ni več V Jugoslaviji ta bolezen dokončno iztrebljena Konec leta je svetovna zdravstvena organizacija, ki ima glavni sedež v Ženevi, predala Jugoslaviji pismeno potrdilo, da je malarija pri nas dokončno izkoreninjena. To je veliko priznanje našim zdravstvenim službam, ki jim je uspelo uresničiti program, ki ga je postavila svetovna zdravstvena organizacija že leta 195S. Jugoslavija je ena prvih držav na svetu, ki ji je uspelo povsem izkoreniniti to bolezen. Malarija je v ogroženih področjih Jugoslavije, zlasti v Makedoniji, teijala na tisoče življenj. Najhujše epidemije so bile v času pred drugo svetovno vojno. V eni od takih je leta 1937 samo v Makedoniji umrlo preko deset tisoč ljudi. Kljub tako hudim posledicam pa se je borba proti „ženski rumeno bledega obraza“, kot imenuje malarijo ljudska pesem, začela šele po osvoboditvi. Uničiti je bilo potrebno predvsem močvirska področja, kjer je domoval komar, ki prenaša povzročilca malarije. Izsuševali so močvirja, vendar je delo postalo uspešno šele z uporabo praska DDT. V samo treh letih je protimalarijskim enotam uspelo zmanjšati številčno razmerje med bolnimi in zdravimi, ki je med obema vojnama znašalo 27 promilov na 1,6 promila. Deset let kasneje je borba proti malariji dosegla vrhunec v masov-1 nem posipanju vseh malarič-nih področij z DDT, zdravstvenim nadzorstvom, stalnim nadzorstvom in obveščanjem prebivalstva o ravnanju v primeru, da se pojavi ta bolezen. Dolgoletni trud se je poplačal: z zdravniških kartotek v Jugoslaviji je malarija izginila, „rumeno bleda žena“ pa straši samo Se v legendi in pesmi naših narodov Eden zadnjih Novšak »Furaj, če moreš!« Edini furman v Bošta-nju lani ob dva konja Vozarji ali furmani kot po domače pravimo, to so vam bili fantje! Klobuk na glavo, bič v roke in potegnili so jih konjički po belih cestah kranjskih, da so dekleta zdihovale ... Toda čas, ta neutrudni spreminjevaleč, jih je potisnil, tako kot že mnogo stvari, ob rob. Zamenjali so jih šoferji, konje pa avtomobili. Tisti časi pa postajajo kot izgubljeni in dobivajo pridih romantičnosti, čeprav poslednjim furmanom le ni lahko preživeti se. Eden zadnjih vozarjev je tudi Albin Novšak iz Dolenjega Boštanja. Sam pravi, da se je sicer „moderniziral44, kupil je namreč dva gumivoza, toda oba sta že dalj časa pod kozolcem. Albinu je najprej poginila šestletna kobila, ki jo je pobrala tako imenovana nedeljska bolezen, kmalu zatem pa še konj. Pa ne da Albin Novšak ne bi znal ravnati s konji! Furman je že 40 let in prišel je z Rake, iz tistega dela Dolenjske, kjer vedo, kaj je konj. Na konje se razume kot malokdo in tudi ravnati zna z njimi, toda pred nesrečo je brez moči. „Tako hudo mi je ob izgubi teh dveh konj, kot mi ni bilo že 28 let,“ pravi Albin in razmišlja, kako bo z eno samo kobilo, ki mu je še ostala od prvega para, zmogel dovolj voženj, ki so kruh za družino. A.Ž. m i (Nenavaden s, lučaj) V topliški fari je bilo lansko leto rojenih 74 otrok, in sicer 40 moškega, 34 ženskega spola. Umrlo je tudi 74 ljudi, med temi zopet 40 moških in 34 ženskih. Poročenih je bilo 12 parov. (Ženitna ponudba) Izobražena go-■ špica, 26 let stara, prijetne zunanjosti, gospo-I dinjstva in varčnosti vajena, ki bi imela tri tisoč j goldinarjev v gotovini in nezadolženo hišo, želi 5 zaradi družinskih razmer se omožiti doma, ali pa tudi drugam se primožiti. Ker nima prilike do znanstva, išče po tej poti za moža olikanega gospoda od 30 - 45 let starega, tudi vdovca brez otrok ali umirovljenega gospoda, ki ima saj tri do petsto goldinarjev gotovih dohodkov. Resne ponudbe s pravim imenom podpisane, kterim je fotografija pridjana, naj se blagovolijo poslati z napisom ,,Zvestoba“ poste restante. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. januarja 1894) Nočni Sinoči sem se spotoma oglasil v Mišjem dolu pri zdravniku. Trdna noč je že bila, ko se je vrnil z dela. Voščil sem mu za novo leto, potlej sva se pa menila o tem in onem. Le še nekaj malega sva se imela pogovoriti, preden bi se razšla kar nekaj težkega udari na duri. -„Presneta reč, vendarse začudim, „Kaj je zdaj to? Saj gre ie na enajsto, pa tak hrup v hiši? “ „Grem pogledatmi pravi zdravnik, vstane in odpre duri. Iz mraka se je primajala temna postava in ukazala: „Gospod dohtar, pridite takoj k nam! Hk, žena je bolna. “ „Kaj ji je? “ je zanimalo zdravnika. „Leži, hk, pa vročino ima. Devetintrideset smo namerili. “ „Pa je že dolgo bolna? “ je še spraševal zdravnik. „Ja, gospod dohtar. Že tri dni leži, hk," je spet opletal z jezikom. „Čemu nisi prišel povedat že včeraj ali pa danes popoldne v ambulanto? Do sedmih zvečer sem bil tam. “ „Nisem mogel/' „Seveda. V krčmi si popival, namesto da bi me poklical. “ „Sem, pa sem za svoje, hk, da veste. Boste šli takoj ali ne? “ „Pijan sL Domov pojdi in strezni se, da boš za kakšno rabo." „Pijan sem, ampak zato, hk, ker me tukaj notri peče. Bolan sem, hk, bolan. Pijan pa za svoje, da veste. Boste šli ali ne? “ „Kar domov se spravi, pa za ženo in otroke poskrbi, jaz se bom tačas še od Martina poslovil. “ Ko ga je (Klpravil, se je obrnil k meni: „ Vidiš, Martin, takole je na deželi: cel dan sedijo v krčmi, ko jih zvečer vržejo ven, se pa spomnijo, da imajo bolnika pri hiši. Kot kralji se obnašajo. MARTIN KRPAN Kaj Kohoutek-jajce, jajce! Pribišje: za novo lete 17 dkg težko jajce V Pribišju pri Semiču se ko. prida ne menijo za Kohoutko\ komet in druge nezemeljske po sebnosti, odkar se je razvedelo da je ena izmed 35 kokoši n£ Jakševi domačiji znesla 17 dto težko jajce. Domišljija je tafc prevzela radovedneže, da so začeli spraševati, ah res ni bil potreben carski rez in kako je mogoče, da je putka vse to prenesla in ostala živa. Marnje gor ali dol — „Resnica je, da takega jajca do zdaj Se nisem videl svoj živ dan,“ pravi Upokojenec Alojz Jakša, ki so mu dali nalogo, da jajce pokaže novinarjem, da bi se o njem raz- Kam s takim jajcem? ispisali. „Bilo pa je takole,“ na' daljuje mož. „Tisti dan pred božičem zdaj pravimo lanskim, je šla svakinja pogledat v gnezda, ali s0 bile putke kaj pridne. Pregledala je gnezda — veste, na kmetij1 ležejo kure jajca, kjer se jim zdi5 zato je gnezd več — in moram reči, da ni bila kaj dobra bera. ko je v prgišču prinesla jajce* večje od gosjega. Ne vem, alije bilo takoj zatem debelejše jajce ali naše od začudenja izbuljene oči. Najbolj nas je imelo, da b odkrili, katera kp^o^je bili tako radodarna, ker bi jo spravi* li s sveta. No, konec koncev na} je putka presenetila kot do zdaj malokatera stvar.“ Na Jakševi domačiji, kjer ŽJ* vita v skupnem gospodinjstvi dve družini, so se kokoši pasle in nesle jajca ves ta čas. Kot pravi Alojz Jakša, po ceni jajc merijo, koliko je kakšna stva* vredna. Kaj bodo z velikim jaJ' cem (ugotovili so, da ima tri m menjake), bo odločil družinsk’ posvet. NEVARNA GLASBA - V LondjJ nu so našli mrtvega dvaintrideset^ etnega popkitarista Johna Rostill® električno kitaro v roki. Vse ka#| da ga je ubila elektrika zaradi kr* kega stika. Rostill je bil nekdaj 4**® znane skupine Shadows. 6. Paradižnik je zajel sap0, je prevzela. Zgrabil je kra^P močjo in iz zgodovinske prstir let... a Da, dragi bralci! Verjame* ^ tisoč let čakal, zakopan v življenje njegov šofer! Tak*s vozila. Zagnala se je na delo še Ki* bogastvo. Gledala sta ga, sv^ m \ NLP BIVALNA Gorjanci so, kot kaže, s svojo avtomobilsko dirko dokončno odpadli s koledarja mednarodnih tekmovanj. Sicer pa je tudi na Dolenjskem vse več oči uprtih v formulo 1 — v bolide in ljudi v njih, ki praktično sedijo na sodu bencina, ki se lahko vsak hip vname. Dirke privlačijo množice, dirkači so bogataši — če preživijo. Na 26. strani objavijamo pod naslovom „Juriš na prestol" članek s podatki o tem, kako bodo prihodnje leto dirkali najboljši. Po odhodu prvaka Jackija Stevvarta, ki se je živ in nepremagan umaknil z dirkalnih stez, bo novo prvenstvo izredno zanimivo tudi zato, ker so mnogi dirkači zamenjali firme. Emerson Fi-ttipaldi, Jackie lckx in še mnogi drugi izmed najboljših bodo vozili v dirkalnih avtomobilih takih firm, za katere bi še lani mnogi trdili, da je to nemogoče. Bo uspel poskus, da bi v formulo 1 pritegnili tudi Marka Donohuea; ki je v sezoni 1973 zmagal v CANAM pokalu s fantastičnim naskokom pred Follmerjem, ki tudi vozi formulo I? Ali veste, da financirajo posamezne dirkače mimo velikih firm tudi zasebniki, kakršen je ekstravagantni lord Hesketh? O tem govori članek JURIŠ NA PRESTOL. KAJ JE NOVEGA C/D LU PRILOGA ČIGAVA BO KATRCA GRADOVI IN USODE SOTESKA i • • « %. • • » « • t t • » « u • ■ »•«< >•. . . • o v! •! •!* k <> o * • * V#. v ,w v v* v •• • mizami''-■■■■ . 'kjuLjaLfe' •.■-•••• v-’--v’* .....* .v *.* »v .-.v* • • • •‘•‘•v.v.v.*. • J V ‘ • J • *.... • # • * » <*7 » l « « I , ••••• « . . •••••» • * . • . • » 'fi # • • ••«•••« ............. n »••••••• • • ’ T f *........ S . . . t O y • • * • % .... r >*!•!•!•!*!•!•! .‘V • • S*** - V»i v.*.• *.* .v v .• IV f ■ • • *ICCO«. >'' • *(00 ' . * ' . • • V.*.*. vi v j.• .\w.OQ9r-, «• I •• • #•§. + *fV• • • o • • •. . t . v> •• * * • tOO^O« )9«Ot >• • t■>#. J • • . * • iW*9U^ii«Uvw • *•» # • • • *«* v v ♦ e-.* eo* VOV. aw- • g ^ ' A ::sn « m a\v«; • * • • 'jr • .. ..« >* w>* •.•.•55 > jm* . -1% + * + • o«*ntco» • S • ^ c ^ • • - • sr .*.v. vi............c ,• rMj| %• • • • • W'. vi . • • • \ . d« ti Orv.-.-.-.v.-*.*.... > • I V. v)t v » ^ ^ ^ ‘ ♦ 6 -.'.J/T. S.'.'. coatttc« V.......... Š # V > ^ ^ ' ♦ • v% . r * vci:< • • • • *^W(. • • • ^ # €» C ^ ^ i v • • • « e c o • ‘G**.'. . r ‘..........• • • • . . . c v A • • yO . - %.. iw, v . *> »• H ■ k % • # / 1 \ V / • • ttom \• •• •. >0*v* > • '$%•# 1* • ♦ • • •%> • .* >'• .• • • K •' •% • • • «• • \ft« . ’ t •• i;»o4 • *. ••• • ootneco) • •^vPv.aK- • •L.-. « ic1. > • «. v# • ?• > « «•• %* • • v • • ' • • •••+•€ *••* 3 >t >•« •• •. Vt' vA v .*. -.v.* *.y4» • «e< J'M-mmttiO**' OOI*f|CO/V v ^ * * H * + + • .............. • V'** l»25Ćc!!»' \ '. 'S\ • I • • • CCw eor* ^4^ 0 • • • • . • v.;.;.;.;.;. % • • • R*%*,* • • ec ... coo^.- • • •‘•‘j > . 00®».. c o o * 0 • * o* * * \ . v* 'r • K flJ 1 H r h ! . ; jLjra J V r r Gre zares pot preprodajalcev mamil z Vzhoda na Zahod mimo Novega mesta? Je Dolenjska že spoznala mamila? Na to odgovarja naša današnja reportaža na 27. strani pritrdilno! Z narkomani in preprodajalci imajo vse več posla tudi v upravi javne varnosti v Novem mestu. Vodja skupine za odkrivanje gospodarskega kriminala Jože Kovačič sodi, da je pri nas že dosti ljudi, zlasti tistih med 14. in 20. letom, ki uživajo mamila. Najpogosteje segajo po hašišu, katerega cena za gram pa že presega 30 dinarjev. Vse več je zato socialnih problemov, nekateri pa zabredejo tudi v kriminal, da pridejo do denarja, potem ko postanejo sužnji mamil. O odkrivanju verige narkomanov in preprodajalcev in še o marsičem govori naša reportaža na 27. strani. Razen tega objavljamo tudi pogovor z mladim uživalcem mamil, ki pa je želel ostati neimenovan, saj je po novem zakonu tudi uživanje mamil kaznivo dejanje, in ne zgolj zdravstveni problem. O ljudeh, ki so se predali zlu, zaradi katerega je zagrožen zapor od treh mesecev do desetih let — torej na strani 27. DOLENJSKI LIST Sl. IB f V*, JURIŠ Jackie Stewart: umik JUREŠ Ickx: za lotus Peterson: po starem Fittipaldi: sprememba Svetovni prvak Jackie Ste-wart se je po novi zmagi v avtomobilski formuli 1 umaknil s prestola, ne da bi ga prihodnje leto poskušal braniti. Za tyrrell in njegovega športnega direktora Kena Tyrrella je po smrti vse boljšega Ceverta to nov hud udarec v boju za ohranitev primata. V premoru med dvema sezonama, ko 15 dirkališč miruje in čaka na naslednje dirke, pa so se tehnični in športni direktorji posameznih firm, podprti z denarjem najrazličnejših industrij, vrgli v nakupe novih dirkačev tako zagnano, kot še nikoli poprej. Izmed najboljših 20 v lanskem točkovanju jih je komaj pet zanesljivih, da bodo vozili za iste lastnike. Denar igra pač odločilno vlogo in kajpak ime firme tudi: k boljši firmi prideš, več je možnosti za uspeh! Medtem ko se je za nekatere že med lansko sezono vedelo, da bodo podili druge bolide — tak je bil na primer Jackie Ickx, ki je kar odkrito kazal nezadovoljstvo do ferrarija - pa so prestopi drugih odjeknili kot senzacija. Kje bodo torej vozili najboljši prihodnje leto? Škot Jackie se je umaknil, njegov najhujši zasledovalec in svetovni prvak iz leta 1972 Brazilec Emerson Fittipaldi pa ne bo več služil zase in za lotus. Odslej bo prvi mož mclama, ki ga bosta bogato podpirala Mar-lboro in Texaco. Od najboljših je edino Šved Peterson ostal zvest lotusu, pa tudi Hulme bo še vozil mclaren. Sicer pa odločitve, ki še niso končne, za zdaj kažejo tako podobo: Južnoafriški „razbi-jaii^ Scheckter in Depailler bosta konja, na katera stavi Ken Tyrrel, za BRM bosta vozila Gethin in Beltosse, morebiti tudi Merzario. Niki Lauda in Regazzoni bosta prihodnjo sezono preživela v ferrariju, Reutemann, de Adamich in morda še Stommelen v brabha-mu, Jarier bo vozil march-forda, E. Fittipaldi in Hulme mc laren, Hunt bo peljal march -hesketh, Rikky von Opel bo baje vozil sam zase in s svojo denarnico, Peterson in Ickx bosta dirkala za lotus, Pace, Hailwood in Mass bodo drveli v surteesih, Revson, Oliver, morebiti pa še Redman in Follmer, v UOP-shadowih. Amon (!), Pescarolo, Wisell in Ganley niso še nikjer omenjeni, propadel pa je tudi drzen poskus, da bi v formulo 1 presedlal Mark Donohue, ki je v sezoni 1973 izredno prepričljivo zmagal v kanadskoameriškem pokalu s 139 točkami. Follme-ija, ki je bil 13. v formuli 1 in drugi v pokalu C ANAM, je premagal kar za 77 točk! Za novo sezono napovedujejo tudi nastop dveh novincev: Larroussa in Kinnunena. Slednji bo morebiti vozil surtees. Sicer pa: v sezoni 1973 je nastopilo nič več in nič manj kot 43 dirkačev. Tako visoka številka je razumljiva: borba za mesta v ekipah posameznih firm so neizprosna. Gledalcev na dirkah je vse več, denaija, ki spremlja ves cirkus, tudi. Med meceni, ki v senci trdega dela dirkačev kujejo velike dobičke iz njihovih zmag in svoje reklame, stojijo tudi tako ugledna podjetja, kot so Fiat, Marlboro, Texaco, pa celo zasebniki kot lord Hesketh ali von Opel (ki bo sam tudi dirkal), pod vprašajem pa je sodelovanje firme Martini in britanske letalske družbe, ki naj bi financirala podvige surteesa oziroma BRM. Denarja bo torej tudi vnaprej ogromno, dobičkov in izgub tudi. Kljub naftnim težavam pa se gotovo ni bati, da bi morali dirke odpovedovati. Posel gre pač naprej... Z debelejšimi črticami je označen bodoči naftovod čez Aljasko, s tanjšimi pa arktični krog Kot kaže, je uspešno glasovanje v ameriškem kongresu dokončno potrdilo gradnjo skoraj 1287 km dolgega naftovoda od zaliva Pradoo na Arktičnem oceanu do pristanišča Valdes v rokavu Tihega oceana. Bržkone ni nobenih zadržkov več - Amerikanci bodo začeli uresničevati ta velikanski načrt, ki je doživel tudi mnogo napadov. Toda ameriški interesi so jasni: naftovod po Aljaski bi Ameriki prinesel toliko nafte, za kolikor so ji zmanjšale dobave arabske države ob jesenski prepovedi. Kajpak pa gradnje ne bo moč začeti takoj, saj je znano, da pozimi voda v Arktiku zmrzne in bodo zato dela onemogočena. Toda že to pomlad naj bi začeli uresničevati načrt o izkoriščanju naj bogatejših naftnih polj v Severni Ameriki. NAF1A IZ NAFTA ALJASKE n Vrednost del na naftovodu, za katerega pravijo, da je največja akcija, ki se je je kdaj lotila zasebna industrija, bo verjetno presegla 4.000 milijonov dolarjev, toda velike petrolejske družbe so že zagotovile potreben denar. Naftovod — širok bo 1016 mm in dolg skoraj 1287 km — bo dal Ameriki dva milijona barrela (barrcl je približno 1|7 litrov) nafte na dan. Prvič so začeli razmišljati o naftovodu z Aljaske 1968. leta, sodijo pa, da rezerve na Aljaski presegajo 10.000 milijonov barrelov nafte. Ameriške kontinentalne rezerve dosegajo 30.000 milijonov barrelov nafte. Toda načrti za gradnjo naftovoda so doživljali mnoge kritike. Društva za varstvo narave so na primer protestirala, češ da bodo naftovod in niorebitni njegovi odpadki ogrozili tundro in živali, ki v njej živijo. Družba, ki so jo ustanovili zaradi gradnje naftovoda, je zato pazljivo preučila, kaj vse bo potrebno narediti, da bodo vsi zadovoljni. Tankerji na primer ne bodo smeli spuščati z nafto omazane vode v morje, na kopnem pa bodo postavili avtomatske ventile, ki bodo v hipu preprečili odtekanje nafte, če bodo cevi začele puščati. Obljubili so celo, da bodo vsak dan z letali opazovali, če odteka nafta v številne potoke in reke, ki so ob bodočem naftovodu. Vse kaže, da bo naftovod po Aljaski prehitel načrte o gradnji naftovoda po Kanadi, ki naj bi bil dolg 4828 km in ki bi presekal številne reke: ta gradnja bi bila zato bolj počasna in mnogo dražja. Pedantni strokovnjaki so že tudi izračunali, da bo Amerika z naftovodom čez Aljasko prihranila 1980. leta 3.300 milijonov dolarjev in da bo še pet let pozneje svojo bilančno izgubo zr.ianjšala za 5.800 milijonov dolarjev. Čeprav ima gradnja naftovoda precej nasprotnikov, postajajo ti vse manj glasni. Ob arabskih akcijah po vojni z Izraelom, ko so odločno zmanjšali dobavo nafte izraelskim zaveznikom, je to občutil tudi vsak Američan. Manj bencina, manj plina, manj olja — in vse je dražje. Pri denarju in nižjem standardu pa se nedvomno konča tudi ameriško zavzemanje za ohranitev tundre in živali v njej. Zato ni Čudno, daje ameriški sekretar za izkoriščanje naravnih bogastev vzkliknil: „Potrebovali bomo tudi drugi naftovod z Aljaske! “ To je dejal, še preden so začeli graditi prvega... ■*/ ■ds?' r*\ m-) a f.> 1 neznana bitja ogovarjajo ljudi Pred dnevi so videli neznane leteče predmete nad Saraje- ► vom. Posebnega preplaha niso povzročili, saj so bili visoko na nebu in niso kazali nobene želje, da bi se spustih med prebivalce glavnega mesta Bosne in Hercegovine. Povsem drugače pa so prisotnost neznanih letečih predmetov občutili Francozi, h katerim so neznana bitja leta 1954 množično pristajala. Tako je 17. septembra 1954 Yves David, ko se je okrog 22.30 peljal s kolesom proti domu, med vasema Vauneuielle — sur - Viene in Cenon doživel pravi električni šok. Noč je bila temna, okolica je bila gozdnata in luč na kolesu je dajala le medlo svetlobo. Blizu kraja Le Pontereau je nenadoma začutil zbadanje in srbenje po vsem telesu. David ni mogel več nadaljevati poti; ustavil se je in stopil s kolesa. Znašel se je v popolni temi, in ko so se mu oči privadile na temo, je čisto blizu zagledal čuden predmet, dolg približno tri metre. Bil je začuden, na smrt pa se je prestrašil, koje opazil neznano bitje, ki se mu je približevalo. Bitje je opisal takole: „To, kar sem videl, je bil majhen stvor, precej manjši od človeka. Ko se je dotaknil moje rame, je izpustil iz sebe nečloveški glas, nato pa se je napotil nazaj k neznanemu predmetu in izginil. Nekaj trenutkov - morda celo nekaj minut, saj sem bil zmeden - je neznani predmet zeleno zažarel, se dvignil in z veliko hitrostjo odletel.4* David je zajahal kolo, se hitro odpeljal domov v Le Pontereau in domačim povedal nenavaden doživljaj. Qb pripovedovanju se je še vedno tresel od groze. Neznane leteče predmete so opazili tudi v Braziliji Še huje se je godilo gospej Lebeufovi iz Valencea. 26. septembra 1954 je šla v gozd nabirat drva. Prišla je do pokopališča v Chabeuilu, ko je nenadoma zaslišala zategel pasji lajež, ki se je kmalu sprevrgel v pravo podivjano zavijanje. Lebeufova je opazila, da pes nepremično stoji na robu pšeničnega polja pred nečim, za kar je najprej mislila, daje strašilo. Ko pa se je psu približala, je opazila, da ima „strašilo** na sebi nekakšno kovinsko obleko, podobno potapljaški Bitje, ki je bilo visoko okrog en meter, se je z očmi, večjimi od človeških - pozneje jih opisala, da so bila kot krokarjeva jajca - zazrlo vanjo. Lebeufova je obstala kot prikovana, neznano bitje pa se ji je začelo približevati z racajočo hojo. Lebeufova je začela kričati in teči proti najbližji goščavi, kjer se je skrila. Ko je čez nekaj časa pogledala, kaj se dogaja, je pes spet lajal; lajali so tudi drugi psi v vasi Potem je zagledala velik in nekoliko sploščen kovinski predmet, ki se je dvignil izza dreves in se v nizkem letu oddaljeval. Mož Lebeufove Henry je, brž ko je zaslišal kričanje svoje žene in piskajoči glas letečega predmeta, pritekel na pšenično polje. Hkrati je tja priteklo še nekaj ljudi s pokopališča. Čez čas se je tam zbrala vsa vas. Videli so popolnoma pomečkano travo in grmičevje na mestu, kjer je stal prej neznani leteči predmet. Tudi akacijevo drevo na robu njive je imelo več zlomljenih vej, listje na akaciji pa je odpadlo. . Lebeufova je doživela živčni zlom in je več časa preležala v postelji, pa tudi pes, ki je videl in lajal v neznani predmet, je še nekaj dni preplašeno tekal naokrog. Nekateri izmed dogodkov v letu 1954 so podrobno opisani v strokovnih revijah, ki obravnavajo leteče predmete. Strokovnjaki so ugotovili, da je bilo v dosedanji zgodovini prav 1954. leto najbolj „plodno**. Michel Aime, znani francoski matematik in inženir, je poročila o pristankih analiziral in jih popisal v dveh knjigah. Tudi dr. Henri Roben je 16. oktobra tega leta opazoval štiri neznane predmete, ki so leteli v višini približno 300 metrov. Eno izmed vozil je nenadoma začelo padati proti tlem, kot bi padel list z drevesa. Ko se je približalo njegovemu avtomobilu, je dr. Robert začutil, kako je njegov avto nenadoma utihnil, doktor pa se je počutil prikovanega na sedež. V svetlobi predmeta se je gibala okrog 120 cm visoka postava. Neznani predmet se je nenadoma zagrnil v temo, in ko so žarometi avtomobila čez čas spet posvetili, je dr. Robert videl samo še, kako je predmet z izredno hitrostjo odletel. Zanimivo je, da je že več lju.di videlo, kako so se neznani leteči predmeti spuščali na zemljo. Vsi, ki so to videli, pravijo, da so se gibali tako, kot odpade list z drevesa! 1 n> 26 DOLENJSKI LIST I f Gram je gram, utežna mera, ki predstavlja deseti del dekagrama oziroma tisoči del kilograma. Drek ni drek: med uživalci mamil je to domače ime za mamilo. Tri je glavni števnik. Bat tudi ni avtomobilski ali kakršen koli drug bat, j pač pa v žargonu predstavlja deset dinarjev, starega tisočaka. Tako je pojasnjen naslov. Kartoteka slovenskih narkomanov namreč ni več nepopisan list papirja. Že zdavnaj so minili časi, ko smo lahko govorili ali pisali le o začetnih pojavih uživanja mamil. V času, ko seje uživanje mamil pri nas razmahnilo, se je spremenil tudi kazenski zakonik. Ta namreč zdaj predpisuje stroge kazni za vse, ki imajo pri sebi ali v stanoya-' nju maihila, še strožje kazni pa so zagrožene za tiste, ki ta mamila uživajo, preprodajajo ali pa jih dajejo ali preprodajajo mladoletnikom. Kazni so °d tri mesece do deset let zapora. Seveda pa ^ kazni ne morejo več pomagati tistim, ki so že postali sužnji mamil. Tem lahko pomagajo samo še psihiatri... ZGODBA UŽIVALCA tudi na Dolenjskem, zlasti v Novem mestu. Medtem ko so prvi uživalci mamil še bahavo govorili, kakšna mamila uživajo, so potem, ko se je spremenil kazenski zakonik, postali mnogo bolj previdni. Ko sem se z enim izmed njih dogovaijal za pogbvor, je po dolgem oklevanju pristal, vendar šele potem, ko sem mu zagotovil, da njegovega imena ne bo v časopisu. To je razumljivo, saj po novem zakonik grozi s kaznijo tudi tistim, ki mamila uživajo. „Začel sem na moiju, v Portorožu,“ je za uvod povedal narkoman, ki še nima 20 let.“ S plaže sem poznal nekaj mladih, v disco klubu sta se nam pridružila še dva Holandca. Imela sta marihuano. Takrat sem prvič poskusil mamilo, vendar name ni napravilo posebnega vtisa. Šele ko sem prvič užil hašiš, sem doživel pravo omamo. Mislim, da me nihče ne more spoznati, da sem drogiran. Edino razšiijene zenice bi me namreč lahko izdale, vendar si takrat nataknem sončna očala. Kakšne občutke imam pri uživanju mamil? Hašiš me dvigne v nekakšno stanje lebdenja, vesele zamaknjenosti — toda prav nobene nasilnosti ne sproži v meni, nobene sle po razbijanju ali razgrajanju. Razumeš? Počutim se, kot da bi bil v devetih nebesih, sanjarim, umaknem se iz resničnosti. To je vse. Mislim, da ni strahu, da bi z mehkih mamil presedlal na trda, čeprav me vleče, da bi vsaj enkrat poskusil LSD, opij ali heroin. Ne zato, ker bi ga bil potreben, ampak preprosto zato, ker bi ga rad poskusil. Dosledno se držim pravila, da vzamem hašiš le, kadar sem sam. Vem, da mnogi trdijo, daje tako početje prijetnejše v družbi, vendar se temu izogibam. V družbi je vedno kdo, kije zraven le zaradi pomembnosti, frajarije. Ta potem čveka — in mi pošlje na vrat policijo. Prepričan sem, da uživanje mamil ni škodljivo za organizem, da sta alkohol in nikotin hujša sovražnika. Mislim tudi, da bi se mamilom brez težav odpovedal — a za zdaj me kajenje hašiša še veseli. In dokler me bo veselilo — zakaj ne bi užival? Edini problem je denar, ker preprodajalci postajajo vse hujši oderuhi. Včasih je bil gram dreka po dva bata, zdaj ga je že po tri težko dobiti v KAJ DELA IUV Jožeta Kovačiča, vodjo skupine za odkrivanje gospodarskega kriminala v novomeški upravi javne varnosti — sem sodijo tudi mamila, ker spadajo preprodajalci in uživalci v rubriko „kaznivo dejanje nedovoljene trgovine44 — sem vprašal kar naravnost: „Kako je z mamili in narkomani na Dolenjskem? “ „Zapirali bi si oči, če bi rekli, da tega pojava pri nas ni. Zadnje čase se je krepko razpasel ne le po Novem mestu, ampak po vsej Dolenjski. Prejšnje čase je uprava javne varnosti ta dogajanja le spremljala, zdaj pa smo začeli širšo akcijo s konkretnim ugotavljanjem imen uživalcev in preprodajalcev. Del imen smo zbrali; večinoma gre za mlajše ljudi, čeprav je vmes tudi nekaj starejših. Naš cilj pa kajpak ni ugotavljati imena uživalcev, pač pa posledice in zlo, ki ga mamila prinašajo.44 — Kakšno zlo mislite? „Da pridejo do mamil, mnogi mladoletniki kradejo staršem denar, nekateri pa se kar prekvalificirajo v tatove. Prekupčevalci imajo namreč prefinjen način, da zvabijo mlade v omamo mamil. Prvi grami mamil so poceni, navadno celo globoko pod ceno, toda potem, ko mamilo zasužnji človeka, navijejo cene do izsiljevalskih višin.44 — Kakšna je starost uživalcev mamil na Dolenjskem? „Kot sem rekel: gre največ za mlade ljudi, pretežno med 14 in *20 leti. Uživajo predvsem marihuano in hašiš, nekateri pa so padli že tako globoko, da morajo imeti LSD ... Cene so različne, naraščajo skladno s podražitvami. Tako je zdaj gram hašiša že težko dobiti za 30 dinaijev. Gram namreč zadošča za enkratno .potovanje4 v svet omamljenosti.44 — Se je uživanje mamil že razpaslo do takih razsežnosti, ko nastajajo problemi? „Moram reči, da zares že nastajajo problemi. Pri tem ne mislim toliko na zdravstvene probleme, kot na socialne in na pot, ki pri preneka-terem uživalcu nujno vodi v kriminal.44 — Vseskozi govoriva o uživalcih. Kaj pa preprodajalci? „Žal je potrebno ugotoviti, da so tudi ti domači, torej se je organizacija razpasla in usidrala. Na srečo pa je spremenjena tudi kazenska zakonodaja. Prej so bili v nevarnosti, če lahko tako rečem, le tisti, ki so mamila preprodajali, zdaj pa so odgovorni tudi tisti, ki jih uživajo, čeprav ostaja resnica, da- so narkomani predvsem bolniki.. .44 — Okoreli narkomani se z gnusom obračajo od poplave mladih, ki bi radi uživali mamila. Trdijo, da jim je mogoče prodati prav vse za mamilo. Je to res? Kako je pri nas? „Da v mladostni naivnosti mladina nasede, je resnica. Izkoriščanja tablet, kakršnega so poznali v Beogradu ali Ljubljani, sicer v naših lekarnah ni, vendar pa drži, da smo se tudi mi že srečali z uživalci, ki so mislili, da uživajo hašiš, pa so jim podtaknili indijsko dišavo ali kaj drugega. Skratka: z verjetnostjo je mogoče trditi, da je večini tistih, ki so se šele vpisali med uživalce, mogoče prodati za mamilo tudi najrazličnejše druge stvari!44 — V začetku najinega pogovora ste omenili, da ste že odkrili nekatera imena. Jih je mogoče imenovati? „Pravzaprav bi ne imelo pomena, da jih ne bi objavili, če ne bi hoteli v naši akciji storiti nekaj več, kot le odkriti imena. Ne gre namreč zgolj za ugotavljanje, kdo vse mamila uživa in preprodaja, pač pa bi radi razklenili vse člene verige. Zato imen za zdaj ne morem povedati.. INDIJSKA KONOPLJA V NOVEM Novomeška uprava javne varnosti je v svoji akciji, po besedah Jožeta Kovačiča, prišla že do nekaterih pomembnih odkritij. Razkrinkala je na primer nekaj točk, kjer so prodajali oziroma kupovali mamila. Kajpak je potrebno računati s spretnostjo, pa tudi s trmo uživalcev mamil, da bi prišli do „dreka44. Znan je primer, ko je na nekem novomeškem vrtu lastnik gojil indijsko konopljo. Kot je znano, pridobivajo hašiš prav iz listov ali cvetov indijske konoplje, pa ga potem kade ali žvečijo, da povzroča halucinacije. Novomeški uživalci mamil so ta blagodejni nasad indijske konoplje z veseljem obiskovali... Kot vsake prepovedane ljubezni je bilo tudi tega veselja kmalu konec! Uživalce mamil imajo tudi v Trebnjem. Po govoricah, kijih plete novomeški krog narkomanov, je prav v tem kraju morebiti doma ,najtežja44 narkomanka, ki je zabredla že tako globoko, da je nujno potrebna heroina ali opija - in kajpak tudi zdravljenja. Tudi Gorjanci niso bili previsoka ovira, ki jih mamila ne bi bila zmožna preskočiti. Škodljivo uživanje mamil se je razširilo tudi v Belo krajino ... Mnogi, ki se jim zdi uživanje mamil le pomembno ali važno opravilo, in mnogi, ki so že postali sužnji tega zla, z veseljem prebirajo nekatera poročila, ki prihajajo k nam iz Amerike. Nekateri znanstveniki naj bi namreč prišli do podatkov, da niso mamila nič hujša od alkohola ali cigaret - še posebno ne mehka. Toda vsi tisti, ki so na svoji koži spoznali moč mamil, in vsi tisti, ki se proti mamilom borijo in hkrati spoznavajo zlo, ki ga mamila prinašajo tudi kot stranski učinek, so gotovo nasprotnega mnenja. Mamila nedvnomno so zlo, ki lahko prinesejo človeku veliko hudega, družbi pa neprecenljivo škodo. J. SPLICHAL Moti se, kdor misli, da poznajo mamila le v velikih mestih. Zadnje čase je vse več uživalcev 01 DOLENJSKI LIST 27 iBEl LETOM PRIMERNO vsaka je lahko lepa F različnih obdobjih uporabljamo različna kozmetična sredstva in tudi ličila. Nobena šminka pa ne more spremeniti splošnega vtisa, ki ga ustvarjamo kot pojava v celoti in s svojim obnašanjem. L,ičenje lahko samo poudari, kar je lepega, ali delno skrije to, česar ne bi radi kazali v javnosti. Vsaka doba žene, od otroštva do poznih let, ima svoje probleme, zahteva svojo nego in ima - svojo lepoto. KDAJ ZAČETI? Do nedavnega je veljalo mnenje, da dekletom ni potrebna nobena krema. Ni res, pravijo zdaj kozmetični izvedenci! Dekle, ki ima akne -mozoljavo kožo - bi se moralo posvetovati z zdravnikom ali kozmetičarko. Če mozolje sami pacamo, iztiskamo in mažemo z nepravilno kremo, ostanejo na obrazu brazgotine za vse življenje in iz tega se rodi kompleks. Nihče pa ne priporoča, da bi se morala mlada dekleta mazati in ličiti kar naprej in pretirano, ker iz tega lahko zapadejo v drugo skrajnost, namreč, da jim ličenje postane' smisel. MED 25. IN 30. LETOM je največ mladih mamic. Zanje je najbolj važno, da po porodu obdržijo linijo in se ne razlezejo kot kvas. Gimnastika je zanje nujna, posebno trebušne vaje. Ličenje je v tej dobi stvar okusa. SE BLIŽATE ŠTIRIDESETIM? Če prej ne, po 30. letu morate začeti uporabljati hranljive kreme, sicer boste zgodaj ostareli. Posebno natančni morate biti pri večernem čiščenju ličil z obraza. Prve gube zahtevajo precej nege. In ne pozabite na vrat! Če zmorete, vam v tej dobi enkratnega obiska pri kozmetičarki na mesec ne bo žal Razvoj bivalne kulture in l«h bomo več dolgo navduševali n; njami. Kuhinja bo postala družin našel vsak član družine svoje ne« bo kratek čas, medtem ko jeto^i Ta bo kuhala, šivala, likala, oten čka prvošolčka, ki bo pisal donac To pa ne pomeni, da bo can spremenila videz, ki je v teku lit i Med epruvetami: Jana Petrovac, inženirka-tehnologinja z Mirne G Smučanje in sankanje ali pa samo sprehod po snegu danes ni več samo navada izbrancev, temveč se tega veselja oprije-mlje vse več delovnih ljudi. Po napornem delu v zaprtih prostorih pozimi pogrešamo zraka in gibanja na prostem. In kaj je lepšega kot zimski šport, čeprav ste samo opazovalec! Moda za smučarje se prav tako naglo menja kot zimsko vreme. Če bi njej hoteli slediti za vsako ceno, potem na snežnih poljanah ob urejenih smučiščih ne bi bilo gneče, kakršna je. Tokrat ne bi toliko govorili o dragih smučarskih kompletih in ostalih potrebščinah, ki jih dobite v naših športnih trgovinah, temveč poglejmo, kaj lahko naredimo doma in gremo na smučišče, ne da bi nam bilo nerodno. Ker so letos tako zelo moderne pletenine, izbira ni težka. Iz debele volne pleten dolg pulover, bodisi z norveškim vzorcem ali okrašen s črtami v več barvah, ali pa dolga debela jopa, prevezana s pasom, uspešno nadomeščajo drago najlonsko jopo na zadrgo. Ce spletemo zraven še dolg šal in čepico v isti barvi ki pa se ujema z barvo jope, greste lahko brez predsodkov na sneg. Jasno, da zraven sodijo hlače. Nič hudega, če nimate pravih smučarskih hlač! Pomagate si lahko z dolgimi hlačami iz debelejšega blaga ali rebrastega žameta, lahko pa so tudi volnene. Hlače za take priložnosti spodaj nisO hido široke, zlasti pa ne take, kot smo z njimi vajeni opletati čez dan. Tudi pumparice z debelimi nogavicami si lahko privoščite. Smučarski čevlji iz plastične mase so že prava investicija, vendar brez njih vidimo že malo pravih smučarjev. Za sprehod po snegu ali gledanje sina smu-čaija na tekmi pa bodo prav tako dobri stari, s krznom podloženi zimski čevlji z gumijastimi podplati. Samo visokih pet nikar! Prav nič smešno pa ni, če se tudi babica pri šestdesetih pojavi na smučišču v hlačah in športno napravljena. V splošnem pa za mlajše in otroke velja, da so na snegu moderni v čimbolj veselih barvah. Smučarska moda, ki jo letos ponujajo Italijani, ima tudi v kompletih veliko dvo ali celo večbarvnih kombinacij. Bel kombinezon s črno črto, rdeč v kombinaciji z belim sedelcem, zelen komplet, moder z rumenimi všitki itd. Najbolj moderna barva za čevlje iz plastične mase pa je letos zelena. Prave smučarske lasteks hlače so tesno, tesno oprijete in imajo ob strani črto druge barve. Navadno ima črta isti odtenek kot jopa ali kapa in rokavice. Cez take hlače oblečejo pravi smučarji še hlače iz nepremočljive najlon tkanine. Take pa na primer v ljubljanskem Maximarketu veljajo pribl. 700 din ... Veselja na snegu smo navadno deležni le nekaj tednov v letu in zares bi bilo škoda ostajati doma med štirimi zidovi samo zato, ker nimamo drage opreme. Iznajdljivost lahko tudi pri smučarski obleki dela čudeže. K. B. Predstavljam vam nekaj modelov jopic in puloveijev iz volne, da se boste laže odločile, če se lotite pletenja. Iz ostankov volne naredite živobarvni šal, rokavičke ali Čepico, ki je lahko najrazličnejše oblike. Močno pa se motite, če mislite, da je vašemu otroki vseeno, kako je oblečen. ANDREJA VODNIK Ko bo imela Vesna rojstni dan ali pa bomo šli z njo na prirediti kjer mora imeti „boljšo oblekco“, vam bo morda prav prišla ta&j zamisel. Iz žameta krojeno zvončasto krilce s telovničkom, p°“ katerega ji lahko oblečemo bluzo ali puli, če je mrzlo, če je mrzl°* Puli in žabe v enaki barvi bodo sploh učinkovale. Debelih podplatov italijanska moda ne priznava več! Tudi čevlji*' vračajo h klasičnemu stilu. Niso več široki, da bi v njih labk° stopical Krjavelj, pač pa se spredaj ožijo. Pri ženskih čevljih je pefu ali srednje visoka ali pa zelo visoka. Se vedno pa je veliko novih italijanskih modelov dvobarvnih. Tri vam predstavljamo. DELAVCU OHRANITI ZDRAVJE Okrog 38.000 delavcev ali 35 odst. vsega prebivalstva je zaposlenih v različnih panogah proizvodne in družbene dejavnosti na območju integriranega Zdravstvenega doma Novo mesto. Ti ljudje ustvarjajo materialne dobrine za vse, kar predstavlja družbeni standard, zato je družba dolžna skrbeti za zdravje delavcev. Pri svojem delu pa je človek nenehno izpostavljen vplivom, ki v večji ali manjši meri ogrožajo njegovo zdravje in življenje. Mehanske sile, klimatsko okolje, svetloba, ropot, vibracije, sevanja sodijo med fizikalne faktoije, ki ogrožajo delovnega človeka. Razen teh pa na zdravje vplivajo še kemični faktorji, kot prah, strumni plini in biološki, kamor štejemo bakterije, viruse, rastline itd. Tudi monotonost dela, medsebojni odnosi, spori itd., torej psihološki faktoiji, imajo prav tako lahko kvaren vpliv na delavca. Včasih se pojavljajo okvare šele čez čas. in imajo za posledico lahko celo težko invalidnost. Ne gre pa pozabiti, da na delovno storilnost in zdravstveno stanje zaposlenih vpliva tudi okolje zunaj delovnega mesta. Sem štejemo prehrano, stanovanjske razmere, oddaljenost od delovnega mesta, počitek, alkoholizem, družinske razmere itd. Ker se moramo zavedati, da je bolj ekonomično in humano preprečevati poškodbe ali bolezni, kot pa jih zdraviti, teži sodobno zdravstveno varstvo k vsestranski zaščiti, ki jo opravlja več služb. Služba zdravstvenega varstva kot* del kompleksnega varstva je kurativna ali pasivna (zdravljenje) in preventivna ali aktivna (preprečevanje). Prva naloga službe aktivnega zdravstvenega varstva delavcev (medicine dela) je postaviti pravega človeka na pravo delovno mesto na osnovi poznavanja proizvodnih procesov in delovnega okolja ter prosoje psihofizičnih lastnosti delavca. To je odgovorna naloga, ki zahteva zdravnikovo izkušenost in kvalifikacijo. S tem pa še ni opravljeno vse delo. Preprečevanje se nadaljuje v spremljanju delavca ves čas njegove delovne dobe, to je ves čas, dokler trajajo nasprotujoči si odnosi med delavcem in delovnim okoljem. Zdravnik mora spremljati, registrirati in analizirati vse spremembe v delavčevem organizmu, ki bi utegnile biti posledica vplivov delovnega okolja, hkrati pa mora znati presojati pomembnost teh sprememb in v primeru nevarnosti za zdravje predlagati ostalim varnostnim službam ukrepe. Včasih je potrebno prestaviti delavca iz nevarnega okolja, včasih pa odstraniti nevarnost samo. Da bi dosegli to stopnjo zdravstvenega varstva, bi morali imeti v naših ambulantah delovnih organizacij zdravstvenega delavca, ki naj bi ne bil samo kurativni zdravnik, temveč bi moral poznati tudi delovno okolje in vse nevarnosti, ki iz tega izhajajo v škodo delavca. V obratne ambulante bi morali postaviti izobražene zdravstvene delavce, zato pa sta potrebna posluh in razumevanje delovnih in zdravstvenih organizacij. Vsi se zavzemamo za isti cilj : doseči čim večjo produktivnost in ohraniti čim boljše delavčevo zdravje. DR. JOSIP PAVLOVIČ predstojnik službe za medicino dela pri ZD Novo mesto REVOLUCIJA TELESA vzgajati ni lahko Neredko doživljajo mladostniki prave pretrese, ki jim za daljši ali krajši čas močno narušijo doživljanje oziroma vedenje in s tem celotni zoritveni utrip osebnosti. Na marsikaj, na kar se je prej že dokaj sprejemljivo odzival, odgovarja zdaj z nerazsodnim eksplozivnim in impulzivnim doživljanjem in vedenjem. Opazna je povečana aktivnost, ki jo razsipava v prazno, kakor da se želi iznebiti nekega presežka zbirajočih se sil v sebi. Smoter tega dejavnega nemira in gibanja mu je nepomemben. Osnovno je samo, da je v akciji, v gibanju. Starejši to pač težko razumejo, zaradi tega mu težko odpuščajo takšno vedenje. Ker se tako nepoučen znajde v telesnih vihrah in preme-njavah, tudi sam sebe vedno ne razume. Ker so ga starši in šolniki prepustili nepoučenega in nepripravljenega vsem tem pretresom, doživlja to, kakor da 'so mu odpovedali vso dosedanjo zaščitenost in varnost. Od tod globoko razočaranje nad toliko razglaševano ljubeznijo staršev do njega in iz tega vznikajoči občutek zapuščenosti, izgubljenosti, osamljenosti in nesrečnosti. Nepoučenost in nepripravljenost sprožita v mladostniku tudi občutek neustreznosti in nezadovoljnosti s samim seboj. Ker je nepoučen, ne razume „normalnega" nereda v sebi in okrog sebe, ki tako naglo zamenjuje prejšnji, že sorazmerno usklajeni red v doživljanju in odnosih do okolja. Zaradi tega se mladostniku zbudi dvom oziroma nezaupanje v samega sebe. Mladostnik ali mladostnica naenkrat uvidita, da nista dovolj sposobna za učenje, študij, uk, delo. Pred vsem tem se začneta umikati. Ker mladostnik ni poučen in zaradi tega ni ustrezno pripravljen na revolucijo telesa, se pojavi največkrat doživljajska neuravnovešenost. Ta se kaže navzven in navznoter kot krhkost, lomljivost ali labilnost. Kaže se tudi v tem, da se zmanjšujejo njegove spominske in miselne sposobnosti. In kaže se še v razsulu pozornosti in hotenja ali volje, v pasivnosti in v sugestibilnosti. To je v zapadljivosti pod tuje vplive. Zadnje se zlasti pogosteje in usodno dogaja mladoletnicam, kar nemalokrat zlasti na spolnem področju nekateri ljudje nenravno izkoriščajo. DR. FRANC PEDI ČEK i johištvene industrije kaže, da se ne ali nad malimi laboratorijskimi kuhi-Irutinski bivalni prostor, v katerem bo e laesto. S tem mu bo omogočeno, da s^n?ia, v neposrednem stiku z materjo, otenem pa pazila na dojenčka in mal-lonače naloge. 3 canašnja kuhinjska oprema bistveno ulit doživel skoraj popolnost. Spreme- niti se mora stanovanjski koncept. Kuhinja mora postati večja, prostornejša. Prostor bomo oblikovali z lastnim smislom in načinom življenja. Tega ne pozabite, če se pripravljate na gradnjo ali nakup stanovanja. In še to: les postaja vse dragocenejši. Ob toliko novih umetnih materialih je že skoraj izginil z vidnega polja sodobne kuhinje, ker pa je tako zelo lep, topel in prijazen, si utira pot nazaj. Inž. MARTA RAČEČIČ Kadar dobite goste, ni vseeno, kako jih sprejmete in kako skrbite za njihovo dobro počutje. Če sta gostitelja nervozna, gotovo gostom ne bo všeč. Vsekakor mora eden od zakoncev, ki vabita, sprejeti goste pri vratih. Gospodinja ne sme le iz kuhinje vpiti: „Zdravo, kmalu bo pečeno“, temveč mora biti čimveč v družbi. Družbo lahko povabite po telefonu ali ustno, za sveča-nejše priložnosti tudi pismeno. Paziti pa morate, da ste jasni: navedite točen datum, kraj in čas, ne da bodo gostje ugibali, kam in kdaj naj pravzaprav pridejo. Če je družba vesela, ne bo težav, vendar je dolžnost gostitelja skrbeti, da se zabavajo vsi, ne pa samo nekateri. DELA VTEMCASU vrt vinograd sadovojak VRT. Okna naših stanovanj dokazujejo, da so cvetne lončnice postale zelo priljubljene, saj nadomeščajo mnogo dražje rezano cvetje. Žal pa so cvetne lončnice povečini zelo občutljive. Čudovita je ciklama, vendar je je kmalu konec, če je na prevročem, suhem zraku nad radiatorjem. Občutljiva je za zalivanje, rada ima hladen, svetel prostor. Enako je s krhko zvončnico, pa tudi s primulami, ki jim v preveliki vlagi koreninice prerade pognijejo. Našo naklonjenost osvaja tudi uzambarska vijolica, ki jo je mogoče svojevrstno razmnoževati — z listi. Če ne uspeva dobro, priporočajo jutranje sonce. Tudi gloksinija je zelo občutljiva. Vse to govori, daje treba cvetne lončnice gojiti zares z ljubeznijo in znanjem. VINOGRAD. Mea trsje m zdaj ni dela, imamo pa zato več časa za premislek, za načrte. Ko se odločamo za obnovo vinogradov ali za modernizacijo, ne smemo biti polovičarski. Na bistveno vprašanje: terase ali običajni, navpični vinogradi, je praksa že dala odgovor. Če je nagib zemljišča večji od 20 odstotkov, so terase, ki omogočijo uporabo strojev primernejše. Ker pa se ob njih zmanjša število trsov ( za naš vinogradniški rajon priporočajo od 2.500 do 3.500 trsov na hektar), moramo ob taki obnovi uvesti intenzivne vzgojne oblike. Vse to so temeljne zahteve pri obnovi, pred katero se je nujno posvetovati z vinogradniškim strokovnjakom. SADOVNJAK. Divjad, posebno divji zajec, je pozimi najhujša nevarnost za sadno drevje. Vendar mnogi na to pozabljajo, potem pa zvonijo po toči. Poglejmo naokrog: koliko nezaščitenih drevesc se ponuja ostrim zobem, ko nastopi huda zima! Pa bi se dala zaščititi. V trgovini prodajajo beli arbopin in cervakoe, lahko pa pripravimo tudi domač premaz. Apnu primešamo nekaj sveže živalske krvi, kravjih odpadkov, fenolin, vodo in imamo dober premaz, ki nas le malo stane. Pred divjadjo ubranimo lahko tudi z zaščitnimi mrežami ali pa z ovijanjem debel s slamo, koruznico in s cementnimi vrečami. Ce ovijamo, je treba spomladi ovoje sežgati, saj za njimi prezimijo mnogi škodljivci. Inž. M. LEGAN Če dobite goste in ne veste pravzaprav, kako pravilno pripraviti mizo, si zapomnite: plitev krožnik spodaj, globok zgoraj. Vilice levo od krožnika, nož desno, velika in mala žUca zgoraj. Sicer si pa oglejte sliko! Usnjenih rokavic ne smete sušiti pri peči ali na soncu, sicer bodo postale trde kot koža na podplatu. Še mokre rokavice nataknite na roke, da dobijo obliko, pazljivo jih snemite in položite na brisačo, da se posuše. Pričeska bo držala tudi brez laka, če pramen las, preden ga navijete na navijač, navlažite z mešanico, ki ste jo pripravili iz 1 žlice kolonjske vode in 4 žlic mleka. Drobna sol se ne bo strdila v solnici, če ji dodamo nekaj zrn riža. Celo potem, ko se je carska Rusija dokončna vpregla v Antantin voz, je na dvoru vztrajno nadaljevala svojo dejavnost pronemška stranka, toliko bolj vplivna in trdoživa, ker je kot njena pokroviteljica nastopila cesarica - bivša hesenska princesa, ki se v triindvajsetih letih življenja v Rusiji niti malo ni porušila. Ta skupina, ki je pozneje dobila podporo v osebi Rasputina, je vztrajno branila načela življenjske odvisnosti dveh dinastij. Pronemška stranka je prepričevala caija, da mu edino enotnost z rajhom zagotavlja njegove osebne interese, to je, neke vrste ruskonemška družba vzajamnega zavarovanja pred grozečo revolucijo. Zgodilo se je, da so se Romanovi tedaj že krčevito oprijemali svojega nemškega sor<^istva, proti kateremu so spletkarili. Rajh je bil zanje zunanjepolitični nasprotnik in obenem družinsko rešilno sidro. Čeravno so sodelovali v antantovskih pohodih proti cesaiju, so se Romanovi že pri prvih znakih osebne ogroženosti povezali s cesarjem mimo svojih in njegovih zaveznikov. Vzporedno z dvema imperialističnima blokoma, ki sta si stala nasproti z orožjem v rokah, je deloval tajni rusko — nemški dinastični blok, ta pa'je temeljil na načelu: če enega zadene nesreča, naj mu drugi pomaga. Ni bilo naključje, da se je Wilhelm II. leta 1905 hkrati z ruskim monarhom pokazal kot malik ruske „črne sotnje‘\ K njemu so v težkih trenutkih obračali svoje oči hujskači iz policijskih in žandarmerijskih ustanov, kakor tudi iz zloglasne „Zveze ruskega naroda“. Vodstvo in podružnice te stranke (kijevska, harkovska, tambovska, kišinjevska, jelisavetgraj-ska) so se v času od 1905 do 1907 večkrat obračali k cesarju s prošnjami za pomoč, pa tudi s pozdravnimi poslanicami. . Rekord v klečeplazenju je dosegla kijevska organizacija ZRN (Zveza ruskega naroda), ko je poslala Wilhelmu II. brzojavko z izrazi „brezmejnih čustev, globokega spoštovanja in ponižnosti" (s podpisom Juzefoviča). To, da je tajni dinastični blok zares obstajal, nam danes potrjuje tudi zahodnonemška publicistika v osebah takih predstavnikov, kot je npr. Sebastian Haffner. Ta namreč poudarja, da sta „obe dinastiji celo v vojnih obdobjih zadržali neke vrste skupnost zasebnih interesov.“ *J To je bila skrita enotnost monarhističnih klanov pred obličjem revolucije, v kateri so Romanovi in Hohenzollemi videli smrtnega sovražnika (Sebastian Haffner: Der Teufelspakt. Stem 1967). To vzajemno nagnjenje je priklicalo v življenje „starodavni prefinjeni carsko-cesarski mednarodni klub, katerega člani so se celo vojskovali med seboj, v svoji sredi pa so vselej pustili prostor določeni solidarnsoti“. - Zanje je bila vojna zanimiva igra skoraj nič povezana z osebnim tveganjem. Po pisanju Sebastia-na Haffnerja so jo „vodili tako rekoč v skladu s klubskimi pravili... Obe strani sta merili svoje moči, in ozirjač se na izid, sklepali mir. Niti eni strani ni padla v glavo misel o boju za popolno uničenje partnerja v vojno-politični pasjansi.4* Izpolnjevanje klubskih pravil je bilo v odnosih med Romanovimi in njihovimi nemškimi sorodniki vrlina, ki so jo zadržali skozi dve stoletji. „In da ne govorim o tem,“ piše Haffner, „kakšen pomen je dobila zanje ideja te solidarnosti, ko je vzniknil problem boja proti boljševizmu.44 V imenu ideje solidarnosti se je Nikolaju II. mnogokrat pripetilo, da se je obrnil na VVilhelma s prošnjami za osebne usluge. 1905. leta je z Wittejevim posredovanjem zaprosil za denarno posojilo v Berlinu, da bi s pomočjo tega zadušil revolucijo. Pri cesaiju je tedaj načel vprašanje o sodelovanju nemškega ekspedicijskega korpusa pri vpadih v sovražnikovo ozadje z namenom, da bi potlačil upore v imperiju. Nekega jesenskega dne v tistem letujfc Nikolaj II. celo pospravil svoje stvari v kovčke. Bilje pripravljen zbežati z družino iz domovine. Takrat se je v finskem zalivu v Peterhofu zasidral nemški „G-l 1044, ki ga je poslal VVilhelm II. na razpolago ruskemu bratrancu. In za „torpednim rušilcem44, kot je rahločutno poročal eden izmed prestolni-ških časnikov, se je tedaj „zadrževala v zalivu cela flota neruskega porekla in pripadnosti44. „V ruskih vodah je ostalo44, tako je poročal časnik Večerni Peterburg, „tako dolgo, dokler je bilo potrebno44. V teh letih so postavili na trdne temelje sodelovanje in vzajemnost dveh policijskih varnostnih služb, katerih agenti so tekali sem in tja po Nev-sku in po Unter den Linden. V Berlinu je carska tajna policija ustanovila eno glavnih upornih točk tajne diverzantske dejavnosti na evropski celini. Cesarski vohuni so oskrbovali oddelek Sipjagina s stalnimi informacijami o tiskanju ruske literature v tiskarnah v Leipzigu in Muenchnu. Iz meseca v mesec je berlinska policija p6šiljala L. A. Ratajevu,~šefu zamejske agencije peterburške policije v Parizu, poročila o dejavnosti ruskih revolucionarnih skupin v Nemčiji. Cesarska oblast je aretirala in predala carski tajni policiji v Rusiji boljševika Kamo (Semjon Aršakovič Ter Petrosjan); oni pa so rešili pred obračunom provokatorja E. F. Azefa. Sicer pa so bile take in podobne usluge malenkost v primerjavi z drugimi problemi, ki so se pojavili, npr. prva svetovna vojna. Že v začetku 1915. leta, ko so Romanovi spoznali, da jim vojna ne obeta nič dobrega, so začeli pripravljati tla možnosti za sklenitev separatnega miru z Nemčijo. Dokler se je vojna kazala še kot varianta stare klubske pasjanse, sojo vodili z veseljem in s športno vnemo, ko pa je zavzela velikanski obseg in ni kazalo več, da bo kmalu končana (vonj po dimu se je razširil celo pod okna dvorcev), je bila obnovitev zaupnih stikov prva kretnja obeh strani z namenom, da bi se čim bolje izvlekli. Naloga je bila težka. Pokazalo se je, da carizem zdaj nenadoma ni mogel zaustaviti svojega bega v Antantini vpregi brez tveganja, da bi sam sebi zlomil vrat. Bjoerkoejski incident se nanaša na leto 1905, ko je nemški cesar VVilhelm II. zapeljal Nikolaja z obljubo, da bo podprl njegov majajoči se prestol in mu mimo vlad predlagal v razmerju ena proti ena pogajanja o sveti zvezi. Dne 23. julija sta v zaliv Bjoerkoe blizu Viborga iz nasprotnih strani pripluli dve jahti pod imperatorskimi zastavami. Bratranca sta se srečala, da bi razpravljala o položaju v Evropi. VVilhelm II. je tedaj prestopil na Nikolajevo jahto. Dva dni, 23. in 24. julija, so služabniki nosili vino in prigrizke v kajuto, kjer sta zasedala impe-ratoija. Včasih se je iz kajute oglašala glasba — cesar VVilhelm je igral Chopinove nokturne, kdaj pa kdaj pa so se slišali odlomki napitnic. Ob koncu pogajanja je Nikolaj II. poklicali v kajuto pomorskega ministra A. A. Birileva. Na mizi, sredi buteljk in prigrizkov, je minister zagledal neko listino. Car jo je pokril z dlanjo in predlagal, naj z dopolnilnim podpisom brez branja njene vsebine potrdi pravkar sklenjeni in podpisani sporazum med državnima poglavaijema — se pravi dogovor o rusko-nemški zvezi. Birilev se je pokoraval ukazu. To je bil čuden in presentljiv dogovor. Nasprotoval je celotnemu sistemu mednarodnih zvez in obveznosti Rusije. S tem dogovorom se je Rusija obvezala: 1. zaščititi Nemčijo v primeru vojne s Francijo. Po tedanjem še veljavnem dogovoru pa je bila Rusija dolžna zaščititi Francijo v primeru vojne z Nemčijo; 2. v Bjoerkoeju seje cesar obvezal, da bo zaščitil evropsko Rusijo pred „katerimkoli napadom iz evropskih držav44. Pred kom? Menda ne pred Nemčijo? Pred Francijo? Saj je bila Rusija vendar njena zaveznica. ) ' Pred Avstrijć? Ta je podpisala zvezo z Nemčijo, torej tako ali tako ne bi napadla zaveznikov svojega zaveznika. Pred Italijo? Ta je bila v enakem položaju kot Avstrija - udeleženka nemškega trojnega bloka. Pred Anglijo? Ta se z Rusijo ni mogla vojskovati na kopnem. Pred Japonsko? Resnično, tam je bilo izhodišče nevarnosti. Tembolj, ker portsmouthski dogovor v tistem času še ni bil potijen (ratificiran). Sicer pa VVilhelm v Bjoerkoeju ni prevzel nase nobenih obvez na Daljnem vzhodu, torej bi se Nikolaj taip lahko vojskoval sam, če bi se mu zahotelo. . ' Vest o bjoerkoejskem sporazumu je povzročila vznemirjenje in zmedo v evropskih prestolnicah, vključno v Peterburgu. Kot nalašč se je takrat vrnil iz Portsmoutha S. J. VVitte. Med njim in ministrom za zunanje zadeve Lamsdorfom je stekel takle razgovor: Lamsdorf: „Ste brali sporazum, sklenjen v Bjoerkoeju? 44 VVitte: „Ne, nisem ga bral.44 Lamsdorf: „Vam ga VVilhelm in naš vladar res nista dala prebrati? 44 (Na poti skozi Nemčijo se je Witte namreč ustavil pri cesaiju). VVitte: „Ne, nista mi ga dala. In ko sem prišel v Peterburg in bil pri vas, preden sem se javil carju, mi ga tudi niste dali prebrati.44 Lamsdorf: „Niti sam nisem vedel za njegovo vsebino. Zdaj pa poglejte to krasoto!44 VVitte (potem, koje prebral dokument): „Ugotavljam, daje ta dogovor prava zahrbtnost.44 Lamsdorf: „In da ne govorim o njegovi neenakovrednosti/4 VVitte: ,,Nečasten je v odnosu do Francije; mar vladar ne ve za naš dogovor s Francijo? 44 Lamsdorf: „Kako, da ne? Morda je pozabil nanj, najbolj verjetno pa je, da v oblaku dima, ki gaje spustil VVilhelm, ni spoznal bistva.44 VVitte: „Ta dogovor je vsekakor treba razveljaviti.44 Ministrskega predsednika je zanimala vloga Birileva. Ugotovil je, da sporazum ni veljaven, ker ga ministra za zunanje zadeve nista potrdila s svojima podpisoma. Birilev pri tem nima kaj početi. VVitte: „Admiral, ali vi veste, kaj ste podpisali v Bjoerkoeju? 44 Birilev: „Ne, ne vem.44 Witte: „Torej ne veste? 44 Birilev: „Ne zanikam, da sem podpisal neko listino, nadvse pomembno.44 Witte: „Kaj vsebuje? 44 Birilev: *0 tem nimam niti najmanjše predstave. Takole je se je zgodilo. Vladar meje poklical v kajuto in dejal:, Mi zaupate ^Aleksej Alekseje-vič? 4 Po mojem odgovoru je dodal: ,No, potem pa podpišite tole listino. Kot vidite, sva ju podpisala jaz in nemški imperator..,. On pa ne želi, da bi jo s podpisom potrdil kdo izmed mojih ministrov.4 Potem sem jo podpisal. Tedaj se je iniciativna skupina, v kateri so bili VVitte, Izvolski in veliki knez Nikolaj Nikolajevič, odpravila k carju. Po muzejskem metternichov-skem modelu prepisane diplomatske zamisli (koncepcije) niso vzdržale niti prve preizkušnje. Pod pritiskom pomočnikov je Nikolaj napisal cesaiju VVilhelmu pismo, v katerem ga je prosil, naj smatra bjoerkoejski dokument za neveljaven, dokler se mu ne pridruži Francija. Cesar gaje v poslanici, s ^katero je odgovoril Nikolaju, zaman pozval: „Ti in jaz — sva podala drug drugemu roki in se podpisala pred bogom ... Kar je podpisano, to je podpisano.44 Nikolaj je ostal gluh za to rotenje. Bjoerkoej-ska listina je bila razveljavljena. Da bi pomiril nezadovoljnega VVilhelma, se je Nikolaj odločil za vrnitev obiska v Svinemondu. Svidenje je bilo na caijevi jahti v pristanišču od 4. do 6. avgusta 1907. Z ruske strani je prisostvoval pogovoru Izvolski, z nemške strani pa Von Buellovv. Vedno znova zastrašujoč Nikolaja z „liberalnimi, v bistvu revolucionarnimi pojavi44, je VVilhelm vztrajno izsiljeval veljavnost bjoerkoej-skega dogovora. Izvolski je nasprotoval. V Svinemondu niso prišli do nobenih zaključkov. „VVilhelm nam ni mogel oprostiti, ker smo pretrgali spletene pasti in naščuvali nanj Nikolaja II.,44 piše VVitte. In dalje piše isti avtor: „Če imperator VVilhelm ne bo dobil pravega zadoščenja -fraze za to ne bodo dovolj - potem bo v nedrjih nosil kamen proti Rusiji.44 Svojih neuspehov v Bjoerkoeju potsdamski bratranec carskoselskemu n! oprostil in jih ni pozabil do konca svojega življenja. Nedolžni in posiveli bivši cesar je iz svojega hilandskega zapečka čez mnogo leta po carjevi pogubi vedno pogosteje delil očitke duhu mrtvega Nikolaja. Zavrnitev bjoerkoejskega sporazuma je VVilhelm smatral za začetni vzr^k Nikolajeve nesreče. Treba bi bilo držati skupaj, tako bi se izogni- li jekaterinburškemu koncu - tak je bil smisel pisma, ki ga je cesar VVilhelm 1926. leta poslal bivšemu vojnemu ministru V. A. Suhomlinovu: „Dogovor, ki sva ga z Nikolajem II. sklenila v Bjoerkoeju, je položil temelje mirnemu in prijateljskemu sporazumevanju Rusije in Nemčije ... Obveljal pa ni zaradi vmešavanja ruske diplomacije (Izvolski, Sazonov), ruski generalov, članov Dume (skupščine) in drugih dejavnikov. Svetovna vojna, h kateri so stremeli, ni izpolnila njihovih pričakovanj, postavila je na glavo vse njihove načrte in car je — prav tako kot jaz — izgubil prestol.44 Strahotne posledice, ki si jih je Rusija nakopala z napadom na Nemčijo, in vsi nadaljnji dogodki dokazujejo, da bi se obe državi rešili enako kot pred sto leti samo s tesno medsebojno povezanostjo in obnovitvijo monarhije na obeh straneh. IMPERMOR VVILHELM 11. INLRMJ Od mojstrovine gornje poslanice doomskega pribežnika se odbijeta laž in napuh vojskujočega se nemškega imperializma prav tako, kot se kaplja gošče odbije od blatne vsebine vodnega zbiralnika. VVilli ni napadel, drugi so napadli njega. On ni želel spopada prvega avgusta 1914. leta. Vsilili so mu ga. Svetovno vojno so želeli in si od nje obetali koristi drugi. VVilhelm in njegovi generali niso imeli nič od tega. Tistim drugim je izid vojne prekrižal načrte, medtem ko pri njem, pri cesaiju, ni bilo kaj prekrižati, saj njegov generalni štab ni imel ne načrtov ne računov. Bratranca so spravili iz ravnotežja Sazonov, Izvolski in antantovski voditelji. Konec je bil tak, da sta oba izgubila prestol, „car prav tako kot jaz44 (po VVilhelmovem zapisu). Doomski samotar je svojo odstavitev še čez osem let štel za neveljavno in še zmeraj se je poveličeval v kralja in imperatorja. Zato pa so Rusijo zadele „strahotne posledice44, pod katerimi je treba razumeti revolucijo, izignitev Nikolaja in utrditev sovjetske oblasti' v predelih bivšega imperija. Res jih je bilo lahko strah. Z nastankom nove, sovjetske države je bilo izgubljeno upanje za uresničenje načrtov „Drang nach Osten44 — tako v cesarski, kakor tudi v poznejši hitlerjevski varianti. Vse še ni propadlo, je tolažil bivši imperator svojega nekdanjega vohuna Suhomlinova, ki je nekaj časa opravljal dolžnost ruskega vojnega ministra. Še se lahko posreči zavrteti svet za sto let nazaj, z Rusijo in Nemčijo vred. Čim dlje v preteklost vrnemo obe državi, tem bolje. V Bjoerkoeju se ni zgodilo nič. No, če bog da, bomo imeli Rusijo, bomo imeli novega carja in tedaj bodo strategi novih pohodov na vzhod in zahod v „tesni vzajemni povezavi44, na temeljih obnovljene družinske zveze „našli rešitev za prihodnost .. ,44 Tej ideji so se v emigraciji desetletja klanjali bivši krilni pobočniki, gubernatorji in nadškofi. Globoko so se klanjali VVilhelmu in njegovim generalom v letu 1918. Do tal so se priklanjali Hitlerju 1941. leta. In zdaj nekaj besed o Skoropadskem. 14. decembra 1918 je s kovčki zapustil Kijev. Pridružil se je pratežnemu transportu cesarske armade in se podal na Bavarsko. Nastanil se je v mestecu Metten, kjer je tiho in mirno živel več kot triindvajset let. V letu 1941 je napisal pismo Hitlerju, mu v njem ponudil svoje usluge in zaprosil, da bi mu dovolili oditi v Kijev „z namenom, da bi v tem ugodnem trenutku lahko dokazal sodelovanje z nemško upravo44. Fuerer se je zahvalil za „dobra čustva44, predlog za usluge pa je odklonil, „ker niso potrebne44. Po čudnem naključju je Skoropadski izročil svojo dušo bogu 30. aprila 1945 — ravno na dan, ko je . Hitler v berlinskem bunkerju zaužil podganji strup. Suhomislov, kdo je bil to? Vojni minister, ki so ga sramotno, z vikom in krikom širom Rusije odstavili 11. junija 1915. 21. aprila 1916 so ga aretirali, nakar je nekaj časa sedel v petropavlov-ski trdnjavi. Iz nje so ga osvobodili na ukaz Nikolaja II. Poleti .^917 je stopil pred vojno sodišče v Peterburgu in 12. septembra so ga obsodili na dosmrtno ječo. S pomočjo Mirbacha in Ritzlerja je pobegnil. Ta dva sta mu priskrbela ponarejene dokumente. Suhomislov se je tako izselil v Nemčijo. Zadnja leta svojega življenja je preživel v vili blizu Berlina. V obdobju od 1923 do 1926 mu je uspelo dobiti mesto svetovalca za vzhodnoevropska vprašanja pri glavnem poveljstvu. V tej funkciji je pomagal skupini Sekta, Brauchitscha in Fritscha snovati načrte za napad na Sovjetsko zvezo. Krasnov — to je primer redke preobrazbe. Bič je zamenjal s peresom. V. Nemčijo je zbežal še v 1918. letu. Tam se je posvetil pisateljevanju. Potomstvu je zapustil deseterico romanov in povesti brez vrednosti. Kljub vsej preobrazbi je ostal zvest sam sebi. Po 22. juniju 1941 seje vrnil k stari obrti kot plačanec nemškega imperializma. Postal je general vvehrmachta in se tako čez petindvajset let znova pojavil v južnih predelih Sovjetske zveze, ki so jih okupirali Nemci. Temu primemo je tudi končal. Odpeljali so ga v Moskvo, ga obsodili in obesili. Nadaljevanje prihodnjič M.KASVIN0V PREVEDLA: J. TEPPET POEZIJA trenutek bivanja *oldeiibruk ixv Sanja skupine The Platters. Na dveh ploščah so posnete vse najbolj znane pesmi iz repertoarja slavnih črnih pevcev in večina njih je našim ljudem dobro znana. Naj omenimo samo pesem Only you ali Smokegets in your eyes, ki so še sedaj v železnem programu marsikaterega ansambla. KONCERTI V tej zbirki je Partizanska knjiga izdala še dve zanimivi deli iz slovenske literarne us-tvarjalnosti za mlade. Pravljica Toma Rebolja „Gol-denbruk in Sanja“ pripoveduje o dečku, ki je imel svoj zaliv in v neki špilji celo svojega duha. Povest govori o pomenu prijateljstva in o lepoti tovarištva ter o prvem spoznanju sveta. Ilustracije je prispevala Jelka Reichman. UDARNA BRIGADA Povest Udarna brigada, ki jo je napisal znani slovenski pisatelj Anton Ingolič in ilustriral akademski slikar France Mihelič, je ena naših prvih partizanskih povesti, pa tudi ena najuspešnejših, zato bo dobrodošla na policah otrok. PRI ,,KVW MUH 137. zvezek zbirke Kondor prinaša zbirko novel slovenskih avtorjev med ekspresionizmom in socialnim realizmom. V knjigi so zastopane novele Ludvika Mrzela, Vladimirja Bartola, Rudolfa Kresala, Danila Lokaija in Iva Bmčiča. Slovenska izvirna proza se pod skupnim naslovom Pri meni luč gori predstavlja z značilnostmi obdobja, ko so si umetniki prizadevali za reprodukcijo uzrtih podob in za tehnično obvladovanje materiala. Spremno besedo je napisal Franček Bohanec. Narava skriva v sebi obilo zdravilnih moči, treba jih je samo odkriti in uporabiti. Priznani strokovnjak Richard Willfort je napisal razumljivo in praktično knjigo ZDRAVILNE RASTLINE IN NJIH UPORABA, ki jo lahko dobite v slovenskem prevodu. Izdala jo je založba Obzorja iz Maribora. Cena 120,00 din. KNJIGE - . 500 Jugoslovanska filmska industrija je lansko leto posnela petstoti domači film. S tem smo se Jugoslovani uvrstili po številu posnetih filmov na enega prebivalca precej visoko v svetovni lestvici. WEST SIDE ST0RY Z zamudo 13 let prihaja na naša platna znameniti ameriški muzikal West side story (Zgodba z zahodne strani), ki ie prejel kar 10 naj večjih filmskih nagrad — oskaijev. Melodije iz tega filma so že dolgo znane našim ljudem, zdaj pa si bodo končno lahko ogledali še film. PLOŠČE Za ljubitelje lepih starih melodij in dobre zabavne glasbe je gramofonska hiša RTB izdala dvojni retrospektivni album nekdaj zelo popularne vokalne H Te dni je v založbi Kulturnega ateljeja Slovenije izšla pesniška zbirka, v kateri se predstavljajo trije mladi slovenski pesniki s svojimi tiskanimi prvenci. Med njimi je -tudi dvaindvajsetletni študent Miro Gutman iz Novega mesta. Za dolenjske književne ustva-ijalce tak dogodek ni ravno pogost, saj je znano dejstvo, da smo v tem pogledu precej daleč za drugimi pokrajinami, kjer založniška dejavnost ni tako mačehovska do domačih ustvarjalcev. Sicer pa naj o tem pove svoje kar mladi pesnik. „Z mojo zbirko je bilo precej homatij,“ pravi Miro. „Morala bi iziti že pred enim letom kot samostojna zbirka, saj je bila v programu Kulturnega ateljeja uvrščena na prvo mesto. Zaradi denarnih težav in sprememb v vodstvu se je vse zakasnilo, tako da bo tiskana šele sedaj skupaj z dvema drugima/* „Kakšen je položaj mladega ustvaijalca pri nas? “ „Pri nas na Dolenjskem se mi zdi, da ni več pravega zanimanja za tovrstno dejavnost, kolikor pa je mladih, ki bi delali, nekako ne morejo organizirano nastopiti. V slovenskem prostoru pa je vprašanje mladih, še neuveljavljenih ustvarjalcev po svoje tudi kritično. Okoli posameznih revij so zbrane skupine, v katere je težko prodreti, še posebno če je pesnik samosvoj in nima ideologije skupine ter se že s tem nekako loči od nje.“ „Torej ne pripadaš nobenemu od izmov? “ „Pripadnost raznim izmom za pesnika ni spodbudna, ker ga odvarča od iskanja lastnega izraza. Zame je poezija povsem subjektivni izraz določenih objektivnih razmer. Seveda pa ne sme zaradi tega biti zaprta vase, nedostopna za bralca. Zal, postaja moderna poezija izrazito hermetična, čeprav mislim, da bi morala biti vsaj preberlji-va, se pravi, da bi bralec moral od nje dobiti sporočilo, ki mu v zavest prinaša take slike sveta, kakršne se ustvarjajo v bolj dojemljivem in občutljivem duhu. Morda je hermetičnost posledica samote mladega človeka. Vendar sem prepričan, daje to slepa ulica, v kateri ostaja človek sam in nerazumljiv in niti preko medija poezije ne najde stika z drugimi ljudmi.*4 „Kako bi potem lahko opredelil sebe in svojo poezijo? “ „Sem lirik. Vzgib za ustvarjanje najdem v razmišljanju o samem sebi in o svojem mestu v svetu. Lahko bi rekel, da sem sam sebi vir in motor ustvarjanja. Iz sebe sprašujem po sebi. Pesem je samo oblika temeljnega vprašanja, ki pa z njo ni rešeno. Seveda ni to nikakršen narcisizem, zagledanost vase, am pak gre za položaj človeka v svetu, za njegov odnos do drugih, gre za trenutek bivanja človeka v svetu.** „Kako pravzaprav nastane pesem? “ „V sebi dolgo nosim zamisel ali pa samo neko počutje, dokler ne najdem neke besedne tvorbe, sklop besed, ki najbolje opredeli ta temeljni vzgon. Pišem, kadar pride trenutek, ne-glede na kraj ali čas. Res pa je, da za dokončno obdelavo pesmi potrebujem samoto in okolje, ki sem ga vajen.** „Zdaj pa še standardno vprašanje: kakšni so tvoji načrti? “ „Želel bi izdati samostojno zbirko. Kulturni atelje Slovenije je obljubil, da prevzame v roke organizacijsko delo, jaz bom moral zbrati samo potrebna denarna sredstva. Pozanimal sem se že o možnostih in dobil zagotovila, da je dovolj sredstev za ustvaijalno dejavnost. Samo če ni vse to le govoijenje, s katerim se zakriva nedejavnost. Prepričan sem, da se mora nekaj spremeniti v tej smeri. Domača ustvarjalnost je vendar najpomembnejša. Človek mora najprej nekaj narediti doma, šele | potem lahko uspe tudi drugje.** MiM DOLENJSKI LIST mm Po scenariju enega najbolj znanih piscev Vojvodine Ferenca Deaka je režiser Karolj Viček začel snemati film „Parlog**, ki ga financira delovna skupnost Neoplanta film. Film obravnava življenje vojvodinske vasi in pripoveduje zgodbo o očetu in treh sinovih, ki očeta pustijo samega na zemlji, oni pa odidejo v svet. Režiser pravi, da bo film živopisna slika vaškega življenja v Vojvodini. eJ gU E m PREDSTAVUMTK> VAfflTN izšel roman srbskega pisatelja Dragoslava Mihailoviča Ko so cvele buče. Roman pripoveudje v modernem, žargonsko obarvanem stilu zgodbo o mladih boksarskih šampionih, o življenju v polmračnih ulicah in revnih stanovanjih na robu velikega mesta, o nasilnežih in izgubljencih, ki šele iščejo svoje mesto v družbi. Poln je skoraj filmsko razburljivih dogodkov in pretresljivih človeških usod. TRI NOVELE Kot 136. zvezek zbirke Kondor so pri Mladinski knjigi izšle tri novele nemškega pisatelja in Nobelovega nagrajenca Thomasa Manna. Vse tri novele: Tri-stan, Tonio Kroeger in Smrt v Benetkah so iz tistega obdobja Mannovega pisanja, ko sta bila v središču njegovega zanimanja in pisanja umetnik in vprašanje o umetnosti. Novele so zgleden prikaz Mannovega pisanja, za katerega je značilno slikanje notranjih stanj, razčlenjevanje osebnosti in stilno prečiščena umetniška beseda. MATJAŽEVA KNJIŽNICA temne usode V zbirki, ki so jo pri Mladinski knjigi imenovali Krog in je bila nekaj časa brez naslova, je Mladinska knjiga je z zbirko H vražji fantje v letečih škatlah prinesla na naše knjižno tržišče zanimivo novost; pričevanja ljudi, ki jim življenje poteka na nebu in na zemlji, ljudi, ki v borbi med življenjem ih smrtjo na novo odkrivajo človeka in njegovo vrednost. Obenem pa prinaša v slovenski jezik novo izrazoslovje in ga s tem bogati, da ne bo poniknil v tujih terminologijah. Prve tri knjige so že v prodaji. To so: Veliki cirkus Pierra Gostermanna, Usoda je lovec Ernesta Ganna in Dvoboj orlov Petra Townsenda. V Novem mestu je zadnji četrtek v preteklem letu gostovala jugoslovanska super pop skupina Time s pevko Josipo Lisac. Skupina Time je bila svoje čase res dobra in je v jugoslovanski pop glasbi nekaj pomenila. Zdaj je od šestčlanske skupine ostal samo trio, ki ga sestavljajo Dado Topič, Peco Petej in Pop Asanovič. Čeprav tvorijo omenjeni glasbeniki bivše jedro skupine, po prikazanem igranju ne bi mogli reči, da gre za „super skupino**. Rock, zelo bledo pomešan z jazzom, ki gaje skupina izvajala, se v ničemer ne razlikuje od glasbe, ki jo danes izvaja veliko pop skupin. Temu primeren je bil tudi odziv poslušalcev, čeprav na popoldanskem koncertu le ne bi bUo treba pokazati tako zavračilnega odnosa do izvajalcev. Novoteks inOUSTRIJB moTORniH VOZIL novo mESTO A.BARTELJ < J.SPLICHAL Dolenjski list' meR4 TEKgTILM TovARhJA IZPELUJE TUP/ pTRE§N!KE? OL/Or Bralce, ki nameravajo sodelovati pri nagradnem žrebanju, v katerem bomo med srečneže razdelili petero nagrad: katrco, 1000 strešnikov, zmrzovalno skrinjo, pralni stroj in 7-dnevni penzion za dve osebi v Čateških Toplicah, opozarjamo, naj ne pošiljajo posameznih odgovorov. Po končani v igri bomo namreč v prvi naslednji številki P objavili še en, jolly kupon, ki bo lahko nadomestil kateregakoli izmed štirih objavljenih in s številko označenih kuponov. S tem bomo pomagali tistim, ki iz kakršnihkoli vzrokov ne bodo imeli vseh štirih kuponov. Šele potem bomo sporočili, do kdaj in kako morate poslati rešitve na naša vprašanja v uredništvo, da boste sodelovali pri žrebanju petih nagrad. KATRCA ZA OSEM DINARJEV in še štiri druge nagrade čakajo na vas. Ne zanašajte se na srečo, da boste Dolenjski list dobili v prosti prodaji. Kar 96 odstotkov ga namreč poštarji razdelijo med naročnike, saj Dolenjski list in P nudita tudi obilo branja in zanimivih novic. Mnogo sreče pri reševanju in še več pri žrebanju vam želi P. NOVOTEHNA novo mesto kupujte TEHNIČNO BLAGO V NAŠIH PRODAJALNAH V NOVEM MESTU, KRŠKEM, METLIKI IN TREBNJEM! dolenjka V NAŠIH PRODAJALNAH NA DOLENJSKEM IN V BELI KRAJINI NUDIMO VSE, KAR POTREBUJETE! ■■I C zdravilišče Čalmjlie toplice Zadnji Gallenberg je bil grof Wolf Vajkard, ki je umrl v prvi polovici 18. stoletja, potem pa je prišla Soteska-v roke Turjačanov - najprej začasno, od leta 1793 pa dokončno. Razpadajoči grad Stara Soteska je dokončno podrl Valvasorjev sodobnik Jurij Sigmund Gallenberg, ki sije okoli 1670 postavil na levem bregu Krke nov prostoren grad v baročnem slogu v obliki četverokota in s stolpi v dveh nadstropjih na vogalih. 1855 so poslopje renovirali, od 1892 dalje so bili v njem uradi, pisarne in registrature z arhivali-jami. O soteškem gradu, kije slovel za najlepšega v deželi, piše Valvasor takole: „Grajsko poslopje je imelo obliko dolgega četverokotnika s stolpi na vogalih. Prostrano dvorišče so oklepala dolga, visoka, odprta stebrišča. Bilo je razdeljeno na dva dela, izmed katerih je eden služil kot cvetličnjak. V pritličju je bila velika dvorana, ki je v poletnem času nudila hladilo in oddih. Krasile so jo štukature in portreti Gallenbergov in Schrat-tenbachov. Tlak je bil iz belega in črnega marmorja, iz kakršnega je bil tudi kamin sredi dvorane. Na eni strani kamina je izklesan delfin, na drugi pa krilati konj, ki bruha vodo. Tudi v krasnem konjskem hlevu so bile kamnite jasli. Vrtovi okoli gradu so bili polni žlahtnega sadja in dražestnih rastlin.“ Vse pa ni bilo tako lepo in dražestno. Medtem ko so se gospodje veselili, so bili kmetje reveži. Njihov bes je med drugim prekipel, koje uporniški duh zajel tlačane in so si zataknili za klobuke zimzelen. Takrat so si dali duška, ko so dobili v roke gospoda iz Loža. Potolkli so ga in ga pokopali tako, da so na njegovo truplo nametali kamenje. Ljudje so še dolgo vedeli za njegov grob in vsak, kdor je šel mimo, je v spomin na tiste čase vrgel na gomilo kamen. Gospodje iz Loža so tako izumrli . .. Tlačanski duh se je ohranil tudi v pregovorih. Ljudje še vedno pravijo: „Tako ješ, kot da bi prišel s tlake." na grajskih posestvih tlačanom namreč niso dajali jesti. Drugi pregovor pravi: „Kdor se na tlaki vredi (pretegne, poškoduje zaradi naporov pri delu), se ne sme pokopati na žegnani britof.“ Torej se vidi, da se tlačani, če-se je le dalo, na tlaki niso preveč pretegnili. Še dolgo se je kot spačenka ohranila kletvica „Aršoft nahamol!“, ki jo je bilo slišati zlasti tam, kjer je bilo potrebno delo ponoviti. Bržkone gre za valptove besede: „Her-rshaft (zahteva) npch einmal!“ se pravi: „Gosposka zahteva še enkrat na tlako!“ Sploh pa so se valptov podložni kmetje mnogokrat bali huje kot graščakov. Žalostno je bilo včasih tudi v gradu. V latinščini se je ohranilo pismo iz leta 1495, ki odkriva žalosten dogodek iz gradu Soteska. Jurij Scheyer je prosil patriarha Nikolaja Donata Oglejskega za odvezo pri nezaslišanem zločinu. Kaj se je bilo zgodilo? Jurij je imel hčer Katarino, ki jo je hotel naučiti brati in pisati, zato je sprejel v hišo mladega učitelja. Med Katarino in učiteljem se je vnela ljubezen. Mlada zaljubljenca sta sklenila, da bosta ušla, ker oče gotovo ne bi pustil, da bi se poročila. Toda bila sta brez denarja. Nekega dne je izginilo 400 dukatov, hkrati z njimi pa tudi učitelj in Katarina. Besni oče je za zaljubljenima ubežnikoma poslal svoje ljudi, da so ju ujeli. Takoj so ju pripeljali predenj. Oče Jurij je hčer zaprl v stolp svojega gradu, mladega učitelja pa je izročil sorodniku, da bi ga imel zaprtega, dokler se ne odloči, kaj bo z njim. Sorodnik se je hotel Juriju Scheyerju prikupiti, zato je velel učitelja utopiti. Župnik zaradi tega gospodu Juriju ni hotel dati odveze, tako da je moral zanjo prositi oglejskega patriarha. Hkrati je Juriju, njegovi ženi in družini in vsem, ki so ubežnika lovili, prepovedal hodi^ ti v cerkev Oglejski patriarh je ugotovil, da Jurij 'ni dal utopiti učitelja, zato mu je dal odvezo, sorodnika pa, ki je učitelja dal utopiti in ki je bil bogat in mogočen, je poslal po odvezo k samemu papežu v Rim. In kako je bilo s Katarino? Po tragični smrti ljubljenega učitelja je šla v samostan v Velesovem, kjer je postala celo prednica. In kdo je moral iti po odvezo v Rim? Bržkone Jožef Lamberg, ki je bil 1527 deželni Upravitelj kranjski. Bolj od spominov na usode grajskih ljudi je ljudem v soteski Krke ostala v spominu otvoritev železarne na Dvoru. Knez Viljem Auersperg je dobil od cesarja kneževini Muensterberg in Frankenstein v Šleziji. Po ženi očeta Janeza Vajkarda so Auerspergi podedovali graščini Lošenstein in Losenstein Leiten v Gornji Avstriji. Po vojni s Prusi sta prvi posestvi prišli pod pruskega kralja Friderika II., ki jih je Viljem prodal za 100.000 cekinov in za ta' denar takoj'kupil Sotesko od Kajetana grofa Lichtenberga. Da bi pomnožil dohodke, je knez Viljem postavil na Dvoru železarno, ki je bila blagoslovljena 17. aprila 1796, inje takoj zaposlil 200 delavcev. Sicer pa so bili Auerpergi mogočni knezi, saj so bili člani gospodske zbornice na Dunaju, svoja posestva pa so imeli tudi na Češkem in v Avstriji. Okrog Soteske so imeli Auerspergi ogromno gozdov, zato so si ob Krki postavili za tiste čase moderno žago na vodni in parni pogon, v opuščenem grajskem mlinu pa so si naredili lastno elektrarno. Koroščeva vlada je ob agrarni reformi 1936 od Auerspergov kupila 25.000 ha zemlje po 300 din hektar, Auerspergom pa je ostalo še 1.000 ha in vsi gradovi. Kajpak je bilo le še vprašanje časa, kdaj bodo resnični gradovi ostali za plemiče le še gradovi v oblakih. Lastniki gradu Soteska so bili od nekdaj vneti za kulturo. Gospodje Scheyerji so bili vneti pristaši protestantizma, eden izmed njih je bil celo nadzornik protestantskih šol in je 1584 dobil v dar v rdeče usnje vezan primerek Dalmatinove biblije. Tudi zadnji knez Auersperg je skrbel za vzgojo svojih otrok, imel pa je tudi bogato galerijo slik. O tem se znani Novomeščan Drago Šproc spominja: „Vsak torek in petek sem se z vlakom odpeljal do Straže, kjer so me počakali livrirani služabniki z avtom ali kočijo. Potem sem poučeval tri otroke, dva fanta in dekle, glasbeno umetnost. Spominjam se, da je imel knez Francozinjo, Avstrijko in Mad-žarko, ki so učile otroke, da so ob letu hodili v Budimpešto na izpite.“ Od nekdanje slave in veličine je pstal le Hudičev turn, nekdanji vrtni paviljon. Zdaj je restavriran in pod skrbništvom Zavoda za spomeniško varstvo. Poslikan je z Almana-chovimi freskami. Uresničile so se torej napovedi soteškega delavca, zbiratelja zgodovine Antona Viranta: „Sedaj je grad pepel in prah, ker tudi /sam ni znal pravic, zato sta gosta zdaj/mu strah in petje sov, ponočnih ptic.“ SOTESKA Auerspergi so bili zadnji lastniki Soteske in Žužemberka (na fotografiji) Hudičev turn, nekdanji grajski vrtni paviljon, je zdaj zaščiten in obnovljen ----------------------------------------------------- izdeluje v specializiranem obratu v Dobruški vasi kvalitetni peščeno-cementni strešnik po licenci LA TEGOLA INGLESE Prednosti Novoteksovega strešnika so: odpornost proti atmosferskim vplivom in razjedanju, dolga življenjska doba, hrapava površina, ki preprečuje padanje snega s strehe, praktično in enostavno pokrivanje strehe, tehnično in estetsko dovršena streha NOVOTEKS SE PRIPOROČA Z. H9& R A _N_ T l G 0_ Sl A Ji _K e R _P 1 KI O x A x l »D X S T N 3 e Ul 9t x JJ K ■BIJ ffi! L T X at 0 A S s V JA »•U T T D A _v_ _6_ A N _A T mm ir; ■52? _a N A K A X e N 1 N A_ — c 7Z T 0_ ±L A — w T Č t_ X X e I A X _A m S L i N A A. _v_ X x tz R A Sic * 0 7 A R ji 6 N A PARADIŽNIK V STAREM RIMU y m ^ e*tiirljiva slutnja ga • *a»nahoval s silno •^sti njegov kabrio- I ^ e — kabriolet je sto da ga obudi s°lidna predvojna f izvlekla sta svoje ’ nema in očarana. Nežno sta ga pogladila z jelenovo krpo, rahlo privzdignila pokrov motoija, pihnila v vplinjač, obrisala svečko v predpasnik, kanila šilce deževnice v akumulator in .. . lahko bi se odpeljala ta hip! Nista mogla, preveč nenadoma je prišlo vse skupaj. Zapeljala sta vozilo v gradbeno barako, ga varno zaklenila in odšla na borno slamico, da še eno noč prespita tu . . . Staknila sta glavi, Ui na svojem skromnem ležišču, in vso dolgo noč načrtovala. Bila sta malce v zadregi naša junaka! Dve vozili sta bili zdaj tu: eno v vinogradu, to je obetalo, da ju popelje v njun čas; drugo vozilo je stalo v baraki. Ponujalo seje, da ponese malce po rimskem kraljestvu! Obe potovanji sta bili vabljivi in sužnja na slamici sta se odločila, kot bi se odločil marsikdo med nami: najprej malo naokrog z avtomobilom, nato pa veselo v svoj čas, v Košato lipo! S tem sklepom v srcu sta dočakala novi dan. NA STADIONU Detektiv Steve Ames je zadovoljno pogledal osemletnega sina, ki je sedel zraven njega. Nato se je obrnil k svojemu tovarišu Bobu Fullerju, ki je bil na drugi strani. — Steve junior raje gleda baseball na samem stadionu kot na televiziji. Zato sem ga pripeljal. Skušal je bolje namestiti noge, ki so mu hotele zaspati. Nenadoma se je zdrznil in skoraj povsem pozabil na tekmo. Pogledal je na polne vrste sedežev, ki so se spuščale k travnatemu terenu. Skoraj celo minuto je gledal, nato pa je nagovoril Fulleija. — Bob, poglej v drugo vrsto spodaj. Kaj ni tisto Rock Wilson? Ames je moral dvakrat s komolcem dregniti Fulleija, preden je ta postal pozoren na človeka, ki je sedel pet vrst pod njima. — Že leta ga iščejo zaradi uboja, — je zašepetal Ames. — Vedno nosi revolver. Nevaren je! — Preveč ljudi je, da bi lahko sedaj kaj storila, — je odgovoril Fuller in se obrnil k fantu. — Pazi na igralca št. 6. Najboljši igralec je. Ime mu je Fred Jansen. Steve je pokimal s svojo majhno plavolaso glavo in iztegnil vrat, da bi bolje videl, kaj se dogaja na terenu. — Kaj ne moreš niti za hip pozabiti tekme? — je zamrmral Ames jezno. — Pred nekaj leti si zasliševal VVillsona. Gotovo se te spomni. — Šel bom od tod, da me ne bi videl. Medtem bom razmislil, kako naj ga primemo, — je rekel Fuller in vstal. -Naj vzamem Steva s sabo? ' — Ne! — je odgovoril Ames odločno. - Saj si znorel. Če vidi tebe in Steva skupaj, je vse propadlo. Fuller je odšel po stopnicah. Tedaj so gledalci začeli burno navijati. Morilec se je hitro obrnil. Njegov pogled se je za hip ustavil na Fullerju, nato pa skočil na prazni sedež zraven detektiva in njegovega sina. Ames je sedel nepremično, zavedel seje, daje neoborožen. Steve je pogledal za Fullerjem in rekel: — Stric Bob ima gotovo zelo rad baseball. — Seveda ga ima, — je zamrmral Ames. Navijanje je spet naraslo. Morilec je počasi vstal. Ames se je obrnil, ker je upal, da bo kje zagledal Fulleija. Če je odšel telefonirat za pomoč, bo gotovo prišel prepozno. Wilson bo gotovo stopil prvi v akcijo. Ames si je obrisal znoj s čela. Začutil je, kako mu curlja pot po hrbtu. Wilson se je začel vzpenjati po betonskih stopnicah. Preden se je Ames zavedel, je morilec stal pred njim. — Mali gre z mano, — je dejal Amesu. Njegov glas je bil tih, skoraj prijateljski. Ames ga je jasno slišal kljub trušču na stadionu. — Če bo deček z mano, bom varen. — Počakajte malo, — je protestiral Ames zamolklo. Sploh vas ne poznam. Zmotili ste se ... — Ne recite, da niste policaj! Gledal sem vas in prepričan sem. Ne skušajte me prepričati, da vaš prijatelj, ki ga osebno poznam, sedaj ne telefonira policiji! — Nato se je obrnil k Stevu: - Pojdi, mali, greva na sprehod! Ames je objel prestrašenega fanta. — Lahko ga takoj tu ubijem! Če pa bo priden, se bo vrnil živ in zdrav, - je zašepetal morilec. — Izbirajte ... uh! Wilson se je nenadoma obrnil in izbuljil oči. Pritisnil si je roko na čelo in se zazibal kot pijan. Nato so se mu kolena zvila in padel je na tla. Revolver mu je padel iz žepa. Ames se je hitro sklonil in ga pobral. Gledalci okoli njiju so skočili s sedežev. Nekdo je v dvignjeni roki držal baseballsko žogico. — Od kod je neki prišla? - so se čudili ljudje. Ames je pogledal proti bližnjemu vhodu. Tam je stal Fuller. Zraven njega je bil igralec baseballa z usnjeno rokavico na roki. Ames je spoznal najboljšega igralca. Bilo mu je jasno, da je on zadel morilca z žogico naravnost v glavo. Ko so Wilsona odnesli, je Fuller stopil k njima in se nasmehnil otroku: — Kaj ni bil sijajen zadetek, Steve? Ames je zamrmral kletev. Fuller je bil dober človek, nikoli pa ni nobene stvari vzel zares. Čudovite počitnice sem imel. Ves čas je deževalo! 'X BREZ BESED POTA Ii\ STitf Ljubimca je hotela prestrašiti Emilija Bučar iz Dobindola je zažgala lasten dom, toda v vinjenem stanju - Pijača je tudi v tem primeru črna senca nad domačijo „Prilika dela tatu,“ je star rek, pH ž večina naših delovnih ljudi pa je K 'fA lwj ^ vsak dan izpostavljena skušnjavi. I|l | | B f I-«! I | I Med delom v proizvodnji skriti 1 A A A *** < Vse od tistega vročega dne 12. avgusta lani, ko je v kleti pri vdovi Bučaijevi začelo goreti in so 47-letno gospodinjo odpeljali v pripor, je dobindolski konec ugibal, kako se bo zadeva končala. Požar, ki je tedaj naglo zajel vso klet in so ga vaščani sami pogasili, bi namreč lahko uničil vso hišo pa še sosednje Križnikovo premoženje. tudi na razpravi zagotavljala, da je šlo le za zastraševalno akcijo in da je Dežurni poročajo KAR NA STREHO! - Jožetu Finku iz Ulice Majde Šilc v Novem mestu je nekdo razkril streho lesene garaže in odnesel deske. Fink je oškodovan za okrog 600 din. MED NAKUPI OB DENAR - 30. decembra lani je postaji milice v Novem mestu javila Anica Kocjančič iz Žužemberka, da ji je med nakupovanjem po novomeških trgovinah nekdo ukradel iz torbe 480 din. Kraje so osumili Mido B., ki bo morala zaradi tega pred sodnike. JE BIL OBJESTNEŽ? Antonu Testenu iz Gotne vasi je nekdo v noči na 3. januar ukradel avtomobilsko dvigalko in orodje. Vse to je lastnik pozneje našel nekaj deset metrov stran od kraja tatvine. VLOM V KLET - V noči na 2. januar je nekdo skozi okno prišel v klet Novomeščana Jožeta Bohteta. Vlomilec si je ogledal vse kletne prostore, nato pa skozi garažna vrata °dšel. Kaže, da brez plena. BRUSNlCAN RAZGRAJAL - 3. januarja zvečer so novomeški miličniki pridržali 38-letnega Leopolda Vrtačiča iz Brusnic, ker je v Mrakovi gostilni razgrajal. Zagovarjati se bo moral še pred sodnikom za prekrške. NOČ ZA KURJE TATOVE - V noči na 6. januar je zmanjkalo iz nezaklenjenega kurnika Novomeščana Milana Rebe 10 kur, sosedom Krnčevim pa so odnesli 8 kur in 4 zajce. Prav tako so kurji tatovi obiskali Gašperšičeve v Dol. Straži, kjer je bil plen še večji: odnesli so 40 kur in 160 kg težkega prašiča iz razsola. Kdo se gosti, še ni znano. Če je megla, bomo zmanjšali hitrost vožnje, prižgali tudi podnevi zasenčene luči, bolj pazili na prometne znake. Ne bomo prehitevali in ustavljali na cesti, če to ni nujno! HUDO POŠKODOVAN MOTORIST . 4. januarja popoldne se je 22-letni Rudi Colner iz Sotelskega peljal iz Brestanice proti Krškemu. Ko je v Sotelskem zavijal na levo, je nasproti pripeljal kolo s pomožnim motorjem Janko Medvešček iz Dol. Leskovca. Pri trčenju se je Medvešček hudo poškodoval in so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Škode je za 1.200 dinarjev. Zadnje dni starega leta je Bučarjeva sedla na zatožnp klop okrožnega sodišča, kjer so ugotovili, kaj se je takrat dogajalo. Bučarjeva, vdova in mati šestih otrok v starosti od 16 do 24 let (vsi imajo že poklic), je živela z Dušanom Ogrincem. Pogosto sta se kregala, pa tudi tepež ni bil nič izrednega pri tej hiši. Največkrat se je ravs razlegal, kadar sta bila vinjena. Tako je bilo tudi usodnega dne, ko sta se Bučarjeva in njen stanovalec najprej skregala, nato stepla, konec koncev pa je on odšel, rekoč da se ne vrne več. Ženska je bila vsa iz sebe in je ljubimca iskala po vasi. Ker ni hotel priti nazaj, je zagrozila, da bo vse zažgala. Ni se šalila! Takoj zatem je namreč v hlevu pod hišo zažgala otep slame. Ogenj je bušil in prihiteli so vaščani. Na srečo so pogasili, vendar že, ko je plamen lizal leseno tramovje stropa. Psihiater je ugotovil, da je Bučarjeva Zakurila pod lastnim domom v stanju, ko je bila bistveno manj pri-števna, deloma zaradi siceršnjega podpoprečnega razuma^ deloma pa je bila kriva vinjenost. Zenska pa je „hotela le njega nazaj ..." Senat pod predsedstvom Janez Kramariča je Bučarjevi prisodil 10 mesecev zapora, ker je povzročila nevarnost za premoženje s splošno nevarnim dejanjem. Razen tega pa se bo morala še obvezno zdraviti proti alkoholizmu. Pravnomočnosti sodbe še čakajo. Koliko je poštenjakov? Slep je vozil motor S hudo poškodbo se je iz nesreče izvlekel fantič, ki je bratu hotel izpolniti željo V obilici prometnih nesreč, ki jih obravnava sevniško občinsko sodi-rN NE NOREC! Mihi Vrbetiču iz Črnomlja se opravičujemo, ker smo v naslovu članka o prometni nesreči, ki jo je omenjeni povzročil, zapisali „Norec za volanom“. Pomotoma je namreč izpadla besedica „kot“. Pravilen naslov bi torej bil : Kot norec za volanom, ki pa ima drugačen zven. r ar Zdomaiji, ki so bili med prazniki doma, so spet odpotovali. Velja pa jih pohvaliti, ker so zadnje čase veliko previdnejši pri vožnji. Ne povzročajo več toliko prometnih nesreč. Na sliki: pri črpalki v Trebnjem se prenekateri založi z gorivom, preden spet za nekaj mesecev reče: „Adijo, domači kraji!“ (Foto: Ria Bačer) šče, je bila pred kratkim tudi ena nenavadna. Opravka so imeli z obtoženim Alojzem Hribarjem, telefonistom iz Lisce. Mladenič se je pred osmimi leti ponesrečil in tedaj oslepel, kot vsak mlad človek pa si je strašansko želel vsaj enkrat voziti motor. Tako je nagovoril svojega nedoletnega brata, da sta se odločila za vratolomno vožnjo, in to na regionalni cesti. Hribar starejši je pritiskal na plin 250-kubičnega motorja Puch in imel v rokah ostale komande, mlajši brat pa je imel krmilo. Nobeden od njiju ni imel izpita in motorno kolo ni imelo prometnega dovoljenja. Pri Impoljci sta se zaletela v železno ograjo. Mladoletnik se je v tej nesreči hudo poškodoval. Nepravilnosti in nevarnosti take vožnje se je obtoženec zavedal. To je priznal tudi na razpravi, vendar je bila želja voziti močnejša od vsega. Pri odmeri kazni je senat pod predsedstvom Antona Marklja upošteval skesanost po nesreči in mladeničevo invalidnost, ni pa mogel mimo izredne lahkomiselnosti, s katero je povzročil hudo nesrečo. Prisodili so mu dva meseca zapora, pogojno za dobo dveh let. Sodba še ni pravnomočna. NAGNJEN H KRAJI 38-letni invalidski upokojenec Ahmed Merdanovič iz Črnomlja je bil lani kot obseden od tatvin. In kaže, da kazni nič ne zaležejo. Potem ko je bil avgusta zaradi male tatvine obsojen na pogojno kazen, je dobil oktobra za drugo tatvino en mesec in pol zapora. Toda še mu ni bilo dovolj in je znova zapadel v kriminal. Trenutno je v zaporu, kjer čaka na tretjo sodbo v enem letu. DIVJI LOVEC NAD SRNJAKA 4. januaija so postajo milice v Krškem obvestili, da je neznan divji lovec ustrelil srnjaka. Po sledeh so miličniki ugotovili, da je bil to Jože Kozole (25 let) iz Dobrave pri Senovem. V njegovem stanovanju so našli srnjakovo meso, 2 puški, 80 nabojev - seveda vse brez dovoljenja! Prijavili so ga javnemu tožilstvu. ŠMARJE PRI SEVNICI: NEPREVIDNO ČEZ CESTO 2. januarja dopoldne je v Šmaiju pri Sevnici šla po cesti 72-letna Julijana Kranjc. Za njo je pripeljala voznica Marija Zupet iz Sevnice. Voznica je hotela Kranjčevo obvoziti, vendar je le-ta prav tedaj prečkala cesto in jo je avto zadel, daje padla po cesti. Dobila je hude poškodbe in so jo morali odpeljati v celjsko bolnišnico. pod haljo kakšno malenkost ni preveč težko, toda mar naši ljudje delajo tako? Če bi, bi kot lastniki tovarn in lastnine podjetja jemali sami sebi. Kaže, da se velika večina proizvajalcev tega zaveda. To pričajo izjave vratarjev, ki .imajo med drugim tudi dolžnost in nalogo paziti na poštenost zaposlenih. NACE VRŠČAJ, vratar v Industriji obutve v Novem mestu: - Že deset let sem v podjetju, vendar doslej še nisem nikdar koga dobil, da bi nesel domov, kar ni njegova last. Tudi med nočnim dežurstvom še nisem naletel na tatu, ki bi hotel krasti naše družbeno imetje. Smo povsem pri cesti in za tuje zmikavte prostor ni primeren, naši pa so pošteni. MILAN GRAČAN, vratar v tovarni DANA na Mirni: — Pri nas se glede poštenosti zaposlenih zadnje čase res ne moremo pritožiti. Delavci lahko pijačo kupijo ceneje v naši prodajalni, zato se jim ne izplača tvegati dobro ime za steklenico žganja. Zgodi pa se, vendar zelo redko, da delavci od drugod, ki imajo pri nas opravke, skušajo odnesti kakšno malenkost. Včasih se to zgodi tudi iz nevednosti. Lahko pa rečem, da so člani našega kolektiva v veliki večini poštenjaki. ALOJZ JUNC, vratar v novomeški tovarni LABOD: - Že osem let sem v podjetju in vem, da smo imeli pred petimi leti zadnje primere odnašanja stvari iz podjetja. Od takrat dolgoprst-nežev nimamo več. Zdaj lahko trdim, da so med zaposlenimi sami poštenjakarji. Kam bi pa prišli, če qe bi bilo tako - mar ne? R. B. VEL. BUČNA VAS: ZADEL DVA PEŠCA - 1. januarja popoldne je Silvo Staniša iz Crmošnjic vozil avto skozi Bučno vas. Na zasneženem cestišču ga je začelo zanašati. Za njim je pripeljal Zdravko Martinčič iz Ljubljane. Ker se je bal, da ne bi trčil v Stanišev avto, je zavil v levo, pri tem pa zadel Marijo in Marjana Mesarič iz Zaloga, ki sta hodila ob levem robu ceste. Poškodovana pešca so odpeljali v bolnišnico, vendar se jima na srečo ni zgodilo nič hudega. MEDVEDJE SELO: V BETONSKI KANAL - Ko je 3. januarja zvečer Matija Vidmar s Pristave vozil avto od Trebnjega proti Mirni, ga je v ovinku pri Dol. Medvedjem selu zaneslo v betonski odtočni kanal. Škode je za 6.000 din. SUHOR: TOVORNJAK V Zdaj že lahko potegnemo črto pod nesreče, ki so jih terjale dolenjske ceste v preteklem letu. In pod to črto se kaže žalostno število : 44 mrtvih ali okrog 25 odstotkov več kot leto dni poprej. podlegli karambolu pri Kro-novem. Medtem ko so domačini — prezgodaj pokopani kot žrtve prometa — predvsem pešci, kolesarji in mopedisti, so umrli vozniki avtomobi- Čigava roka je vihtela nož? Ni lahko razvozlati primera: priletna mati zaklana na postelji, zet naredil samomor, hčerka oz. žena - obtožena umora - pa ne priznava 44 pokopanih Se zmeraj je v štirih dolenjskih občinah (Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj) najnevarnejši odsek ceste, ki jo imenujemo „avtocesta“ med Trebnjim in Karteljevim. Če bi tod mrtvim postavljali ob cesti spominske kamne in nanje obešali vence, kot je v navadi po drugih republikah, potem bi nastal srhljiv drevored ... Med žrtvami prometnih nesreč je bilo lani 17 voznikov osebnih avtomobilov, 1 voznik tovornjaka, 4 mopedisti, 1 voznik vprege, 2 kolesarja, 13 sopotnikov v avtomobilih in 6 pešcev. Morda bilanca ne bi bila tako tragična, če ne bi dve nesreči terjali kar po več krst naenkrat. Spomnimo se, da je bilo marca 1973 pri Poljanah osem ljudi naenkrat mrtvih in da so štirje lov večinoma od drugod. Ne poznajo naše pasti in nevarnosti, zato taki največkrat dožive nesrečo na „avtocesti". Analiza lanskoletnih nesreč, ki so poleg velikega števila mrtvih terjale še več sto teže in laže ranjenih, še ni gotova. Po oceni prometnega inšpektorja Jožeta Tavčarja pa se je največ nesreč s smrtnim izidom zgodilo zaradi nepravilnega prehitevanja, prevelike hitrosti in neupoštevanja prednosti. Kaže, da alkohol ni bil med glavnimi krivci. Ne glede na to, kaj bodo ugotovili strokovnjaki ob vsakem primeru, ki je zapisan kot krvni davek današnji naglici in prometu, pa nam že številka 44 lahko da misli-Kdo izmed nas bo letos ti. na vrsti? R. BAČER Do zaključka redakcije še ni bila izrečena sodba v zadevi Kuhar. Novomeško okrožno sodišče je 9. decembra nadaljevalo razpravo, ki je bila zaradi odsotnosti nekaterih važnih prič in izvedenca - obducenta prekinjena konec leta 1973. Pred pctcrico senata, ki mu pred- pričati, ker so ga ob dogodku kot osumljenca priprli in je že naslednji seduje Janez Kramarič, se zagovarja Marija Kuhar, gospodinja z Dobravc ob Krki. Obtožnica jo bremeni, da je 28. junija lani z nožem zaklala lastno mater. Ženska težko obtožbo zanika, priznava pa, da je v prepiru mater z nožem samo enkrat sunila in jo le zadela v glavo. Obtoženka trdi, da je pokojno 71-letno Marijo Štih ubil njen zet, oziroma obtožen-kin mož France. Ta, žal, ne more DRNOVO: DVA MRTVA 4. januarja zjutraj je peljala z osebnim avtomobilom proti Ljubljani Lilijana Majdak iz Dol. Lokvice. Ko je z neprimerno hitrostjo pripeljala na Drnovo, je med bencinsko črpalko in priključkom zadela v zadnji del tovornjaka, ki je neosvetljen stal na cesti. Zaradi silovitega trčenja sta na kraju nesreče podlegla poškodbam voznica Lilijana in njen oče Nikola Jurkin. Hudo poškodovani sopotnici (mati in sestra voznice) pa so odpeljali v brežiško, nato pa v zagrebško bobiišnico. Za šoferja tovornjaka Anteja Zlatiča iz Gor. Straže pri Novein mestu je novomeški preiskovalni sodnik odredil pripor. Tajiti ni iflogel Kazen za odnašanje družbene imovine Alojz Bovhan, delavec iz Zidanega mosta, se je moral konec leta 1973 zagovarjati pred senatom sev-niškega občinskega sodišča zaradi tatvine. V obratu Metalne v Krmelju, kjer je bil obtoženi zaposlen, so namreč opažali, da zmanjkuje orodje. Ker je sum padel na Bovhana, so pri njem doma naredili preiskavo in res večino pogrešanega našli. Tako skoroda ni mogel tajiti. Ugotovljeno je, da je Bovhan od jeseni 1972 do poletja 1973 po malem nosil domov stvari iz obrata Metalne in si tako prisvojil elektro-kalorifer, svetilko, kabel, nekaj železa itd. Nabral si je za okrog 2.000 din družbenega blaga. Sevniško sodišče je obtoženca spoznalo za krivega in mu prisodilo 4 mesece zapora, pogojno za 3 leta. Upoštevali so, da se je prvič pregrešil zoper družbeno premoženje. Sodba Se ni pravnomočna. dan v zaporu naredil samomor. Ena najhujših družinskih tragedij, s katero ima opraviti okrožno sodišče zadnja leta, spet kaže na znano in domala zmeraj pričujoče ozadje: alkoholizem! Obtoženkin mož je na večer umora vinjen grozil in razgrajal ter z nožem razrezal jopo svoji ženi, daje ta zbežala na vas. Kaj se je dogajalo pri Kuharjevih, od koder so sc večkrat razlegali prepiri, še ni znano. Dejstvo je, da je pokojni Franc Kuhar usodne noči okrog 1. ure prišel k sosedom Štefa-ničem klicat na pomoč. „Vstanite, naša mamica so mrtvi," je razburjen povedal. Ko so se ljudje zbrali, so našli Štihovo ležati v srajci na postelji. Bila je vsa krvava. Tako so našli tudi miličniki in preiskovalni organi, ko so prihiteli na kraj nesreče. O dokončnem razpletu zadeve bomo poročali prihodnjič. BRESTANICA: MOTORIST V PEŠCE 3. januarja dopoldne so pešačile po desni strani ceste pri bencinski črpalki v Brestanici Marija Martini, Nada Ban in njena hčerka. Za njimi je pripeljal kolo s pomožnim motorjem 24-letni Bine Stahovič iz Brestanico. Kljub močnemu zaviranju je trčil v vse tri in jih zbil po cesti, nato pa je padel še sam. Vsi so dobili lažje poškodbe, motoristu pa je pri preizkusu vinjenosti, alkotest pozelenel čez polovico. JAREK - V ovinku pri vasi Suhor blizu Vinice je 3. januarja zvečer zaneslo v jarek tovornjak, ki ga je vozil Franc Novak iz Recelj. Tovornjak je vozil več deset metrov po jarku, nato se je prekucnil na bok. Gmotna škoda znaša okrog 20.000 din. VAHTA: POLEDENELA CESTA - 4. januarja zjutraj je Novomeščan Franc Štine vozil tovornjak proti Metliki. Na vrhu Gorjancev je na poledeneli cesti začelo vozilo zanašati. Kamion je zdrknil s ceste in trčil v skalo. Voznik je pri tem padel iz kabine in se laže poškodoval, na avtu pa je za 50.000 din škode. PODGORA: MED SREČANJEM TRČILA - 4. januarja popoldne sta v Podgori voznika osebnih avtomobilov Jože Šulc iz Prečne in Franc Bobnar iz Podgore med srečanjem trčila. Imata za 9.000 din škode. TRNOVEC: V OVINKU S CESTE - 3. januarja zvečer je karam-boliral Metličan Zvonko Pirkovič, ko je vozil proti Suhorju in je njegov avto v ovinku pri Trnovcu zaneslo s ceste. Trčil je najprej v jablano, nato še v telefonski drog, končno pa se je prekucnil navzdol po nasipu. Voznik je bil v nesreči huje poškodovan in so ga odpeljali v bolnišnico, medtem ko znaša gmotna škoda 5.000 din. NOVO MESTO: TRIJE TRČILI - Ko je 5. januarja popoldne Ernest Tonkovič iz Dol. Kamene zavijal z osebnim avtom s Ceste komandanta Staneta na Ulico talcev, je prišlo do trčenja. Prav tedaj je zavijal v isto ulico Anton Jevšek iz Novega mesta, ki mu je Tonkovič zaprl pot. Tonkovič pa je pri tem oplazil še osebni avto Novomeščana Stjepana PaviŠi ča, ki je stal v Ulici talcev. Škode je za 5.000 din. MEDVEDJE SELO: PO LEVI NAPROTI - Franc Vovk iz Hrasto-vice je 5. januarja popoldne z osebnim avtom vozil z Mirne proti Trebnjemu, ko mu je v Dol. Medvedjem selu pripeljal naproti po levi strani Ljubljančan Ethcm Aganovič. Med srečanjem sta sc vozili oplazili in imata za 3.000 din škode. C.OTNA VAS: PRIKOLICA JO JF, ZADELA - Marija Jenič iz Gotne vasi je 6. januarja Šla peš od Težke vode proti domu, koje mimo pripeljal fičko s prikolico, na kateri so bile naložene cevi. Prikolico jc zaneslo in je Jeničevo zadela v desno nogo ter jo laže poškodovala. Voznik jc brezobzirno odpeljal dalje. 1 ■ anunija 1974 EETRTK0V INTERVJU Avgusta 108 stanovanj Marjan Močivnik: »V kratkem času je soli-5 darnostni sklad veliko naredil« * Tov. Jože Suhadolnik je v prejšnjem četrtkovem intervjuju menil, da bi bilo prav, če bi malo več slišali o solidarnostnem stanovanjskem skladu. Vprašanje je naslovil na predsednika skupščine tega sklada Marjana Močivnika. „O tem bi lahko podrobneje govoril predsednik upravnega odbora našega sklada, ki bi nedvomno tudi najprepričljiveje postregel s podatki o delu in trudu na tem področju. “ je dejal ob obisku Marjan Močivnik. Potem se je razgovoril: t * 4 * * * \ 5 TRGOVSKI PROSTOR V NOVEM MESTU PRIPRAVLJEN Kdo bo gradil in zadržal kupce? Do leta 1981 naj bi v Novem mestu dobili novih 10.000 m2 prodajnih površin - To narekuje narodni dohodek na prebivalca, ki bo čez sedem let dosegel že 31.000 din - Graditi bo možno že letos - Tako zagotavljajo Marjan Močivnik „Naj poudarim, da je bila ustanovna skupščina solidarnostnega sklada 10. avgusta 1973, ob koncu avgusta 1974 pa bo vseljivih 108 stanovanj, katerih gradnjo financira naš sklad zlasti za občane z manjšimi dohodki. Prepričan sem, da mi bo javnost pritrdila, če izrazim priznanje upravnemu odboru, njegovim komisijam in strokovnem službam za opravljeno dko. Pri tem je potrebno vedeti, da smo se morali šele oblikovati, sprejeti statute in pravilnike, pripraviti natečaje, pogodbe in podobno. “ Skupščina tega sklada je hkrati tudi iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti. Kaj bi lahko rekli o tej njeni vlogi? “ „Sprejela je pravilnike o gospodarjenju z združenimi sredstvi za usmerjeno, organizirano in programirano stanovanjsko graditev. Na podlagi tega pravilnika pravkar teče rok za dodeljevanje posojil. Pripravljamo tudi pravilnik oziroma merila za dodeljevanje stanovanj solidarnostnega sklada. Začeli smo razpravo o oblikah upravljanja in načinu organizacije stanovanjskega gospodarstva v občini. Vidite, vse to je precej zapleteno in kaj malo razumljivo. Žal, nam tisk ni kaj prida pomagal, da bi ljudem preprosto poveda- li, za kaj pravzaprav gre pri tej stvari. Še na skupščini smo imeli težave z izrazjem, preden smo doumeli, kam naša reč sodi. “ „Omenili ste tisk. Kaj mu zamerite? “ „Ko smo na primer že imeli pripravljene pogodbe o graditvi stanovanj, je Delo zapisalo, da ni v Novem mestu praktično še nič narejenega. Omenim naj tudi televizijo: hkrati, ko smo na TV slišali o uspehih in napredku naše občine, na podlagi česar je lahko ne dovolj poučeni dobil vtis, da je pri nas najmanj Indija Koromandija, smo na skupščini temeljne izobraževalne skupnosti ugotavljali, da bomo šli v letu 1974 med dotirane občine. Pa sva v najinem pogovoru že prišla na področje, ki me kot prosvetnega delavca še posebej žuli. “ „Želite zastaviti vprašanje? “ „ Vem, da nekatere delovne organizacije ne plačujejo obveznosti v sklad za izgradnjo šol v naši občini. S predpisi jim je bilo naloženo, da lahko sredstva v ta namen jemljejo le iz skladov skupne porabe. Ob zaključnem računu pa sklada v ta namen niso imele s čim napolniti. Ker se na finančne predpise bolj malo spoznam, bi rad vprašal Štefana Seničarja, kako bi to uredili, da bi tudi te organizacije dale svoj prispevek v sklad ter omogočile reden dotok načrtovanega denarja. Leto je namreč okrog. Hkrati bi želel, da bi tovariš Seničar kaj več povedal o dotoku denarja za gradnjo šol. “ I. ZORAN Analize kažejo, da bo novomeška trgovina potrebovala leta 1981 16.000 m2 prodajnih površin. Pomeni, da bo nujno zgraditi še nekaj več kot 10.000 m2, saj premore mestno območje zdaj le okrog 5.700 m2 takih površin. Po tehanalizah bi morali v Novem mestu zagotoviti več prodajnega prostora zlasti zaradi izrednega skoka v prometu na drobno. To pomeni, da potrebuje mesto vrsto novih najrazličnejših trgovin za vsakdanje preskrbovanje z živili in drugim blagom. Potrebe po novih trgovskih lokalih narekuje zlasti narodni dohodek na prebivalca. Novomeška občina je leta 1971 dosegla 17.810, leto kasneje že 20.000, leta 1976 predvidevajo Suhokrajinski drobiž . V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŽUŽEMBERK so lepo pripravili praznovanje novoletnih praznikov. Krajevna organizacija SZDL, socialno-zdravstvena komisija, osnovne organizacije RK, krajevni organizaciji ZB NOV in organizacija ZMS so pripravile skupen program obdaritve socialno ogroženih občanov in jih obiskale. Razen tega sta organizaciji SZDL in mladine razposlali voščila vsem občanom, starim 60 let in več. Kulturno-umetniško društvo in organizacija ZMS Žužemberk sta pripravili program za obisk dedka Mraza za vse otroke, stare od 2 leti do 10 let. Dedek Mraz jih je obiskal in obdaroval na Dvoru za območje Dvora in Ajdovca, v Žužemberku pa za ostalo območje krajevne skupnosti. Obisk dedka Mraza so obogatili še s pravljično igro, ki so jo pripravili člani žužemberškega KUD. Prireditev so imeli tudi za šolsko mladino od 4. do 8. razreda. ŽUŽEMBERŠKA KRAJEVNA SKUPNOST bi rada pomagala uresničiti željo občanov iz Drašče vasi, Klečeta, Šmihela pri Žužemberku in Dešeče vasi, da bi v njihove vasi pritekla pitna voda iz vodovoda Globo-čec, ki je speljan do sosednje Dečje vasi v krajevni skupnosti Zagradec. V ta namen se je že lani obrnila na Stanovanjso komunalno podjetje Grosuplje, ki s tem vodovodom upravlja. Napeljava vodovoda iz Glo-bočca je možna, saj je zmogljivost tega zajetja sedaj izkoriščena manj kot polovico. m ^ MIRNA PEČ DOBILA ZAZIDALNI NAČRT Urbanizacija prihaja tudi v Mirno peč. Decembra je novomeška občinska skupščina sprejela zazidalni načrt, po katerem bodo v tem kraju že v bližnji prihodnosti zgradili 4T zasebnih hiš. Dokler v kraju ne bo vodovoda, bodo morali lastniki novih hiš piti vodo iz kapnic. 25.000, leta 1981 pa 31.000 din narodnega dohodka na prebivalca. Iz informacije o razpoložljivih lokacijah za trgovske hiše v Novem mestu, ki jo je pripravilo podjetje Dominvest, je razvidno, da zainteresirane trgovske hiše, ki bi želele v tem mestu odpreti nove blagovnice oziroma poslovalnice, ne bi delale računov v oblakih. Ob Ragovski cesti z območjem okoli 600 stanovanj je predviden trgovski paviljon z najmanj 240 m2 prodajne površine. Na območju „Pod Trško goro“ načrtujejo objekt s 300 m2, na Drski podobno poslovalnico z 200 in v Kandiji z več kot 250 m2. V bližini stavbe občinske skupščine je pripravljen prostor za blagovnico s poslovno površino 6.000 m2. Ob Cesti herojev (med vrtnarijo in črpalko) predvidevajo vrsto trgovskih paviljonov z več kot 4.000 m2 poslovnih površin. Dominvest zagotavlja, da je na vseh teh območjih možno začeti graditi že letos. I.Z. PREDAVANJE O LONČNICAH V torek, 15. januarja ob 17. uri, bo v sindikalnem domu zanimivo predavanje o oskrbovanju cvetlic -lončnic pozimi. Prikazanih bo mnogo diapozitivov. Hortikulturno društvo vabi k udeležbi! SKUPNA AMBULANTA OB JUBILEJIH Krka in Labod, ki praznujeta letos 20 oziroma 50-letnico ustanovitve, bosta za ta jubileja odprla skupno zdravstveno amublanto v Ločni. Poleg zobne in splošne nege bodo imeli delavci obeh kolektivov v neposredni bližini tudi lekarno. Zdravstvenih storitev te ambulante se bodo lahko posluževali tudi delavci novomeške pekarne. LANI V NOVOMEŠKI PORODNIŠNICI: Več porodov, manj dvojčkov Rodilo se je 1844 otrok - 62 več kot leta 1972 Ali bo rekord 27 dvojčkov, dosežen v novomeški porodnišnici leta 1972, ob letu osorej še veljal? Lani so se mu zelo približali — s 24 dvojčki, medtem koje bilo leta 1971 enaindvajset dvojčkov. V letu 1973 se je v novomeški porodnišnici rodilo 1844 otrok ali 62 več kot leto dni prej. Pri 1820 porodih je prive- Premoženje bo še pod lupo Novomeška komisija za ugotavljanje izvora premoženja poročala občinski skupščini - Pri odkrivanju nepoštenosti naj sodelujejo vsi ZASTAVICE NAJBOLJŠIM Zveza mladine v Novem mestu je pred kratkim podelila prehodne zastavice aktivom ZMS, ki so se v tekmovanju, začetem lanskega 1. septembra, najbolj izkazali. Med aktivi iz delovnih kolektivov sta dobili zastavici mladinski organizaciji v SGP Pionir in hotelu Kandija. Najboljša vaška aktiva sta bila na Uršnih selih in v Zameškem. Na izobraževalnem področju je žirija prisodila zastavici aktivu v Dijaškem domu Majde Sile in šoli za zdravstvene delavce. V skupini osnovnih šol je največ točk zbrala šola „Katja Rupena44, prehodni zastavici za specializirane organizacije pa sta prejela mladinska kluba na Dvoru in v Žužemberku. M. P. kalo na dan 920 dečkov in 924 deklic. Novo leto se je začelo s Tomažkom, ki ga je rodila Tramtetova Anica iz Ruhne vasi, končalo pa z Barbaro, ki jo je na Silvestrovo povila Pta-vnetova Jožica z Mirne. Zanimivo je, da se je lani spremenilo tudi razmerje med dečki in deklicami. Medtem ko se je leta 1972 na 916 dečkov rodilo le 866 deklic, so lani deklice „ujele“ in celo „prehitele“ dečke: ob 920 dečkih so matere povile kar 924 deklic. Dr. Slavko Špringer se spominja, da je bil lani za porodni-šnično osebje najbolj poln dela mesec december, že dolgo pa ni bilo v oddelku takega zatišja kot za novo leto 1974. MINI ANKETA: Staro leto se je izteklo in prvi dnevi novega so že za nami. Kaj nam bo novega prineslo, kaj skrivajo prihodnji dnevi? To so vprašanja, na katera ni odgovora. Več ali manj pa so znane želje ljudi. Ljudje pač upajo, da bodo prihodnji meseci drugačni, lepši in boljši, kot so bili pretekli. Nekaj teh želja so nam povedali naključno izbrani anketiranci. Kaj želimo MAGDA PUNGERČAR, pro-dajalka: „Moja želja je, da leto, ki se začenja, ne bo tako nemirno, kot je bilo preteklo, in da bo prineslo več miru na svet. Človeštvo naj se spametuje in ne rine v vojno, ki bo zlo za vse. Drugače pa si želim zdravja, uspešnega dela v poklicu, pa tudi, da nam standard ne bi padel. “ MARJAN KAVČIČ, učitelj: „Prva ura novega leta je bila zame malo neprijetna, ker sem imel smolo z avtomobilom, zato upam, da bodo ostali dnevi leta v tem pogledu srečnejši. Predvsem si želim zdravja, saj je zdravje tista dobrina, od katere je odvisno vse ostalo, tako uspeh v poklicu kot izpolnitev drugih drobnih želja.“ ANICA F URAR, delavka: „Kaj naj drugega želim kot to, da bi bilo vse boljše in lepše, kot je bilo preteklo leto. Želim si osebne sreče, obenem pa tudi, da bi prizadevanja človeštva po mirni ureditvi sporov uspela. In seveda, da cene ne bi kar naprej lezle gor. Lepo bi bilo, ko bi ostale vsaj na lanskem povprečju in ko bi se osebni dohodki vsaj malo dvignili.41 SLAVKO MALI, akviziter: „V prvi vrsti si želim osebne sreče in zadovoljstva. Da ne bi mislili, da sem preveč sebičen, moram dodati, da želim enako vsem ljudem. V korist celega človeštva bi bilo, da se svetovni spori rešijo na miroljuben način. Kot prodajalec knjig pa upam, da bo slovenska knjiga med ljudmi našla tisto mesto, ki ga zasluži.“ MILAN DJAIP, dijak: „Seveda si najbolj želim, da v sedanjem letu uspešno končam letnik in se čim bolje pripravim na bodoči poklic. Upam, da bo to leto prineslo več možnosti za zabavo nas mladih, saj je ta zadeva v našem mestu hudo skromna.41 MOST NA DVORU SPET OBLJUBLJEN Mostu, ki je bil obljubljen za dan republike, na Dvoru za novoletne praznike še vedno niso imeli. Prav takrat je dobil žužemberški odbornik dr. Kocutar na seji občinske skupščine v Novem mestu na odbor-niško vprašanje, kaj je prazaprav s tem mostom na regionalni cesti Novo mesto - Kočevje, takle odgovor: montažni most na Dvoru bo v tednu do štirinajst dni postavljen. Eden od odbornikov je na pojasnilo zamrmral: „No, bomo videli!44 Novomeška kropite Glavna moč komisije za ugotavljanje izvora premoženja je najbrž v njenem preventivnem poslanstvu. Na tem področju lahko komisija ob izdatnem sodelovanju in pomoči organov — od davčne službe do inšpektoijev — precej naredi. kontroli, ki jo komisija še posebej kliče na pomoč, bo takih nepravilnosti manj. I.Z. UPOKOJENCI DOLENJKE HVALEŽNI PODJETJU Pred novoletnimi prazniki je trgovsko podjetje Dolenjka povabilo na pogostitev in obdaritev vse svoje upokojence. Upokojenci so ustanovili poseben odbor, ki bo poslej skrbel za vezi s tem podjetjem. To je poudaril predsednik novomeške komisije Jakob Berič ob koncu minulega leta, koje občinska skupščina med drugim razpravljala tudi o problematiki, ki jo srečuje pri delovanju ta komisija. Predsednik občinske skupščine je tedaj menil, da akcije, vezane na sklepe ZKJ o socialnih razlikah, ne smejo v zaton, ampak se morajo z nezmanjšano temeljitostjo nadaljevati - v letu 1974 in naslednjem obdobju. Komisija je dobila devet pobud za uvedbo postopka: osem od davčne uprave, eno pa na podlagi anonimne prijave občana. Po pretresu vseh primerov se je komisija pri petih odločila za sklep o uvedbi posebnega postopka. Pod lupo so prišli štirje obrtniki in občan v rednem delovnem razmerju. Trije med temi so vložili ugovore, ki pa jih je svet za finance zavrnil. V dveh primerih je komisija ustavila postopelc, ker se je prepričala, da pridobljeno premoženje temelji na zakonitih virili. V treh primerili potekajo zadnja dejanja v postopku pred izdajo odločb. Za sest primerov komisija šc zbira gradivo, na podlagi katerega se bo odločala o uvedbi postopka. Več dela je komisija dobila na podlagi družbenega dogovora (v okviru skupnosti slovenskih občin) o merilih in pogojili, pod katerimi so občani na javni poziv dolžni predložiti podatke o svojem premoženju. V novomeški občini so pozvani vložili 496 obvestil, od tega 416 v roku, 66 z zamudo, 14 pa šele po osebnem pozivu. Od teli je komisija že izločila nekaj primerov za podrobnejšo obravnavo. Iz poročila komisije občinski skupščini razberemo, da je komisija med delovanjem ugotovila slabosti, ki so v posredni zvezi s pridobivanjem in trošenjem premoženja. Sem sodijo zlasti visoka posojila nekaterim vodilnim delavcem v organizacijah združenega dela, plačevanje trgovskih potnikov s kilometrinami in dnevnicami, da sc delovna organizacija tako izogne plačilu družbenih obveznosti, razmeroma visoki osebni prejemki v manjših delovnih organizacijah, nepravilnosti pri stanovanjih in podobno. Kaže torej, da bo treba v prihodnje posvetiti pozornost ne samo osebni, ampak tudi tako imenovani „kolektivni44 nepo-štenoti. Ob poostreni delavski NOVOMEŠKA TRIBUNA St. 2 (1277) - 10. januarja 1974 Samoupravni sporazum o združevanju TOZD v Novolesu so delegati tega podjetja podpisali pred novoletnimi prazniki na Otočcu. Ob tej priložnosti so poudarili, da pomeni to dejanje pomemben korak naprej v razvoju gospodarjenja in odnosov. (Foto: S. Mikulan) Stran uredil: IVAN ZORAN INVENTURE - Zagrnjena izložbena okna in na vratih napisi ZAPRTO so nas opozarjali te dni, daje v trgovinah nastopil čas novoletnih inventur. Ponekod so prekinili novoletno praznovanje že 2. januarja in se poglobili v svet številk, ki se morajo ujemati KOGA JE MOTILO? - Prometno ogledalo na tržnici namreč, da ga je sesul v prah. Zlobni jeziki sicer trdijo, da se je grdo spozabil povprečen občan, ko je v ogledalu zagledal svoj kisli in razpotegnjeni obraz prej, preden ga je novo leto udarilo po žepu. Ker pa zaupamo v preudarnost meščanov, to ni preveč verjetno, ampak gre dejanje pripisati trenutni objestnosti mladostnika, ki mu je razbijanje v „posebno zadovoljstvo." JEZA - Jezo pešcev si nakopljejo vozniki, ki prezro lužo ob samopostrežnici pri kandijskem mostu. Oblita s ploho umazane vode, je 2. januarja - po snegu - obstala v krzno oblečena ženska, očitno ne domačinka, in zažugala za voznikom: „Ti prašič, ti! ‘ Tako „krščenih44 je bilo že precej ljudi in razburjenju ni ne konca ne kraja. Potrebno je dvoje, pa bo mir: ali izravnati cestišče ali nastaviti miličnika, da bo sproti ukrepal. Omejiti hitrosti se skoro ne da več, saj je po mostu dovoljeno peljati le 30 km na uro, luže pa so na njem in pred njim. DŽUNGLA V KINU - Film „Zbogom, mr. Chips4', ki nas je prišel zabavat za novoletne praznike, pri razvajeni in filmskega pokanja vajeni mladeži ni naletel na razumevanje. Peščica obiskovalcev je med predstavo delala tak nemir, da so drugi, ki so film v miru gledali, zapuščali dvorano. Očitno bi bil kos v taki džungli le redar s pestmi boksarja težke kategorije. TRŽNICA Novo leto ni pri- neslo novih cen na tržnico, ki je bila minuli petek spet dobro obiskana in založena. Jajca, ki jih je bilo tudi nekaj, so pošla že v jutranjih urah. Suhorobarjev in drugih prodajalcev domačih izdelkov je bilo manj kot pred prazniki. ROJSTVA - Rodile so: Marta Ribič iz Kettejevega drevoreda 41 — dečka, Jožica Elek z Zagrebške 16 - Gregorja, Antonija Stine, Nad mlini 56 - Tatjano, Marjeta Pečaver z Glavnega trga - Aleša. POGREBI - Umrla sta: upokojenka Alojzija Oblak in Anton Po-črvina, upokojenec iz Birčne vasi, v 72. letu starosti. Pred prazniki sem se pošteno uštela, ker nisem po trgovinah primerjala cen. Mešalnik ISKRA GIRMI 31 je namreč v Novotehni gospa plačala čez 330 din, istega pa je videla v Elektrotehni za 304 dinaije. V Drogeriji bi jo skoro kap! Tam bi prav tak mešalnik lahko dobila za 287 din. Skoro SO din razlike v ceni, prodajalni pa sta narazen samo čez cesto. Kakšna izbira? ! DOLENJSKI LIST 17 Upravni odbor sklada za pospeševanje kmetijstva je tik pred iztekom minulega leta nagradil najboljše pridelovalce koruze ter vse kooperante, ki so oddali več kot deset tisoč litrov mleka. Pridelovanje koruze, proizvodnja mleka in pitanje živine dajejo v brežiški občini zelo ugodne rezultate, zato sklad spodbuja njihov razvoj. Kooperacijsko dejavnost v odst. večji pridelek kot stare, občini širi obrat za kooperacijo Seveda jih bodo preizkušali še pri Agrarii. V zadnjih štirih letih se je število kooperantov, ki oddajajo mleko, povečalo od 300 na 950, odkup mleka pa od 800 tisoč litrov na 3 milijone in 500 tisoč litrov na leto. V molzno kontrolo je vključenih kar 1600 plemenic. TOZD Kooperacija pri Agrarii namerava na novo organizirati še intenzivno in mehanizirano pridelovanje krompirja, rejo pitanih prašičev, sodobne nasade sadja itd. Kmetje v brežiški občini zadnja leta sejejo tudi vedno več koruze. 1971. leta so površine s koruzo obsegale 20 odstotkov vseh površin v Sloveniji. Zadnji dve leti je ta poljščina zavzela še večji obseg. Zdaj je zasejana s koruzo več kot tretjina vseh njiv. Pred dvema letoma jih je bilo 2313 ha, lani pa že 2788 ha. Več kot polovico površin je zasejanih s hibridnimi sortami, ki jih uvajajo pospeševalci Agra-rie. Najnovejše sorte so se zelo dobro obnesle in dale izredno lep pridelek. Lani so preizkušali dvanajst sort na desetih krajih. Tekmovanje za najboljši pridelek koruze razpisujejo v občini že nekaj let. Lani se je odzvalo 36 kmetov, prejšnje leto pa 15. Nove sorte so dale nad 50 naprej. Kooperacijski obrat Agrarie uvaja za gojenje koruze nove linije — sejalnice, kultivatorje in škropilnice, spodbuja intenzivno gnojenje in tako oskrbo, da z njo doseže zares dobre rezultate. Sklad za pospeševanje kmetijstva je šestim kmetovalcem dal pomoč pri gradnji hlevov. Vsakemu je plačal 60 odstotkov vrednosti načrtov, skupaj 7,434 din. Proizvajalcem mleka je razdelil za 18.600 din, pridelovalcem koruze pa za 5.000 din nagrad. J. TEPPEY L Na »la^posestvu v Globokem merijo vlago v koruznem zrnju. ( Foto: V evidentiranje možnih kandidatov za bodoče delegate se morajo še v januarju vključiti vse tiste organizacije ZK, ki doslej o tem niso razpravljale, so sklenili člani občinske konference ZK na zadnji seji. Drugi od leve na desno novi sekretar občinske konference ZK “ Miha Haler. (Foto: J. Teppey) NOVO V BREŽICAH LJUDI ZEBE, PREMOGA NI. Na nove pošiljke premoga čaka pri Kurivu v Brežicah 1800 naročnikov. Samo po eno tono ga izdajajo. „Kakšen je vrstni red? “ dostikrat sprašujejo ljudje. V odgovor zvedo, da dobijo premog najprej tisti, ki so v največji stiski in ki pridejo „sitna-rit“ tudi po desetkrat ali petnajstkrat. V januarju imajo obljubljenih nekaj vagonov premoga iz Velenja, Senovega in Trbovelj. Seveda bodo ■ vse pošiljke spet razdelili na tone in tako postopoma zadovoljili prosilce. KINO SPET DRA2J1. Od 1. januarja dalje so podražili v Brežicah vstopnino za kino predstave. Podražitev ni za vse enaka, giblje se med 2 in 4 dinarji, odvisno od vrste sedežev v dvorani. Do zdaj je bil brežiški kino eden najcenejših v Sloveniji. Podražitev je bila upravičena, saj še kljub temu stroškov za dvorano in najemnino filmov ne bodo mogli kriti samo iz vstopnine. Poiskati bodo morali druge vire, da bodo lahko krili primanjkljaj v blagajni. VEČINA UJELA ROK. Do 31. decembra sc je konstituirala večina delovnih organizacij v brežiški občini, kjer jih ima sedež 32. Koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL je spremljal priprave in dajal tudi razna tolmačenja, kjer si o teh stvareh niso bili na jasnem. Marsikje pa so ga pozabili obveščati o svojem delu, zato ni imel popolnega pregleda nad potekom konstituiranja. REŽISERJI PRIPRAVLJENI. Seminar za .ežiserje, ki ga je pred dnevi organiziral področni odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije za Posavje, je obiskovalo v Brežicah okoli petnajst slušateljev. Odbor bo že v januarju razpisal srečanje mladinskih in odraslih gledaliških skupin v aprilu tega leta. Torej se lahko nadejamo živahnega udejstvovanja na šolskih odrih in na odrih prosvetnih društev v sezoni 1973/74. BREŽIŠKE VESTI ARTIČE: USTAVA JIH SPODBUJA Leto 1974 so začeli v Artičah z velikimi upi. Akcija i:a modernizacijo ceste od Spodnje Pohance do Artič in Dečnih sel je stekla in občani so pokazali veliko pripravljenost za sodelovanje. Posamezniki so prispevali za asfalt po dva tisoč in tri tisoč din, odzvale pa so se tudi že nekatere delovne organizacije iz brežiške in krške občine. Pričakujejo, da bodo za 3.300 metrov ceste zbrali nad 150 tisoč din. Tudi šola in krajevna skupnost sta obljubili svoj delež. Artičani se pri zbiranju denarja 'za sodobnejšo cesto sklicujejo tudi na nova ustavna določila o financiranju krajevnih skupnosti, kjer je samoprispevek občanov omenjen kot pomemben vir dohodkov za napredek krajev. Zlasti tam, kjer nimajo delovnih organizacij, si morajo z njim pomagati naprej. V Artičah imajo zdaj tudi trgovino. Trenutno je odprta po tri ure na dan in upajo, da bo v naslednjih treh mesecih ustvarila toliko prometa, da bo opravičila svoj obstoj. V. P. NOVA IMENA V KOMITEJU ZK Občinska konferenca ZK v Brežicah je za nove Člane komiteja izvolila Staneta Ilca, Spaso Corkovič, Ivana Luksa, Marijo Kaplan, Viktorja Kostevca, Milana Lokarja, Ivana Novaka, Henrika Omerzuja, Vikašina Marčetiča, Staneta Ostreliča, Draga Romiha, Marjana Vučanjka, Vinka Zagmajstra in Alojza Žokalja, za sekretarja pa Miha Halerja. V medobčinski svet ZK Posavje je izvolila pet članov. To so: Franc Bukovinskv, Miha Haler, Miroslav Kambič, Franc Puhner in Stanko Rebernik. VESELJE V KRIŽAH V Križah pri Pečicah so te dni sla vili dokončanje vodovoda. Pitno vodo je dobilo 18 gospodinjstev. Prebivalci so opravili veliko delo. Vodovod so kopali na težkem terenu. Veljal jih je 100 tisočakov. Od tega je polovico prispevala občinska skupščina Brežice, iz sklada za*nego spodarske investicije. Po dolgotrajnih pripravah so v krški „Celulozi44 osnovali šest temeljnih organizacij združenega dela. 28. decembra lani so svečano podpisali sporazum o združevanju. Pritegnili so tudi sosednjo ,,Papir-konfekcijo“, ki bo odslej sedma TOZD v združenem podjetju. To je hkrati tudi prvi konkretni korak pri združevanju slovenske papirne industrije. (Foto: Tone Zalokar) Obdelovalcem zemlje več besede! Kaj nam obeta ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti v Krškem? Počasi, zelo počasi spoznavamo vrednost kmetijskih zemljišč, predvsem pa vrednost obdelovalne zemlje, ki jo tako pogosto brez občutka uničujemo z nesmotrno zazidavo. Za pravilno uporabo kmetijskih zemljišč so v občinah dolžne skrbeti pred kratkim ustanovljene kmetijske zemljiške skupnosti. V krški občini so njeni ustanovitelji: Agrokombinat Krško, Gozdno gospodarstvo Brežice - TOZD Kostanjevica in TOZD Bohor Senovo, občinska skupščina, občinska konferenca SZDL, Vodna skupnost Dolenjske.in vse krajevne skupnosti. V zemljiški politiki je to precejšen korak naprej. Zagotovljen je vpliv tistih, ki zemljo obdelujejo. Ustanovitelje kmetijske zemljiške skupnosti bodo na zasedanjih skupščine zastopale stalne delegacije oz. stalni delegati, ki jih bodo seznanjali z vsemi pomembnejšimi odločitvami in sklepi. Kmetijska zemljiška skupnost bo dajala soglasje k lokacijskim dovoljenjem in spremembam namembnosti kmetijskih BREZ TELEFONA NOČEJO BITI Gorenji Leskovec je eden najodročnejših krajev v krški občini. Kraj ima šolo, v kateri imajo pouk nižji razredi, vendar so tam stalne težave za učitelje. Težko jih dobijo, prebivalci pa vztrajajo pri tem, da bi šola ostala. Hočejo tudi napeljavo telefona v šolo, da bodo imeli vsaj po žici dobro povezavo s svetom. Tako bodo lahko klicali zdravnika, živinozdravnika in uredili druge nujne stvari, ne da bi jim bilo treba pešačiti po slabi cesti. KDO SO DELEGATI? Občinska skupščina Krško je imenovala v skupščino kmetijske zemljiške skupnosti štiri delegate. To so: Stane Vidmar, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, Branko Pirc — Sekretar občinske konference SZDL, inž. Janez Kalan - član sveta za urbanizem in komunalne zadeve ter Marjan Žibert — sodnik občinskega sodišča v Krškem. NAČRT URESNIČEN PRED ROKOM! Do konca 1980. leta naj bi v občini obnovili 800 hektarjev vinogradov, vseh pa je okoli 1100 hektarjev. Do konca minulega leta so jih obnovili 450 hektarjev, za zaključna dela pa jih je pripravljen ih kar 80. Srednjeročni plan bodo tako znatno presegli, kar daje vse pogoje za sicer optimistično zastavljeni dolgoročni načrt. Tempo obnove je hiter, kar je posledica pravilne politike enote za kooperacijo pri „Agrokombinatu**. Pravočasna dostava potrebnega trsnega in drugega „reprodukcijskega materiala", rigolanja ter kreditiranje, je vključilo v korg kooperantov marsikaterega vinogradnika. Le-ti so v minulem letu prvič v večji meri prodajali Agrokomibnatu grozdje in ne le vino. Načrt o postopni enotni predelavi pridelka bo tako slej ko prej uresničen in bo zagotovil tudi kvaliteto vina, s tem pa seveda tudi njegovo višjo tržno ceno. Vsi stroški predelave, kletarjenja in drugega, so zasebnim vinogradnikom prinašali manjši „čisti" dohodek kot ga imajo sedaj. Vsi tega resda še niso doumeli, bodo pa prav kmalu, seveda v lastno korist Z. Si.bi k zemljišč, dokler ne bodo sprejeti ustrezni urbanistični predpisi. Pa ne samo to, obravnavala bo sodelovanje med kmeti in kmetijskimi organizacijami, spremljala bo promet s kmetijskimi zemljišči in dajala pobude za zamenjavo zemljišč, za arondacijo in zložbo parcel ter druge posege za urejanje in uporabo kmetijskih površin. Pomembno vlogo pri medsebojnih odnosih njihovih lastnikov oz. uporabnikov bo imel poravnalni svet. Ta družbeni organ pri kmetijski zemljiški skupnosti bo izglajeval spore v okviru KZS bodisi na lastno pobudo, bodisi na pobudo prizadetih strank. Nesoglasja te vrste nastajajo pogosto, zlasti pri arondacijah, komasacijah in podobnih ukrepih. Kmetijska zemljiška skupnost bo imela za pomoč več stalnih komisij. Delo ji bodo olajševale: komisija za pripravo in spremljanje uresničevanja prostorskega načrta za krško občino, komisija za razvijanje proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami, komisija za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči ter komisija za prostorsko ureditvene operacije. V pristojnosti skupnosti bo tudi gospodarjenje s kmetijskim zemljiškim skladom, ki bo pridobival kmetijska zemljišča na razne načine. J. TEPPEY Prijatelja iz šolskih klopi. Zdravko Jaklič iz Velikega Podloga in Milan Prah iz Jelše obiskujeta šesti razred osnovne šole v Leskovcu. Njuna največja želja v novem letu 1974 je čimboljši uspeh v šoli. Povedala sta še, da so se zadnji dan pouka v starem letu v šoli prijetno zabavali, plesali in „navijali" gramofon. Obema so všeč Slaki, Ivica Šerfezi, zato sta na šolskem rajanju oba uživala ob poskočnih melodijah. (Foto: J.Teppey) KRŠKE NOVICE zanjo med mladimi verjetno veliko zanimanje. Organizatorji so uspeli za vodjo pridobiti znanega plesnega DODATNE PROŠNJE - Temeljna kulturna skupnost bo na pobudo ljubljanskega regionalnega Zavoda za spomeniško varstvo naprosila republiško skupnost za denarno pomoč še za tri akcije. Nadaljevati nameravajo obnovo brestaniškega gradu, pričeti preurejati notranjost Valvasorjeve hiše in nadaljevati arheološke raziskave „Levakove jame“ pri Šutni. Del dcnaija za te načrte bosta prispevali občinska TKS m občinska skupščina. ALI BO ODZIV? - 15. tega meseca nameravajo v Brestanici, v prostorih kulturnega doma, pripraviti prvo uro začetne plesne šole. Ker je v krški občini m bilo že vrsto let, bo učitelja. SKUPNO DELO - Pobuda mladinskega aktiva Rožno-Presladol, da bi pričeli graditi lasten dom, ni ostala brez odmeva. Pred mesecem dni so ustanovili gradbeni odbor, ki ga vodi Matko Abram, v akciji pa sodelujejo vsi občani. Po načrtih naj bi bil dom, kjer bo tudi prostor za druge krajevne organizacije in trgovina, „pod streho** že julija letos. Ob vnemi, ki so jo doslej pokazali mladi in starejši, ta napoved ni preuranjena. • DOLENJSKI UST Stran uredila: J0&C1 TEPPET St. 2 (1277) * 10. januarja 1974 Kjer se cedi mleko in kjer so polja zasejana s koruzo 950 kmetov je lani oddalo 3,5 milijona litrov mleka - Dober donos koruze Predsednik sveta za gospodarstvo in finance pri občinski skupščini Maks Bilc je ob ocenjevanju devetmesečnih gospodarskih dosežkov v občini videl razloge za slabši napredek tudi v sestavi sevni-ške industrije, ki je v glavnem naravnana v proizvodnjo potrošniških dobrin. Odborniki in predstavniki gospodarstva so dopolnjevali sliko z nekaterimi podatki do kraja minulega leta, vendar izgledi niso bili kaj prida boljši. Zanimive so primerjave. Celotni dohodek je v sevniški občini porasel v prvih devetih mesecih lani le za 8 odst., medtem ko je v Brežicah za 20 odst., v republiki pa kar za 24 METALNA: LAIMI VSAK 17 DNI V BOLNIŠKI! Da, nič manj in nič več kot 17 dni je bil povprečno lani v bolniški vsak delavec krmeljske Metalne! Toliko znaša namreč letno povprečje. K temu zaskrbljujočemu podatku so pripomogli največ slabi delovni pogoji. Kar polovica zaposlenih dela namreč še vedno na prostem. Za sevniško gospodarstvo ugodna kvalifikacijska struktura zaposlenih v tem kolektivu (kar 120 delavcev ima kvalifikacijo), se iz dneva v dan zgublja, saj odhajajo tja, kjer imajo boljše delovne razmere. odst.! Prvič je padel pod sto indeks o celotnem dohodku v LISCI, in sicer kar za 6 odst., čeprav so povečali ekonomičnost za 11 odst. Izgubo so imeli v krmeljski METALNI, JUGOTANINU in BOHORJU. STILLES je lani delal pravzaprav poskusno s sredstvi, ki so jih pridobili z naložbami, s precej novimi nekvalificiranimi delavci in mladimi. Vseeno se je že novembra izkopal iz izgube; za konec leta so v tem podjetju predvidevali že 2,40 milijona za sklade. V KOPITARNI so do kraja leta ugodno poslovali. Skrbi pa jih letošnje leto, predvsem nadaljnje podražitve lesa in surovine za izdelavo plastike. Da je imelo sevniško gospodarstvo težave s kupci, kaže tudi to, da jim le-ti dolgujejo 55,2 milijona dinarjev. Zaradi tega so odborniki občinske skupščine na zadnji lanski seji opozorili tudi na to, da tolikšno kreditiranje kupcev zavira razvoj občinskega gospodarstva. Priporo- Ne le za Novo leto, še ves minuli teden so sevniški gledališki amaterji razveseljevali šolaije s pravljično igro Sneguljčica. Zbrano skupino bi bilo ob pomanjkanju kulturnih prireditev prijetno videti na °dru tudi med letom. SEVNIŠKI PABERKI KAVICA ZA KUPCE - Pred novoletnimi prazniki je bila v sevni-ških trgovinah gneča, da je bilo kaj. V MERXOVI samopostrežnici so pripravljali kupce na silvestrovanje z brezplačnim bonom za kavico. SKRB ZA PROGO - Delavski avtobusi podjetij IZLETNIK in GORJANCI se dobro uveljavljajo. Se celo če pride do kakšnih okvar vozilih, ne vržejo puške v koruzo. Ko se je zadnje dni decembra ookva-ril avtobus, ki vozi na progi roklek ~ Sevnica in na Marof, niso pa ga l^ogli popraviti niti popoldne, da bi jahko zagotovili delavcem povratek, je IZLETNIK iz Celja poslal v Sevnico poseben avtobus, ki je sicer namenjen za turistična potovanja. Zal so slabe še vedno ceste, posebno tista proti Marofu. DINARJI NE SLEDIJO LITROM ~ Na doslej še edini PETROLOVI črpalki v Sevnici še vedno stojijo na mestu številke na črpalkah, ki so vse do jesenske podražitve merile pretočeni bencin tudi v dinarjih. Zanimi-v° je, da so malo predtem dobili nove črpalke, le-te pa so domače proizvodnje in ne zmorejo tako hitrega množenja za takšno ceno. Usekajo se baje na škodo črpalke, zato raje preračunavajo iztočene litre kar s priročnimi tablicami. SLAŠČIČAR V NOVEM - Prostori nekdanje lekarne v starem delu mesta niso več zaprti, vanje je pred novoletnimi prazniki prenesel svojo obrt slaščičar. Za lokal ima preurejena kar dva lična prostora, vsekakor lepše kot v stari zgradbi. ZAVAROVANJE SE IZPLAČA - Na podeželju je raznih črpalk po črpališčih vodovodov kot gob po dežju. Ponavadi je hudo, ko se pokvarijo, popravilo pa ni poceni. Na Primožu so črpalke zavarovali. Zavarovalnica jim je vsakič poravnala škodo. Nasploh opažajo na občini, da imajo ljudje premoženje kaj malo zavarovano ali nič. Ob poginih prihajajo nato pred občinsko skupščino s prošnjami za pomoč, odpis davkov in podobno. Na zadnji seji so zato odborniki menili, da v bodoče ne kaže pomagati tistim, ki so vso stvar prepustili naključju in se sploh niso zavarovali. SI2VNI&KI VI2STNIK čili so tudi povečanje izvoza, ki je pričel lani zaostajati. Kot že večkrat je bilo tudi tokrat slišati mnenja, naj bi predvsem največja kolektiva, kot sta LISCA in JUTRANJKA, razmislila še o kakšni drugi proizvodnji. A.ŽELEZNIK Oder privlačuje Amaterizem torej še ni mrtev. V Sevnici so že tretje leto amaterski igralci pripravili mladinsko igro. Letošnja Sneguljčica je sad prizadevanja kar 50 nastopajočih in ostalih odrskih delavcev iz sevniške osnovne šole in zveze kulturno-prosvetnih organizacij. Režiserka Majda Leben sicer pravi, da bi raje samo igrala, kot pa tudi opravljala še to delo. Vseeno izvedena igra kaže tudi na to, da je mogoče z delitvijo dela pripraviti lepo prireditev. Med odraslimi nastopajočimi so sodelovali tudi profesorji, uslužbenci in gospodinje. Ob vsem je bilo razumljivo najteže uskladiti čas za skupne vaje. Za novoletno igro bi prav gotovo lahko z manj truda „uvozili“ odrsko uprizoritev iz osrednjih gledališč. Vnema in dobra volja domačih amaterjev pa prinašata svojevrstno doživetje. Želeti bi bilo, da bi prineslo še utrditev same kulturno-prosvetne organizacije v mestu, sedaj ko je zbrano lepo število ustvarjalcev. Nadaljnji razvoj kulturnih skupnosti predvideva namreč še več dogovarjanja, predvsem z gospodarstvom. Razgovor bo lažji, če bo mogoče predočati programe posameznih skupin. A. 2. SEVNICA: SREČNIH NAD 400 MALČKOV Društvo prijateljev mladine Sevnica je tudi tokrat priredilo v dvorani TVD Partizan sprejem dedka Mraza za cicibane od treh let dalje. Dedka Mraza je pričakalo kar nad 400 otrok. Razveselili so jih tudi z igro Sneguljčica, ki so jo igrali tudi v drugih krajih občine. VETERINARJI V TOZD POSAVJE Občinska skupščina na zadnji seji v minulem letu ni dala soglasja za združitev veterinarskih postaj na Celjskem, temveč je zahtevala, naj najprej organizirajo temeljno organizacijo združenega dela v Posavju. BIFE TISTEMU, KI OBETA RAZVOJ Krmelj se naglo širi. Samo v novih proizvodnih prostorih Lisce v Krmelju naj bi delalo že v bližnji bodočnosti 180 zaposlenih. Sedaj se delavke tega obrata hranijo pri zasebniku. Ko so odborniki odločali o tem, ali naj bi bife Svobode predali v upravljanje zasebnici, so raje sprejeli priporočilo, da naj ga vzame v upravljanje sevniško Gostinsko podjetje. Menili so namreč, da družbeno podjetje vseeno lahko v večji meri poskrbi za razvoj turizma v tem delu občine, s čimer se doslej ni ukvarjal nihče. Nasploh razni bifeji turizmu delajo le bolj medvedjo uslugo, saj gost ni zadovoljen le s pijačo in morda še sendviči. Marsikdo se namreč otepa skrbi za toplo prehrano, ki terja več dela. SEVNICA: TOZD ZA GRADBENIŠTVO Pred krajem minulega leta sta se združili obe zasavski gradbeni podjetji GIP BETON iz Zagorja in-SGP ZASAVJE iz Trbovelj. Obe podjetji imata v Sevnici močni delovišči, ki opravljata tudi večino družbene stanovanjske gradnje v občini. SGP ZASAVJE ima v Boštanju še betonarno z napravami za izdelavo betonskih kvadrov in cevi ter seveda tudi vrsto peskokopov. Predvidena samoupravna organizacija združene ga podjetja predvideva sicer nekaj TOZD, nobene pa v Sevnici, kar so ocenili odborniki občinske skupščine za nesprejemljivo. Od občinske uprave in političnih organizacij te rjajo, naj v gradbenem podjetju izde lajo analize o pogojih za ustanovitev TOZD, sicer bodo zahtevali podatke in naredili analizo za izpostave Sevnici. Koristno združevanje gradbene industrije namreč ne bi smelo iti na škodo občine in samoupravnih pravic delavcev teh podjetij v Sevni ci. Doslej v mokronoškem Čevljarskem podjetju ni bilo novosti, delalo se je v glavnem le obrtniško in vse od kraja. Šele pred Novim letom izglasovana združitev z ljubljansko Zmago obeta, da bo prišel razvoj tudi v ta kolektiv. (Foto: Železnik) Že tretje leto knjige v šoli Šole v trebanjski občini prednjačijo na Dolenjskem v zbiranju učbenikov Poročilo novomeške enote Zavoda za šolstvo o učnih uspehih omenja podatek, da prihaja v trebanjski občini na šolaija poprečno že 5 učbenikov, zbranih v akciji zbiranja rabljenih knjig ali dokupljenih novih knjigah. V glavnem gre za delo, ki razen dosti truda ne pomeni težjega izdatka. otroci so do te akcije imeli najslabše učbenike, dostikrat so si jih morali celo sposojati. Na Pri temeljni izobraževalni skupnosti v Trebnjem računajo, da so za tiste učbenike, ki sojih morali dokupiti, porabili okrog 70 do 80 tisočakov. Prispevali so še za učbenike nove matematike. Kako je potekala akcija zbiranja učbenikov, smo povprašali le v mirenski in šentru-perški šoli, kar pa ne pomeni, da stvari ne gredo uspešno tudi po drugih šolah v občini. V mirenski šoli so to koristno novost kot drugod razložili staršem na roditeljskem sestanku pred tremi leti; pobudo so sprejeli z razumevanjem. Tudi v Šentrupertu je nad 90 odst. otrok prineslo učbenike. V Šentrupertu so učbenike ocenjevali z ocenami od 0 do 4: tisti, ki so imeli najbolje ohranjene knjige, so dobili nove, s tem pa vzbujajo tudi večjo skrb za čuvanje knjig. Razredniki ponavadi poberejo rabljene učbenike že na kraju šolskega leta, učenci pa dobijo knjige za naslednji razred. Ravnatelj Vladimir Silvester iz mirenske šole meni, da je pobuda trebanjske temeljne izobraževalne skupnosti za zbiranje učbenikov pomemben prispevek za zmanjševanje družbenih razlik med šolarji. Revni »Čevljarstvo« na novi poti Mokronoško Čevljarstvo združeno z ljubljansko Zmago - Nove možnosti za razvoj podjetja Mokronoško podjetje „Čev-ljarstvo“ se vse od nastanka kmalu po vojni ni moglo kaj prida razmahniti. Odkar pa so se z referendumom odločili za združenje s trgovsko-proiz-vodnim podjetjem Zmaga iz Ljubljane, jim kaže veliko boljše. proizvodnjo in trgovsko mrežo. Dobra organiziranost jim je lani prinesla za 15 milijonov dinarjev prometa in uspelo jim je ustvariti 2,5 milijona dinarejv za sklade. Tako bo lahko pomagalo mokrono-škemu „Čevljarstvu" pri novih naložbah. V načrtu imajo izboljšati šivalnico in omogočiti proizvodnjo lahke moške obutve. V ta namen bodo že čez dva meseca spustili tekoči trak za šivalnico, v šestih mesecih pa upajo urediti tudi prostore za ostalo proizvodnjo. Potrebovali bodo okoli 400 kvadratnih metrov novih delovnih površin. Podjetje se bo po preteku enega leta organiziralo v temeljno organizacijo združenega dela. VLADIMIR SILVESTER: „Že lepi uspehi pri odpravljanju družbenih razlik med učenci!“ vrsti šol skušajo šolarjem pomagati tudi na druge načine. Na Mirni skrbijo tudi za to, da prejemajo revni otroci brezplačen mladinski tisk, kot npr. Pionirja in Pionirski list. Tudi ni več tega, da eni lahko hodijo na šolske ekskurzije, drugi pa ne. Tudi šolanje v naravi je dostopno vsem. Sedaj nabavljajo šole še smučarsko opremo, saj bodo letos vse učence petih razredov peljali na smučarske tečaje. Takšna solidarnostna pomoč pride prav zlasti staršem, ki imajo v šoli hkrati po več šolarjev. Pred tremi leti začeta akcija zbiranja šolskih učbenikov je dala že skoraj 15.000 knjig, iz družbenega denarja so jih dokupili skoraj polovico. A. ŽELEZNIK TREBANJSKE IVERI Vodja podjetja Milan Borštnar: „Imeli smo razdrobljeno proizvodnjo. “ Do sedaj je 19 zaposlenih v podjetju delalo vse od kraja, kar jim je prišlo v roke, združeni z Zmago pa se bodo lahko lotili naložb, ki so za boljše delo nujno potrebne. Ljubljansko podjetje ima skrbno utečeno MIRNA: Z REGULACIJO PRIDOBILI 900 HEKTAROV Kot je povedal inž. Lovko, direktor Splošne vodne skupnosti Dolenjske, so na Mirni z regulacijami Mirne pridobili kar 900 hektarov kmetijskih zemljišč. Pri tem so uredili 1) ,5 km struge. Zaradi naglega razvoja Mirne so večino struge skozi kraj uredili z betonskimi zidovi, ki so draga, a zanesljiva rešitev, s katero se pridobi mnogo prostora, ki ga tod manjka. Denar zato je pritekal pičlo, v začetku le do 500.000 dinarjev na leto. zadnja leta pa po 800.000 din. Da bi bila Mirna brez skrbi, bi morali urediti še 200 metrov struge nad mostom, rešitve na ne bo vse dotlej, dokler bo ovira Pečetova hiša, ki, kot sta pokazali dve letošnji povodnji, ni na nič kaj varnem mestu. MOKRONOG: LARFARJI NISO POZABILI - Mokronoški larfarji, znani po vsakoletnih pustnih karnevalih, lani pa še po kresni noči, ob novem letu niso pozabili šolaijev. Za novoletno pogostitev na mokronoški šoli so namenili dva tisočaka. Otroci so jim namreč pomagali tudi na obeh množičnih prireditvah. MIRNA: SOLA „NESLA" GOSPODARSTVO - Mirenska šola je tudi letos primaknila nekaj denarja iz svojih skladov zato, da je bil dedek Mraz še bogatejši. Ta denar, preračunan na število učencev, je znesel več, kot se je nabralo iz mirenskih tovarn na število zaposlenih delavcev, čeprav so tam namenjali na zaposlenega po 20 dinarjev. KOLIKO LESA ZA DOM? Za uporabo v kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu je brežiško Gozdno gospodarstvo pripravilo pravilnik, ki določa, da se sme za te namene posekati na leto 2 metra tehničnega lesa listavcev ali iglavcev in 7 metrov lesa za kurjavo. Toliko dopuščajo zmogljivosti gozda in gozdnogospodarski načrti. Občinska skupščina je na zadnji seji dala soglasje K. temu pravilniku. MIRNA: PREDALEČ ZA NAPAJANJE ŽELEZNIH KONJIČKOV - Čeprav ima Mirna že banko in je nasploh drugo, v marsičem pa tudi prvo središče občine, morajo po bencin in kar je še podobnih takih reči preko avtoceste v Trebnje ali pa v Mokronog. Menijo, da je to že od sile in se čudijo, kako to, da nihče ne vidi zanimanja za črpalko v kraju. KAR JE DOBRO ZA MANJŠINO, NI ZA VEČINO - Šolski avtobus trebanjske osnovne šole ima nehvaležno in razvlečeno progo. S Čateža odpelje otroke že kar ob pol petih zjutraj, z Dobrave šele ob 7,40, tako da ti otroci že zamujajo pouk. Vseeno pa bi marsikje še radi postajališča in postanke, to pa povzroča le še večje sitnosti. Kar 80 do 90 otrok s Čateža ne more vstajati še bolj rano, če bi hoteli obresti ves okoliš in ustavljati vsepovsod. Najhujše težave so rešili; če bi hoteli še več, bi morala šola imeti še en avtobus in seveda tudi Šoferja. Pa se da ponekod vsaj iti tudi malo peš! TBEB1HE NOVICE Št. 2 (17.77) ★ 10. januarja 1974 Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK DOLENJSKI LIST Je slep, kdor dela za »potrošnjp«? Sevniško gospodarstvo je minulo leto slabše napredovalo - Kaj tepe? PREDALEČ PEŠ - Predavanja iz civilne zaščite naj bi bila po vaseh, kot so bila včasih, in ne le v večjih središčih, da morajo prebivalci daleč peš. Tako je predlagal občinski odbornik Nace Jereb na zadnji občinski seji, ostali pa so mu pritrdili. Lažje je namreč, da pride cn človek na vas, kot vsi vaščani v Ribnico. POPLAVA - Urbanovo ulico v Ribnici naj bi preimenovali kar v „Bajer4*, predlaga odbornik Janez Pucelj. Kanalizacija je bila speljana prenizko, da narastla Bistrica odteka iz svoje struge in ustvarja umetna jezera, po katerih veselo Čofotajo race in gosi, manj veselo pa občani, ki zaradi tega kar kolnejo. PO ZDRAVILA V KOČEVJE -V Ribnici ni več dežurstva v Lekarni, zato morajo Ribničanje na avtobus in po zdravila v Kočevje. Prva injekcija občinske skupščine bo: analiza posledic, ker v Ribnici ni več dežurstva. Upamo, da bo operacija uspela in da bolnik ne bo umrl. JE NADZORNI - Gradnja telovadnice v Dolenji vasi lepo napreduje. Pred kratkim je dobila tudi nadzornega organa inž. Miho Papiča iz Kočevja. Domačini opozarjajo, da ne bo pri telovadnici podobnih pomanjkljivosti, kot so na novi šoli v Loškem potoku. NERENTABILNI GORJANI -Antnon Arko, odbornik z Gore, pravi, da domačini ne bodo sami zmogli plačati gradnje vodovoda na Gori. Vse bi radi predali HYDRO-VODU, tajn pa se jih otepajo, ker vaški vodovodi niso donosni. - Pri JELKI so obljubljali, da bodo odprli hotel za novo leto, pa ni bilo nič? - Morda so mislili za vietnamsko novo leto, ki se začne okoli 15. januaija. REŠETO KUCEUSKL NOVICE DOLENJSKI LIST Stran uredil: J02E PRIMC Št. 2 (1277) ★* 10. )nnuar)(i 197': Prvi sestanek Ustanovljen TOZD »Jelenov žleb« 14. decembra se je zbral v gozdarskem domu v Glažuti kolektiv nove TOZD, ki združuje dosedanje obrate ZKGP Kočevje v ribniški občini Grčarice, Ribnica in Špedicija Ribnica. Na sestanku so razpravljali in sprejeli samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovni organizaciji Gozdno gospodarstvo Kočevje. Nadalje so sprejeli statut TOZD in statut delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Kočevje. Nova TOZD nosi naslov po zgodovinskem kraju, znanem iz NOB, „Jelenov žleb". Sedež TOZD je v Grčaricah. V razpravi o samoupravnih aktih je bila med drugim poudarjena vloga delovnega kolektiva v samoupravnem odločanju. V zvezi s tem bo potrebno boljše obveščanje delavcev o vseh dogajanjih in odločanjih v TOZD. Izvolili so tudi prvi delavski svet TOZD „Jelenov žleb“, člane v delavski svet delovne organizacije Gozdno gospodarsto Kočevje ter člane v komsije pri TOZD in delovni organizaciji Kočevje. v ___________________________ V skupnosti je naša moč ttMi (vaščani Gorenje vasi) smo lahko brez vas, vi (krajevna skupnost, občina, skupnost) pa bodite brez nas! Če nas občina ne vidi v dobrem, nas ni treba videti v slabem!" je poudaril eden izmed prebivalcev Gorenje vasi na zadnjih dveh sejah občinske skupščine Ribnica, ko je zahteval, naj bi bili prebivalci Gorenje vasi oproščeni obveznega odvažanja smeti. Čeprav mora biti vsakemu razumljivo, da take besede ne zdrže resne presoje, je treba o tem vendar povedati še nekaj besed. Posebno je to potrebno zato, ker so ostali delegati Gorenje vasi tem besedam ploskali in s tem izrazili, da se strinjajo z njimi. Prebivalci vsake vasi so zaradi urejanja svojih in skupnih zadev tesno povezani z ostalimi občani v krajevnih skupnosti, občini, republiki in državi. Take skupne zadeve so komunalne (ceste, pota, vodovod, pokopališče, elektrika, kanalizacija), šolstvo (od osnovnega do visokega), zdravstvo (ambulante, lekarne bolnice, zdravilišča), zaposlitev (tovarne, druga podjetja in ustanove), trgovina, milica, vojska itd., itd., saj v vsaki vasi nimajo niti svojega kina niti cerkve (in seveda tudi v Gorenji vasi ne). Ena sama vas torej brez sodelovanja z ostalimi danes ^ne bi mogla niti obstajati, j Presežek dohodkov nad izdatki v ribniškem občinskem proračunu za lani bodo namenili najprej za pokrivanje primanjkljaja v proračunu temeljne izobraževalne skupnosti (TIS). Vsak se rad otepa družbenega dela ■ Mladina je po šolah in službah Anton Žagar iz Koprivnika je predsednik krajevne skupnosti, tajnik ZB, predsednik krajevne organizacije SZDL in poveljnik gasilskega društva. O zadevah z območja krajevne skupnosti je povedal tako: - V naši šoli smo imeli včasih 40 do 50 otrok in dva učitelja, danes imamo 38 otrok od 1. do 8. razreda in vse uči le učitelj Božo Bregar. Prav je, da na vasi ostajajo šole, dokler je le mogoče, saj bo sicer podeželje povsem izumrlo. Gasilsko društvo je letos zasedlo na občinskem tekmovanju 3. mesto, prejšnja leta pa smo bili običajno peti. Malo bolj smo vadili. Imamo novo motorko in 150 m cevi, ostala oprema pa je stara. Potrebujemo j Obračun pred zamenjavo j Oceniti, kdo ni opravil svojih nalog Poročilo za prvo sejo nove občinske konference ZK Kočevje naj ne prikazuje le statističnih podatkov o sejah in podobno, ampak naj predvsem kritično oceni izpolnjevanje ,, Vsebinske usmeritve in akcijskega programa za delo komunistov občine Kočevje ", izpolnjevanje drugih sklepov organov ZK v občini in zunaj nje, posebno pa še izpolnjevanje pisma in sklepov 29. seje. Taka je bila ocena predvidoma zadnjega sestanka sedanjega občinskega komiteja ZK, ki je bil 3. januarja. Uspešno pot za naprej lahko namreč komunisti začrtajo le, če bodo natančno pregledali, kateri sklepi in zadolžitve niso bili uresničeni, kdo jih ni uresničil in zakaj jih ni. Seveda je treba proti tistim komunistom, ki ne izpolnjujejo sprejetih sklepov, tudi ukrepati. Le tako si bo partija ugled kre- pila, v nasprotnem pa bi ga izgubljala. Več udeležencev v razpravi - v njej so sodelovali tudi predstavniki vseh drugih družbeno-političnih organizacij in raznih komisij - je tudi pravilno opozorilo na prepočasno gospodarsko rast občine v primerjavi z republiškim poprečjem. V šestih letih (od 1967 do 1972) je občina Kočevje po narodnem dohodku na prebivalca nazadovala iz 16. mesta v republiki na 34. mesto. V teh letih je bilo izdelanih nekaj analiz gospodarstva, nazadovanje pa se je nadaljevalo. Ni bilo učinkovitih ukrepov, ki bi nazadovanje zavrli. Seveda pa je ob vsem tem treba poudariti tudi dosežene uspehe. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi bližnjim volitvam in uveljavljanju nove ustave. P-c DROBNE IZ KOČEVJA tudi reševalne lestve in nove obleke. Mladine v društvu ni, ker hodi v šole in službe drugam. Domov se vrača le ob sobotah in takrat igrajo nogomet ter odbojko. Gasilski dom bi radi dobili. Že 10 let prenašamo opremo iz enega prostora v drugi. Dve vlogi smo poslali na ZKGP (na KG in GG) za pomoč, a nismo dobili odgovora. Ljudje bi za dom tudi prostovoljno delali. Vaščanov je 150, volilcev pa 80. Manjka ljudi za razne funkcije. Vsi se otepajo odgovornosti. Vsak vidi preveč le svoje delo in težave, ne pa krajevne skupnosti in skupnih potreb. Hiše v Koprivniku propadajo in jih prodajajo. Ker se zbere le po 800 din za mesec za popravila vseh, ki so v stanovanjskem podjetju ZKGP, ni bilo denarja za dobro vzdrževanje. Prednost pri nakupu hiše ima tisti, ki stanuje v njej. Pred tremi, štirimi leti so izdelali tudi načrt za stanovanjske bloke, a ni bilo nič nareje nega. Na pokopališču bi radi postavili spomenik padlim partizanom, pa ni denarja. Tudi zid okoli pokopališča je treba urediti. Krajevna skupnost ima za vse le 15.000 din. Avtobusno zvezo s Kočevjem bi radi imeli vsaj dvakrat na teden: ob ponedeljkih (ali sredah) in petkih, ko so uradni dnevi v mestu. Zdaj vozi avtobus na tej progi le ob četrtkih. ZA DEDKA MRAZA Lutkarji osnovne šole Kočevje so pod vodstvom Mare Sarkič naštudirali igrico „Praznovanje se bo zače lo“ in z njo nastopili za šolarie. PRIZNANJA KRVODAJALCEM - V kočevski občini je že ali pa še bo za lansko leto dobilo znake krvodajalcev za 5, 10, 15, 20 ali 25-krat darovano kri skupno 193 krvodajalcev, štirje pa so dobili tudi plakete z znakom za 25-krat darovano kri. To so Mohor Koželj (ITAS), Ludvik Damše (NAMA), Metod Oražem (MERCATOR) in Sonja Hegler (Šalka vas). Večina krvodajalcev je prejela znake na proslavah v decembru, nekatere krajevne organizacije RK pa jih bodo podelile na svojih proslavah, ki še bodo. KAJ JE Z MLEKOM? - V zadnjih dneh decembra so se kočevske gospodinje pritoževale, da se jim mleko kvari. Trdile so, da so v trgovinah prodajali po dva dni staro. Kasneje pa ga je celo zmanjkalo in tudi po praznikih (3. januarja) ga sploh ni bilo. POLOMLJEN MOST - Most pri kegljišču je polomljen. Delno je morda res temu kriva poplava, precej pa so pripomogli huligani. PREMALO SNEGA - V novoletni noči je zapadlo nekaj snega. Snežilo je tudi še 1. in 2. januarja, vendar je snega premalo za smuko, pa še ta se hitro tali. Otrokom je komaj uspelo napraviti nekaj sneženih mož in sneženih trdnjav. NOVO GLASILO - Pred novoletnimi prazniki je več kočevskih delovnih skupnosti izdalo nove številke svojih glasil. Tokrat Je izšla tudi prva številka glasila kemične tovarne, ki ima naslov „Melamin14. Svečani podpis sporazuma o oblikovanju in združevanju TOZD v GG pri ZKGP Kočevje so podpisali predstavniki vseh TOZD v HOTELU PUGLED. (Foto: J. Primc) TOZD bo uspešna le v sodelovanju z drugimi Vsako zapiranje je lahko usodno - Zagotoviti javnost dela in pošteno obveščanje — Zakaj pa po praznikih v Kočevju niso prodajali mleka? — Ker med prazniki ni nobeden delal, pa zato menda tudi krav niso pomolzli. 1 - Na svečanosti ob podpisu samoupravnega sporazuma o oblikovanju in združevanju TOZD je direktor GG ZKGP inž. Zdravko Šaubah med drugim dejal: V dneh pred novim letom so znotraj Gozdnega gospodarstva pri ZKGP Kočevje ustanovili 7 TOZD, in sicer: TOZD Gozdarstvo ,,Rog“, TOZD Gozdarstvo „Pugled“, TOZD Gozdarstvo „Jelenov žleb“, TOZD Gozdarstvo ,,Lašče“, TOZD Gozdarska kooperacija, TOZD Transport-gozdne gradnje in TOZD Gojitveno lovišče ,,Medved“. „S starim letom zaključujemo prvo -fazo oblikovanja podjetja. Na kmečkih zborih in /borili v podjetjih so sodelovali v razpravi o obliko- vanju pomembno za nas je še, da dobivamo izkušnje za vzpostavljanje zvez iz raznih poroštvo, da smo delali prav. Pot pa ni bila lahka. Vsa naša hotenja in dejanja morajo biti v prid delovnega človeka. Naše sporazume in dogovore moramo speljati tudi v življenje. Včasih bomo morali popuščati, sc odrekati lastnih ali skupinskih interesov za korist vseh. Storiti bo treba več za osveščanje in izobraževanje ljudi znotraj TOZD in izven nje. Zagotoviti je treba javnost dela in pošteno informiranje znotraj TOZD in podjetja. TOZD je poleg krajevnih skupnosti in interesnih skupnosti osnova našega samoupravnega sistema. Vendar osamljena TOZD ne pomeni ni česar, ampak je lahko uspešna in močna le v sodelovanju z ostalimi. Zato bi bilo vsako zapiranje le v svoje TOZD lahko usodno." Na zadnji lanski seji je bila najbolj živahna in napeta razprava o smeteh. Delegati Gorenje vasi (eden izmed njih stoji na sliki zadaj), odborniki občinske skupščine in predstavnik KOMUNALE še niso našli rešitve, ki bi vse zadovoljila. (Foto: J. Primc) Presežki proračuna za TIS Kaže pa, da bo lanskih presežkov premalo in bo treba primakniti nekaj za lani še letos Veliko funkcij v samo enih rokah Za financiranje vzgoje in izobraževanja oziroma TIS za lani je bilo predvidenih 4,861.268 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Vendar se je do konca leta po nepopolnih podatkih nabralo za okoli 330.000 din manj. Če bo dohodkov v občinski proračun več, kot bo primanjkljaj TIS, bodo ostali presežek odvedli v sklad skupnih rezerv občine Ribnica. Vendar kaže — tako so ugotovili na zadnji lanski seji občinske skupščine Ribnica — da bo presežka dohodkov manj, kot bo znašal primanjkljaj TIS. Zato bodo za financiranje TIS za lani porabili tudi stabilizacijske davke, ki bodo dotekali še do letošnjega marca. 0RTNEŠKI POROČEVALEC D1ZLOVKE NA KOČEVSKI PROGI - Železnica uvaja dieselske lokomotive. Tako opušča na naši progi parne oziroma dimne vleke, ki so strahovali gozdove in gozdarje že 80.let. Dizlovke vlečejo tovor brez hrupa in brez dima. So velika pridobitev in upamo, da bodo do poletja povsem spodrinile klasično vleko. NOVI UPOKOJENEC - Upokojenci naše občine se lahko do 20. januaija prijavijo kot stalni naročniki Delavske enotnosti, ki bo imela vsak mesec prilogo za upokojence. Letna naročnina je 18 din. Prijavite se lahko pismeno (z dopisnico) na naslov: Društvo upokojencev Ribnica, Sodražica ali Loški potok. V. P. KOMBINACIJA Z OLJARNO Krajevna skupnost (KS) Sodražica in obrat DONIT se dogovarjata, da bi DONIT odstopil bivšo oljarno, KS pa bi v zameno dodelila DONIT drugo stavbo ali pa oljarno celo plačala. V bivši oljarni bi KS uredila mladinsko sobo, prostore za potrebe KS in gasilski dom. ZIMSKE IGRE Zimske športne igre delavcev podjetja DONIT bodo to zimo v Sodražici in okolio, kjer so primerne proge za slalom, teke in tudi skakalnice za skoke. Datum iger še ni znan, ker je odvisen od vremena. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI Pred novim letom je dedek Mraz obiskoval tudi otroke v kočevski občini, in sicer v šolah, delovnih organizacijah, doma in drugod. Tako je obiskal tudi otroke v Kidričevi ulici 5. Ob tej priložnosti so otroci obdarili tudi starše. Denar za darila staršem so otroci prihranili tako, da so se odrekali sladkarijam, žvečilnemu gumiju itd. (Foto: J. Primc) Uspešno skupno poslovanje kmetijske zadruge in »Belsada« - Pokupili so vse tržne presežke od kmetov - Letos za štiri milijone dinarjev vlaganj Kljub temu da poslujeta črnomaljska kmetijska zadruga in „Bel-sad“ skupaj šele dobrih šest mesecev, so se ugodni rezultati že pokazali. Podatki za vse lansko leto sicer še niso znani, že konec septembra pa je zabeležila kmetijska zadruga skupaj z „Belsadom“ za 50 milijonov dinarjev celotne realizacije. Še zlasti zadovoljni pa so kmetje, saj so la%o zadrugi ponudili vse svoje tržne presežke,in jih tudi prodni. V pivih devetih mesecih lani je kmetijska zadruga; odkupila od kmetov 1,540.000 litrov mleka, 1.200 ton jabolk in sliv, 550 ton krompiija in 150 ton rdeče pese. Skratka, lani je zadruga odkupila od kmetov mnogo več kot prejšnja leta. Takšen odkup pa so razen dobre letine omogočili še dobra organizacija KNJIGE ZA VSE V črnomaljski občini vodi sedaj knjige 49 obrtnikov. Odslej pa se jim bo pridružilo še okrog 200 obrtnikov, saj so odborniki na zadnji seji občinske skupščine sprejeli odlok, da bodo morali voditi knjigo dohodkov in izdatkov vsi obrtniki. Tako bo davčnim uslužbencem omogočena lažja in boljša kontrola nad obrtniki, odpadlo pa bo tudi „barantanje*4 pri prijavah dohodkov. Obrtniki bodo realneje napovedovali dohodek, davkaiji pa jim bodo točneje odmeijali davke. odkupov, možnost predelave v „Belsadu“ in dobra oiganizacija dela v tem kolektivu. Doslej proizvodov, ki so jih gojili kmetje za „Belsad“ zadruga ni kreditirala, že letos pa bo s posojili pomagala tistim, ki bi v kooperaciji z zadrugo pričeli pridelovati kumare, rdečo peso in še nekatere druge sadeže oziroma povrtnine, ki jih bodo v „Belsadu“ predelovali. Razen sadja, ki ga v občini že gojijo, naj bi pričeli gojiti še jagodičevje -črni ribez in jagode. Letos bodo v „Belsadu“ potrebovali za predelavo okrog 250 ton kumar in 200 ton rdeče pese. Te kulture naj bi pridelovali kmetje v sodelovanju z zadrugo. Kmetijska zadruga je lani podelila kmetom 1,920.000 dinarjev posojil za nabavo strojev, nakup plemenske živine in gradnjo hlevov. Do konca leta še niso bila izkoriščena vsa posojila, saj nastajajo težave pri nabavi strojev. Sicer pa si kmetijska zadruga prizadeva predvsem za Delavni tudi popoldne Tako kot pri pouku so učenci osnovne šole Mirana Jarca pridni tudi v številnih krožkih Skoraj dvajset najrazličnejših krožkov, v katerih se učenci Črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca udejstvujejo v izvenšol-skih dejavnostih, je v tem šolskem letu priredilo svojo dejavnost tekmovanju pionirskih iger, ki poteka pod naslovom „Lepota v ustvaijanju — radost v odkrivanju". Tudi pionirski odred omenjene šole je namreč vključen v to tekmovanje. Izvenšolske dejavnosti, ki mnogokrat prenekatere učence pritegnejo s še večjo močjo kot obvezni predmeti, uspešno in tvorno povezujejo intelektualne in rekreativne sposobnosti učencev. Zato jih tudi vzgojitelji ne zanemaijajo, pač pa posvečajo mentorji učencem v krožkih še posebno skrb tudi v njihovem prostem času. Mentoijem je le žal, da obiskuje šolo precejšnje število voza- čev, ki pa jih avtobusi ne čakajo, zato večina med njimi nima možnosti, da bi sodelovala v delu krožkov. Po mnenju vzgojiteljev se v izven-šolskih dejavnostih pričenja razvijati tudi odnos učencev do samoupravljanja. Učenci sami izvolijo odbor, ki skupaj z mentoijem pripravi delovni načrt posameznega krožka; strogo in kritično preveijajo učenci tudi opravljanje zastavljenih nalog. Tako se pri njih razvijajo delovne navade ter kritičen odnos do slabosti, ki zavirajo uspešno delo. Učenci omenjene osnovne šole ne govore kar v prazno, kaj bodo naredili. V akciji za varstvo narave so si čisto praktično razdelili naloge. Člani tehničnega krožka bodo v sodelovanju z lovci izdelali krmilnice za Živah, člani biološkega krožka bodo živali krmili, foto krožek bo poskrbel za slike, likovniki pa bodo izdelali lepak o varstvu narave. Drugi bodo izdali turistični prospekt svojega območja. B. P. Izdelati kar največ notranjih elementov za avtomobilske stanovanjske prikolice, to je vodilo zaposlenih v semiškem obratu „IMV“. (Foto: B. Podobnik) ČRNOMALJSKI DROBIR POGOVOR Z ZDOMCI - Picd novoletnimi piazniki so predstavniki občinske skupščine, družbeno-poli-tičnih in delovnih organizacij organizirali na Vinici pogovor z delavci iz občine, ki so na začasnem delu v tujini. Sestanek je bil dobro obiskan, zdomci pa so sc zanimali predvsem za carinske olajšave, manj pa, žal, za možnosti zaposlitve doma, čeprav je teh mnogo več kot pred leti ZDRUŽITVE - Od 1. januarja dalje poslujejo z roko v roki Bclt in TAM, Opekarna in rudnik Kanižarica, gimnazija in srednja poklicna šola pa sta se združili v Center poklicnih šol, kamor sc bodo vključevale še srednje šole, ki naj bi jih v Črnomlju še ustanovili. DOGOVOR - V teh dneh bodo v občini pripravili osnutek družbenega dogovora o financiranju splošne in skupne porabe v letošnjem letu. O njem bodo razpravljali in dajali svoje pripombe zaposleni v vseh delovnih organizacijah. pospeševanje reje živine in pridobivanja mleka. V srednjeročnem programu naj bi se v ti dve panogi usmerilo in usposobilo 62 kmetij, & jim bo s posojili pomagala zadruga. Zadruga pa bo dajala posojila tudi kmetom, ki se ne nameravajo v celoti- preusmeriti, pač, pa si želijo;:, kupiti stroje. , / , V letošnjem letu namerava kmetijska zadruga svoja posojila še povečati in tako še učinkoviteje pomagati kmetom. V kmetijstvo naj bi letos v črnomaljski občini vložili skupno okrog štiri milijone dinarjev. V tej vsoti pa naj bi bilo za 2,400.000 din zadružnih posojil. B. PODOBNIK Bolj pravično! Črnomaljski mladinci na svoji zadnji konferenci, na kateri so predlagali nekatere novosti, ki naj bi jih v občini upoštevali pri štipendiranju, najbrž niso „našli Amerike“, gotovo pa je, da so predlogi vredni vsaj premisleka. Štipendije, ki jih sedaj podeljujejo gospodarske organizacije v občini, so kaj različne. Ne mislimo v tem zapisu presojati ali so dovolj velike ali so premajhne. Tudi to, če je štipendistov dovolj ali ne, bomo to pot pustili ob stranu Poglejmo le, kako bi bilo lahko štipendiranje že z denarjem, ki je za štipendije namenjen sedaj, učinkovitejše. Že pri podeljevanju štipendij bi morali opraviti večjo izbiro. Prednost naj bi imeli socialno šibki, nadarjeni, predvsem pa tisti, ki so že dokazali svojo aktivnost na raznih področjih, in tisti, za katere je mogoče z največjo gotovostjo trditi, da se bodo po končanem šolanju vrnili v občino. Zares je namreč nesmisel, da bi morala sorazmerno nerazvita občina štipendirati kader razvitejšim , V občini pa naj bi štipendije tudi uskladili. Ne gre za to, da bi prejemali vsi štipendisti enake zneske. Ti so lahko različni, pomembno pa je, da prejema več tisti, kdor denar bolj potrebuje. Nekdo živi skorajda izključno od podeljene štipendije, drugemu pa je to le postranski denar, ker ga živijo starši. Sedaj pa dobivata oba enako ali pa dobi tisti, ki bi potreboval več, celo manj, ker ima srečo, da podeljuje „njegovo“ podjetje pač večje štipendije. Zato naj bi vsi, ki podeljujejo štipendije, pri občini ustanovili sklad, iz katerega bi podeljevali bolj „pravične“ štipendije. B. PODOBNIK ^ ^ NAREDILI VEČ, PORABILI MANJ V letošnjem letu naj bi se vrednost ustvarjenega družbenega proizvoda v črnomaljski občini povečala za 35 odstotkov z ozirom na lansko leto. Takšen „skok44 pričakujejo predvsem zaradi pričetka obratovanja novih obratov: „Novoteksa“ na Vinici, „Iskre“ v Črnomlju ter delavnic „Viatoija“. Splošna poraba pa naj bi se v občini letos z ozirom na preteklo leto povečala le za 15 odstotkov. To bodo upoštevali tudi pri sestavi letošnjega občinskega proračuna. • DIREKTORJI Na zadnji seji črnomaljske občinske skupščine so odborniki soglašali tudi z nekaterimi novimi imenovanji. Za v.d. direktorja novoustano vljenega Centra srednjih šol so imenovali Janeza Dragoša, ki je hkrati tudi ravnatelj Poklicne kovinarske šole, ki deluje v okviru Centra srednjih šol; za v.d. direktorja otroškega vrtca je bila imenovana Zorica Prhne, direktor glasbene šole pa bo Silvester Mihelčič mlajši. SKRB ZA OTROKE Nov, 5-članski iniciativni odbor, katerega člane so imenovali črnomaljski odborniki na zadnji seji občinske skupščine, bo moral poskrbeti za vse priprave, ki naj bi privedle k ustanovitvi temeljne skupnosti otroškega varstva, ki je doslej v občini ni bilo. To delo so opravljali člani posebne komisije pri občinski TIS. Po ustanovitvi temeljne skupnosti otroškega varstva se bodo razmere na tem področju gotovo še izboljšale. Cigareta, vrček hladnega piva in nekaj toplega za pod zob se po trdem delu zares prileže. Se posebno če posediš v restavraciji svoje delovne organizacije ... Obrtniki - drugim za zgled Izterjava davkov v metliški občini je bila lani zelo dobra - Bodo morali davkoplačevalcem denar vračati? - Dolgovi starostnega zavarovanja Davčni zavezanci v metliški občini so lani pokazali precejšnjo discipliniranost v plačevanju odmeijenih davkov. Do 25. decembra 1973 jih je davek od skupnega dohodka ter stabilizacijski davek poravnalo že več kot 90 odstotkov. Tudi obrtniki, s katerimi so imeli davčni uslužbenci v preteklih letih precej težav, so lani disciplinirano poravnali svoje obveznosti in plačali davek od skupnega dohodka. Davčni zavezanci, ki so jim lani odmerili 92.857 dinaijev davka od skupnih dohodkov v 1972. letu ter še nekaj več kot 77 tisočakov štabi- Kje je voda? Medobčinska inšpekcija si je pred dnevi ogledala vodovod Dobliče -Črnomelj, da bi ugotovila, zakaj v Gradcu nimajo vode. Inšpektorji so po ogledu menili, da preozke cevi od Doblič do Črnomlja verjetno niso edini razlog pomanjkanju vode v Gradcu. Ugotovili so namreč, da plačajo potrošniki vode v Črnomlju vsak dan 1.763 kubičnih metrov vode, iz črpališča pa steče vsak dan v cevi 2.592 kubikov vode, torej 829 kubikov vode izgine. Ta voda pa bi zadostovala potrebam Gradca. Uganke ni tako težko rešiti, kot se zdi. Med 674 porabniki vode v Črnomlju je kar 431 pavšalistov, ki nimajo števcev in plačajo vodo vsak mesec enake. Ti najbrž porabijo del izginule vode, nekaj pa je najbrž steče iz do trajnega črnomaljskega vodovodnega omrežja. lizacijskega davka, so od teh dveh vsot ob koncu lanskega decembra dolgovali davčni upravi le še okrog 5.000 dinarjev. Izterjava teh davkov je bila torej dobra, čeprav je bilo potrebnih tudi precej posegov na osebne dohodke davčnih zavezancev. Nekateri so negodovali predvsem zaradi plačila stabilizacijskega davka, vendar so ga vseeno plačah. Znano je, da bodo veljale pri letos odmerjenih davkih od skupnih dohodkov občanov v lanskem letu nekatere spremembe. Predvsem se nam obeta višja neobdavčena vsota. Medtem ko je bilo lani prostih davkov 25 tisočakov, nam letos ne bodo odmerili davka od okrog 30 tisočaKo« lanskega zaslužka. Ker pa so že lani mnogi plačah akontacije davkov za letos, neobdavčena osnova skupnih dohodkov pa se je povečala, bodo morale davčne uprave marsikomu denar vrniti. Kmetom v metliški občini so lani odmerili skupno 1,438.000 din davkov, ob koncu leta pa so od te vsote dolgovali še okrog 400 tisočakov. Razen tega so kmetje v začetku lanskega leta dolgovali še 349.000 din davkov iz 1972. leta. Kljub dolgo- Cele plače za asfalt Asfalt pred Drašiči - Kje dobiti denar še za 500 metrov masef ki prinaša lepše življenje Cesta, tista seveda, ki jo prekriva asfalt, prinaša krajem napredek in prebivalcem v njej lepše življenje. To so pred precej leti ugotovili tudi prebivalci Drašič. Pa ne le ugotovili, skrbno so se pripravili na akcijo, jo sami podprli s svojim de-naijem, kolikor so ga pač zmogli prispevati, in sedaj imajo asfalt skoraj do vasi. Radi pa bi, da bi „potegnili14 asfalt še skozi vas. Vsaj še 500 metrov asfalta bi radi. Ker pa je to draga reč, sami najbrž kljub najboljšim močem tega ne bodo zmogli. Računajo, da jih bo teh pol kilometra asfalta veljalo okrog 1,500.000 dinaijev. V vasi je pribl. 58 gospodarstev in doslej so zbrali okrog 40 ti- Zdomci - carina Bolj kot za možnosti zaposlitve v delovnih organizacijah v občini so se metliški občani, ki so začasno zaposleni v tujini, na sobotnem sestanku zanimali za carinske predpise. Sestanka se je udeležilo okrog 30 zdomcev, iz občine pa je na začasnem ali stalnem delu v tujini okrog 300 Metličanov. Predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih in delovnih organizacij iz metliške občine so zdomce seznanili z razvojem občine ter s prostimi delovnimi mesti. Zdomci so bili nad osebnimi dohodki kar nekako „razočarani41 in niso pokazali dosti zanimanja, da bi sc vrnili. Razen o carinskih predpisih so spraševali še o komunalni ureditvi v občini ter o možnosti gradnje hiš v Metliki. Treba je še povedati, da so bili organizatorji srečanja z zdomci zadovoljni z udeležbo, saj mnogi zdomci, ki sicer vsako leto vsaj ob novoletnih praznikih obiščejo svoje domove, tokrat niso prišU. Nekateri pa so se vrnili v tujino še pred prelomom leta. Energetska kriza, ki utegne odločilno poseči na področje zaposlovanja tuje delovne sile v zahodnih državah, jim je „vlila strah44 za njihova delovna mesta, zato so nekateri praznovali kar v tujini. B. P. sočakov. Ne vedo še natančno, kje in kako bodo dobili še preostali denar, vseeno pa so prepričani, da bo njihova cesta skozi vas asfaltirana. Pisali so tudi nekdanjim prebivalcem vasi, ki so za stalno odšli v tujino ali pa so tam le na začasnem delu. In ne zaman. Nekateri dajejo cele plače. Iz Kanade je nekdo poslal za asfalt 100 dolarjev, iz Nemčije 200 mark ... „Asfalt mora pokriti cesto skozi vas in še naprej tista dva kilometra do Vivodinc,44 pravijo prebivalci. In če bodo še Hrvatje asfaltirali nekaj kilometrov ceste v Vivodini, bo to najbližja povezava Bele krajine z Jastrebarskim in naprej z Zagrebom. Zato si družbeno-politične organizacije in krajevna skupnost v Dra-šičih ob podpori vseh prebivalcev še nadalje prizadevajo za asfaltiranje ceste. V asfaltni povezavi vidijo svoj napredek, v napredku iščejo zagotovilo, da sinovi ne bodo zapuščali kmetij. Preveč znoja in življenjskih moči so pustili kmetje na tej zemlji, da bi jim bilo vseeno, kaj bo z njo. B. P. vom uslužbenci davčne uprave upajo, da bodo kmetje davke od kmetij poravnah, skrbi pa jih, kako bo s plačilom kmetov, ki morajo poravnati še prispevek za njihovo starostno zavarovanje. Plačilu omenjenega prispevka se nekateri kar javno upirajo, predvsem mlajši. Lani so v občini odmerili za 437.600 dinaijev plačila od starostnega zavarovanja kmetov. V blagajni, kamor „zložijo44 ta denar, pa se ga bo gotovo nabralo precej manj, saj tistim, ki tega prispevka niso zmožni plačati, prvotno odmerjeni prispevek zmanjšajo ali pa jih plačila celo oprostijo. Davčna uprava v občini, ki se tako kot tudi v večini drugih občin razen z nevestnimi davčnimi zavezanci „bori44 tudi s kadrovskimi težavami, je lani največ pozornosti posvetila obrtnikom. Pri tem so uslužbenci davčne uprave tudi uspeli, saj se obrtniki niso otepali plačevanja davkov. Videti pa je, da bo treba sedaj največ skrbi posvetiti (ne) pla-čevalcem prispevka za starostno zavarovanje kmetov. To pa najbrž ne more biti le skrb uslužbencev davčne uprave, pač pa širše družbene skupnosti. B. PODOBNIK Suhor - telefon Občani Suhorja se že sedaj vesele prvomajskih praznikov. Pa ne zato, ker se takrat ne dela, kot bi pomislil kak zlobnež. Ko se veselijo, imajo v mislih novo avtomatsko telefonsko centralo in prenovljen gasilski dom. Oboje naj bi bilo nared do 1. maja. Sedaj imajo Suhorčani zvezo s svetom le do 13.30 ure popoldne, dokler je odprta pošta. Marsikdaj pa se zgodi kaj nepredvidenega, ko je pomoč „od zunaj44 prepotrebna. Pa jo je treba kar predolgo čakati. Stalna povezava s svetom je še potreb-nejša, če vemo, da v kraju ni zdravstvenega doma in je treba zdravnika vedno klicati od drugod. Gasilci vneto preurejajo svoj dom, v katerem bo tudi dvorana, namenjena raznim prireditvam, ljubitelji kegljanja pa bodo dobili novo kegljišče. Vse skupaj bo veljalo okrog 30 tisoč tisočakov. Nekaj bo prispevalo domače gasilsko društvo, računajo pa še na pomoč občinske gasilske zveze. Ko bo dom preurejen, bodo gasilci usmerili vse moči v nakup novega avtomobila. B. P. NIČ VEČ SKLADA Metliški odborniki občinske skupščine so se na zadnji seji odloči- li za ukinitev dosedanjega sklada, v katerem se je od 1965. leta zbiral denar za gradnjo vodovoda v Gradcu. Ker je vodovod v kraju že zgrajen in ker je bilo sedaj na računu omenjenega sklada le okrog 10 tisočakov, so sklad ukinili, denar pa bodo prenesli na poseben račun, kjer se bo zbiral denar za nadaljnjo gradnjo omenjenega vodovoda. SPREHOD PO METLIKI V COPATAH V NOVO LETO -Mnogo Metličanov je pričakalo slovo starega in rojstvo novega leta kar doma. Gostilne in hotel niso bili tako polni kot prejšnja leta, k čemur so gotovo največ pripomogle visoke cene za „zadnjo večerjo44. Izredno veliko Metličanov, mlajših seveda, pa je silvestrovalo v mladinskem klubu. PRIPRAVE - Košarkarji „Beti44 se vneto pripravljajo na zimsko košarkarsko prvenstvo Slovenije. Ker v Metliki ni potrebne dvorane, bodo svoje nasprotnike „gostili44 v Novem mestu. Že 13. januarja sc* bodo pomerili s košarkarji „KK Postojna44. NEUREJENOST - Okohca blokov okrog tovarne „Beti44 je zelo neurejena. V deževnih dneh se stanovalci jezijo nad blatom in tistimi, ki bi morali kaj storiti, da tega lepljivega elementa ne bi bilo. Upajo, da se bo kdo zganil vsaj spomladi in uredil ta sicer lepi mestni predel. ZAPRTO - Pred novoletnimi piazniki je bila samopostrežna trgovina zaprta kar štiri dni zapored. Prazniki in inventura sta kupcem „zaklenila44 vrata, in ker je ta trgovina običajno dobro založena, so prebivalci njeno začasno negosto-ijubje kar krepko občutili. Prodajali so, kot še nikoli metliški tednik Št. 2 (1277) - 10. januarja 1974 Stran uredil: BRANKO PODOBNIK DOLENJSKI LIST REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO Pričakujejo boljše delovne rezultate »Z združitvijo TOZD v podjetju INLES izvajamo delavska dopolnila,« je dejal direktor Vinko Šparovec ob podpisovanju sporazuma o združitvi Podpis sporazuma o združitvi TOZD v podjetje INLES 18. decembra je hkrati tudi eden še redkih primerov medrepubliškega sodelovanja, saj ga je podpisal tudi TOZD „Javor“ iz Jusičev v občini Opatija. (Foto: J. Primc) Samoupravni sporazum o združitvi petih TOZD v podjetje INLES Ribnica so podpisali predsedniki delavskih svetov TOZD in direktorji TOZD 18. decembra na sedežu podjetja v Ribnici. Te TOZD so dosedanji obrati INLES v Loškem potoku, Sodražici, Ribnici in Jusićih (občina Opatija) ter TOZD skupne strokovne službe pod-jetja. Direktor INLESA Vinko Šparovec je ob tej priložnosti dejal, da ta sporazum gotovo ni zadnji in da bo- do sklenili še več podobnih s sorodnimi podjetji v republiki in izven nje. „Sodelovali bomo z vsemi, ki bodo hoteli sodelovati z nami,“ je POMOČ V NESREČI Plačila posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve pri razrezu lesa za lastno porabo v primeru elementarne nesreče lahko delno ali v celoti oprosti svet za družbeni plan in finance občana, ki ga je zadela nesreča. Ta sklep velja od novega leta dalje. Tako so sklenili na zadnji seji občinske skupščine Ribnica. Doslej iz proračuna, poslej po dogovorih Kdo bo v komisiji, ki se bo dogovarjala od kod in koliko denarja za skupne potrebe? V občinsko koordinacijsko komisijo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogo-vaijanje o programih in financiranju splošne in skupne porabe v letu 1974 in sklenitev družbenega dogovora o splošni in skupni porabi za leto 1974 so imenovani: Bogo Abrahamsberg, predsednik SO Ribnica (za predsednika); za člane pa Mirko Anzeljc, predsednik KO SZDL Ribnica; Franc Grivec, sekre- Rada bi se še šolala Majda Kordiš iz Loškega potoka šteje 17 let. Končala je administrativno šolo, zdaj pa je zaposlena v obratu BPT v Majda Kordiš: „Rada bi se še naprej šolala, pa sem morala domov, ker je šla sestra v šolo.“ (Foto: J. Primc) Loškem potoku. Na vprašanje, kako se ona, mladinka, počuti v Loškem potoku in kako dela po-toška mladinska organizacija, je odgovorila: - Rada bi hodila še v višjo upravno-administrativno šolo, pa sem morala ostati doma, ker je šla sestra v šolo. Tako je konec z mojim šolanjem. Po službi pomagam še doma v kuhinji, hiši in okoli nje. Včasih sem rada brala, zdaj pa za to ni več časa. Dokler je delala v Loškem potoku mladinska organizacija, sem šla včasih na sestanke. Zdaj pa je predsednik popustil, ker študira. Zato je delo mladinske organizacije zaspalo. tar KO SZDL Ribnica; Franc Zajc, predsednik OSZS Ribnica; Karel Oražem, tajnik OSZS Ribnica; Danilo Mohar, sekretar komiteja OK ZKS Ribnica; Srečko Vrbinc, predsednik OK ZMS Ribnica; Stane Nosan, predsednik CO ZZB Ribnica; Janez Jamnik, predsednik 00 ZRVS Ribnica; Sreten Djordjevič, garnizija Ribnica; Milena Borovac, predsednica zbora delovnih skupnosti; Alojz Marolt, odbornik zbora delovnih skupnosti; Stane Škrabec, odbornik zbora delovnih skupnosti; Anton Dejak, predsednik CDS INLES, Ribnica; Marjan Levstik, predsednik DS RIKO, Ribnica; Jože Mohar, predsednik DS JELKA, Ribnica; Jože Tanko, predsednik ITPP, Ribnica; Vladimir Grilc, predsednik DS EUROTRANS, Ribnica; Alojz Oblak, predsednik občnega zbora KZ, Ribnica; Alojz Kos, predsednik DS KOMUNALA, Ribnica; Jože Begič, predsednik DS ZKGP-TOZD Grčarice; Alojz Češarek, predsednik DS ZKGP-TOZD Ribnica; Andrej Mihelič, predsednik DS obrata DONIT, Sodražca; Angelca Krampelj, TOZD V JURJEVIČ! V tekstilnem obratu SUKNO v Jurjeviči so pred kratkim na sestanku delovne skupnosti razpravljali o predlogu o ustanovitvi temeljne organizacije združenega dela. Ugotovili so, da njihov obrat izpolnjuje pogoje za ustanovitev TOZD, in so sprejeli sklep o njeni ustanovitvi. TOZD SUKNO Jurjeviča bo v sodelovanju z ostalimi TOZD v združenem podjetju SUKNO Zapuže lahko še hitreje napredoval. Za začasnega vodjo TOZD so imenovali tov. An-doljška, direktorja SUKNA Zapuže. —r predsednica SUKNO Zapuže-Jurjeviča; Rudi Brinšek, tajnik SO Ribnica; Dušan Lavrič, načelnik oddelka za občo uj>ravo in družbene službe; Anton Sobar, v.d. načelnik oddelka za gospodarstvo in finance; Franc Košorok, v.d. načelnik davčne uprave; Mija Malnar, vodja odseka •za finance; Alojzija Zakrajšek, referent za statistiko, plan in analize; Božidar Voljč, predsednik sveta za zdravstvo, socialno varstvo in delo; Janez Debeljak, predsednik sveta za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo; Franc Trdan, predsednik svefa za družbeni plan in finance SO Ribnica; Ciril Grilj, predsednik skupščine TIS Ribnica; Franc Koprivec, predsednik 10 TIS Ribnica; Milena B re- žeč, predsednica sklada za štipendiranje; Stane Kromar, tajnik TIS Ribnica; Franc Grivec, predsednik skupščine TKS Ribnica; Andrej Tomšič, predsednik 10 TKS; Jože Jamnik, predsednik skupščine TTKS Ribnica, in Franc Levstik, tajnik TTKS Ribnica. V to komisijo so dodali še predsednike DS TOZD INLES in Alojza Marna, predsednika TOZD kooperacija pri ZKGP. Glavna naloga oziroma delo te komisije bo zagotavljanje virov in oblik financiranja raznih dejavnosti na osnovi samoupravnega sporazumevanja. Tu gre v glavnem za financiranje dejavnosti, ki so doslej dobivale denar iz občinskega proračuna. Plaketo JLA je dobilo pred kratkim poveljstvo ene izmed kočev-skoribniških partizanskih enot. V imenu enote jo je na proslavi dneva JLA v Ribnici prevzel njen predstavnik Janez Picek. (Foto: Primc) Ribniški vrtec je 27. decembra obiskal dedek Mraz. podjetja. (Foto: D. Mohar) Obdaril je vse otroke. Za darila so prispevala tudi Ob poplavi dva dni na zvezi O plodnem delu ribniškega radiokluba Edo Grobler je že 12 let član Zveze radioamateijev, nad 5 let pa že uspešno vodi Radioklub Ribnica. Decembra se je klub preselil v nove prostore. Ob tej priložnosti smo predsednika Eda Grobleija zaprosili za razgovor. Za uvod je predsednik Grobler povedal, da so nove prostore dobili oktobra letos, nato pa so jih z denarno pomočjo Ljudske tehnike Ribnica, občinske skupščine, odseka za narodno Obrambo in stanovanjskega podjetja začeli opremljati. Člani kluba so seveda sodelovali pri opremljanju s prostovoljnim delom. Računajo, da jim bodo na- kazali pomoč še nekateri. Oprema je veljala 10.000 din. Klub šteje 25 članov. Večina med njimi je zaposlene mladine, nekaj pa je tudi odraslih. DL: — V govoru na otvoritvi prostorov si dejal, da je sodelovanje kluba z vojsko odlično; s šolo je dobro, a bi lahko bilo boljše; z mladinsko organizacijo pa ni več nobenega sodelovanja. Bi lahko to na kratko razložil? ODG: Vojaštvo nam pomaga pri praktičnem delu, pri prevozu aparatur, pa tudi nas, svoje pripadnike, pusti na radioamaterske vaje in tekmovanja, če je le mogoče. Nekateri učitelji šole so naši člani in tudi predavajo na našiti tečajih. Lahko pa bi na šoli radijsko tehniko bolje izpopolnili, če bi šola tesneje sode- lovala z nami. Z mladinsko organizacijo smo dobro sodelovali, dokler je bil predsednik občinske konference ZM Milan Tekavec, zdaj pa sodelovanja sploh ni več. D: — Razumljivo je, daje radijska zveza zelo pomembna v primeru vojne. Kako pa ste delovali ob zadnji veliki poplavi, oziroma ali ste sploh kaj sodelovali? ODG: Člani našega kluba smo takrat 48 ur, se pravi dva dni neprestano dežurali in imeli zvezo z Novim mestom in Ljubljano. Cc ne bi delovale telefonske in druge zveze, oziroma če bi zmanjkalo elektrike, bi mi vzdrževali najnujnejše zveze. DL: — Člane vašega kluba z vsemi radijskimi aparaturami vidim pogosto tudi na raznih proslavah. Kakšen smisel imajo take akcije vašega kluba? ODG: Najprej vidijo naši obča- ni naše delo in aparature, se seznanjajo z našim delom in tako pridobi- iiiiiiiiniiiui vamo tudi nove člane. Razen tega je naša udeležba ena izmed oblik sredstev zvez, ki bi jo uporabili, če bi bilo potrebno. Zelo pomembne za nas je še, da dobivamo izkušnje za vzpostavljanje zvez iz raznih krajev občine z raznimi kraji izven občine, saj je slišnost zelo različna. Tem poudaril med drugim direktor Šparovec. Direktor TOZD skupne strokovne službe Mirko Anzeljc pa je menil, da bo podjetje zagotovo uspešno napredovalo, če bo imelo vedno pred očmi končni cilj, ne da bi preveč drobilo sile pri malenkostih. Direktor TOZD Jusiči Smiljan Crnjarič je menil, da je vedno potrebno posvetiti največjo skrb strokovnosti delavcev in strokovnjakov, saj je to osnova za uspešno delo podjetja. ŠE MANJKA ZA VODOVOD Vodovod v Žlebiču pri Ribnici bi po nekem predračunu veljal 1,3 milijona dinarjev (novih seveda). Zlebi-čani pa so ga zgradili s prostovoljnim delom, svojimi prispevki in prispevki drugih. Tako jim je KZ Ribnica prispevala 5.000 din, RIKO jim je brezplačno izdelal 5 vrat za hidrante, občina je plačala 30.000 din za načrt, sami pa so vložili za okoli 800.000 din prostovoljnega dela. Za material za vodovod dolgujejo Zle-bičani še 90.000 din. Računajo, da jim bodo pomagale pri poravnavi teh računov še druge delovne organizacije iz občine. MANJŠI DAVEK Občinska skupščina Ribnica je sprejela na zadnji seji nove davčne tarife za alkoholne pijače. Ker je republika opustila davek na alkoholne pijače, so ga zato zvišale občine, vendar za nekoliko manj, kot bi ga lahko. To pomeni, da bi bilo zdaj lahko pivo, naravno vino in naravne žgane pijače cenejše, vprašanje pa je, če bodo res. Gotovo pa bi se morale poceniti brezalkoholne pijače, ki so po novem brez davka. ____________ »Dolenjski list« v vsako družino SKUPNE SLUŽBE NE TOZD, AMPAK DE V INLES Ribnica so se zelo prizadevno lotili organiziranja TOZD. Vse so izpeljali v skladu z veljavnimi zakoni, kaže pa, da bodo nekaj le morali v kratkem spremeniti. Kljub vsem dobrim namenom, upoštevanju predpisov in svojih značilnosti bodo podobno kot v mnogih drugih OZD morali opustiti TOZD skupne strokovne službe. Danilo Mohar, sekretar občinske konference ZK Ribnica, je namreč na zadnji lanski seji poudaril, da nova ustava, ki bo v kratkem (februarja) sprejeta, ne bo dovoljevala, da bi bile skupne službe TOZD, ampak bodo lahko le delovna enota. Zato bo treba povsod, kjer so se odločili drugače, po sprejemu ustave uskladiti statute in že sprejete samoupravne sporazume. PRIŠEL JE DEDEK MRAZ Dedek Mraz je obiskal tudi šolo na Velikih Poljanah, kjer ga je staro in mlado komaj čakalo pred šolo in v njej. Tako lepega dedka Mraza in tako bogatega obdarovanja pri nas še ni bilo. Darila je dobila vsa mladež od Grmade do Ortneka. Dedek Mraz je imel v beležki zapisano, kaj je kdo dobrega ali slabega naredil. Lepo je bilo, in upamo, da bo drugo leto še lepše in da bo moral dedek Mraz kupiti nov, še večji koš, saj bo takrat na Velikih Poljanah še več otrok. Tovarišici Kristi Kmetovi pa se v imenu otrok in staršev lepo zahvaljujemo za res prijetno otroško prireditev. V. P. »Smetarska pravda« Ribniška občinska skupščina že leto in več brez uspeha rešuje „smetarsko pravdo'", se pravi pritožbo prebivalcev bivše Gorenje vasi, zdaj Gorenjske ceste v Ribnici, da bi jih oprostili plačevanja obveznega odvoza smeti. Ne bi se spuščal v oceno, kdo ima pri tej zadevi prav (Gorenjčani ali zagovorniki odloka o obveznem odlaganju smeti), pač pa bi izrazil le svoje mnenje, da razprava o smeteh ne bi smela biti predmet odločanja občinske skupščine, ampak krajevne skupnosti. Odbornikov iz vse ribniške občine - izjema so ribniški - gotovo nič ne zanima, kako si bodo Ribni-čanje uredili odvoz smeti, vendar morajo kljub temu te razprave poslušati in zaradi njih po nepotrebnem izgubljati veliko časa. Čas bi torej bil, da se odločanje o smeteh prenese v pristojnost krajevnih skupnosti, saj je odvoz smeti povsem lokalna zadeva. Če želi imeti večina prebivalcev te ali one krajevne skupnosti lepo okolje, naj sprejme predpise, ki veljajo za vse, potem za vse območje KS, ob tem pa se morajo zavedati, da vsaka stvar nekaj stane. Zadeva občinske skupščine pa je, da razpravlja in odloča o tem, kakšno okolje želi imeti v občini. Sem sodijo gotovo načelni predpisi, da je prepovedano onesnaževati naselja in sploh okolje. Taka določila so že zajeta v raznih predpisih, ki jih je sprejela občinska skupščina, morda pa jih bo treba (odlok o javnem redu in miru) še dopolniti. Razmetavanje in neodgovorno odlaganje smeti in odpadkov lahko naredi veliko škodo, saj lahko izbruhnejo razne bolezni ali pride do zastrupitve vode in s tem ljudi in živine. Občinska skupščina naj torej skrbi za vse občane, krajevne skupnosti pa za občane na svojem območju. J. PRIMC Milili vajam pravimo mi „prisluh na zunanje pogoje za zveze". DL: — Poročali smo že, daje vaš klub dobil za uspešno delo razne pohvale in diplome. Ste v letu 1973 tudi sodelovali na tekmovanjih? Edo Grobler je sicer še zelo mlad, a zelo uspešno vodi Radioklub Ribnica. (Foto: J. Primc) ODG: - Lani so bila naša prizadevanja usmerjena najprej na pridobitev novih prostorov, na zbiranje denarja za opremo in opremljanje. Zato smo sodelovali le na pokalu Zveze radioamaterjev Jugoslavije ob 22. decembru, vendar bomo za rezultate zvedeli šele čez 5 do 6 mese- DL: - Predsednik občine Bogo Abrahamsberg je na otvoritvi vaših prostorov dejal med drugim, naj v klubu vsak najde tudi delček osebne sreče. Kaj je s tem mislil? ODG: - Vsak radioamaterje vesel, če vzpostavi čimveč zvez. Člani brez izpita, ki jih imamo 12, se prizadevajo, da bi čimprej nabrali čimveč znanja in po tečaju, ki traja 3 mesece, opravili izpit za radiotelegrafista. Naš klub tudi ni samo strogo delovni klub, ampak imamo svoj televizor, ki ga gledamo ob prostem času. Ta televizor so mi dali sorodniki, naj porabim njegove dele za naše radijske aparature, pa sem ga popravil in zdaj je naš, last radiokluba. 20 DOLENJSKI LIST Stran uredil: J02E PRIMC Št. 2 (1277) - 10. januarja 19/4 OBVESTILO Vse lastnike traktorjev znamke „ZETOR" obveščamo, da od 1.1. 1974 spet opravljamo redne servise in popravila v garancijskem roku in izven garancijskega roka. Na željo strank opravimo servis tudi na domu. Priporoča se KZ „KRKA", AGROSERVIS ŽABJA VAS -telefon 21-479 PRODAJALKO po možnosti tekstilne stroke sprejmemo Pismene ponudbe dostavite do 25. t.m. „Oeleteksiil ČRNOMELJ // PROSTA DELOVNA MESTA! „TRANSPORT", KRŠKO objavlja 4 prosta delovna mesta VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL. Pogoji: — urejena vojaška obveznost, — kategorija C in E, — poklicna šola za voznike motornih vozil. Če izpolnjujete navedene pogoje, pošljite prijavo do 24. t. m. na naš naslov. „TRANSPORT", KRŠKO GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE TOZD GOZDNI OBRAT PUŠČAVA razpisuje prosto delovno mesto OBRAČUNSKEGA KNJIGOVODJE. Nastop službe je mogoč takoj. Pogoji: da ima srednjo ekonomsko izobrazbo ali nepopolno srednjo šolo s 4-letno prakso. Vloge sprejema TOZD Gozdni obrat Puščava, 68230 Mokronog do 20. 1.1974. tovariš tovariš tovariš tovariš tovari, tovari. tovan & obsežnejši TOVARIŠ + polepšani TT= tovariš ilustrirani tednik dela v barvah na 32 straneh velikega formata za ceno 3,5 din. mladiči proble vsak torek pri vseh prodajalcih časopisov Komisija za sprejem in odpoved delavcev pri TOZD PUTNIK Slovenija razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA V PENZIONU PUTNIK TREBNJE pogoji: — višja šola ekonomske smeri — ali VK turistični delavec z 10-letno prakso, od tega najmanj 6 let na vodilnem mestu v gostinsko-turistični stroki — aktivno znanje enega in pasivno dveh svetovnih jezikov. — Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov. — Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. — Ponudbe sprejema komisija pri TOZD Putnik Slovenija, Ljubljana TRG OF 15 Namesto novoletnih čestitk sta denar darovala posebni šoli LEKARNA Novo mesto in DOMINVEST Novo mesto. Za obdaritev otrok so prispevali še RK, DPM in tovarna zdravil KRKA Novo mesto. Vsem iskrene čestitke in prisrčna hvala. Gojenci in kolektiv POŠ Novo mesto H SUTEHUUES Odbor za medsebojna razmerja delovne organizacije SLOVENIJALES—ŽIČNICA tovarna strojev in opreme — pravna oseba, Ljubljana, Tržaška c. 49 OBJAVLJA * za obrat v Ribnici, prosto delovno mesto: VODJE ODDELKA - MOJSTRA Pogoji: VKV ključavničar in pet let delovnih izkušenj v neposredni proizvodnji, organizacijske sposobnosti. Kandidati naj naslovijo vloge na naslov: Slovenijales-Žičnica Ljubljana, Tržaška c. 49, 61111 Ljubljana, p.p.12. Transportno gradbeno podjetje „TGP" METLIKA OBJAVLJA prosta delovna mesta KV ZIDARJEV PK ZIDARJEV KV TESARJEV KV ŽELEZOKRIVCEV NK DELAVCEV Prijave pošljite splošnemu sektorju podjetja. /It^prTd prodajalna na VINICI Nova NOVOTEKSOVA prodajalna v obratu konfekcije na Vinici ima veliko izbiro: HLAČ KRIL SRAJC - PULOVERJEV -BLAGA ZA OBLEKE IN - METRSKIH OSTANKOV Našteto blago dobite po izredno ugodnih cenah. Prodajalno lahko obiščete vsak dan 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. St. 2 (1277) - 10. januurjn 19/4 DOLENJSKI UST 21 * ****** * * * * * * *** ** ** **** ******************** " VSAKIH ŠTIRINAJST DNI “ VSAKIH ŠTIRINAJST DNI tedensK6le B Četrtek, 10. januarja - Viljem Petek, 11. januarja - Pavlin Sobota, 12. januarja - Tatjana Nedelja, 13. januarja - Veronika Ponedeljek, 14. januarja - Srečko Torek, 15. januarja - Pavel Sreda, 16. januarja - Marcel Četrtek, 1 7. januarja - Anton KRŠKO - 12. in 13. 1. Francoski barvni film Umreti od ljubezni. 16. 1. Ameriški barvni film „Z glavo skozi zid“. METLIKA: 9. in 10. 1. amer. an- iMl SLUŽBO DOBI SLUŽBO DOBI mlado, preprosto kmečko dekle 15 do 16 let, ki se ne more zaposliti v domačem kraju. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na naslov: Silva Kova-čec, Stanežiče 22a, 61210 Ljub-Ijana-Šentvid. V SLUŽBO SPREJMEM kleparske- ta pomočnika ali priučenega leparja ter vajenca ali fanta z nedokončano osemletko za priu- gleški barvni lilm „Devica in cigan*'. 11. do 13. 1. švedski barvni film „Dnevnik poludevice“. 11. do 13. 1. ameriški barvni film „Noč brez prič“. 16. do 17. 1. jugoslovanski barvni film „Moja nora glava“. MIRNA: 12. in 13. 1. „Mož z imenom konj“. NOVO MESTO: od 8. do 10. 1. italijanski barvni film „Maščevanje prevaranega moža“. 10. 1. ameriški barvni film „Mož imenovan konj“. Od 11. do 13. ameriški barvni film „Chatova dežela“. 13. 1. ameriški film „Nepozabni komiki11. Od 15. do 17. 1. ameriški barvni film „Vojna med ženskami in moškimi". TREBNJE: 12. - 13. 1. I. Ameriški barvni vojni film „General pa-ton“. 16. 1. I. japonski barvni film „Tajni agent 101“. OS čitev. Stanovanje preskrbljeno. Martin Mlakar, splošno kleparstvo, Tacenska 94, Ljubljana. POŠTENO, zdravo dekle vzame za gospodinjsko pomočnico tričlanska družina. Dobri pogoji. Dr. Stare, Ljubljana, Topniška 68/VI, stan. 77. HRANO IN STANOVANJE nudim starejši ženski za varstvo dveh otrok. Naslov v upravi lista (35/74) NUJNO iščem starejšo žensko (lahko upokojenko) za izmenično varstvo otrok na domu. Naslov v upravi lista (43/74) STANOVANJA IŠČEM NEOPREMLJENO večjo sobo ah sobo in kuhinjo. Naslov v upravi lista (11/74). SOBO ODDAMO starejši učenki do konca šolskega leta. Vprašajte na telefon 21-624. MLADOPOROČENCA iščeta sobo in kuhinjo v Novem mestu. Lahko plačata vnaprej. Naslov v upravi lista (28/74). IŠČEM OPREMLJENO in ogrevano sobo v Bršlinu ali centru Novega mesta. Naslov v upravi lista (31/74) ODDAM PRAZEN prostor, primeren za manjšo obrt ali za stanovanje dveh moških v centru Novega mesta. Naslov v upravi lista (34/74) SAMCU oddam opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (40/74). Motorna vozila PRODAM zastavo 750, letnik 1964. Cena 5.800 din. Adamičeva 33, Grm, Novo mesto. PRODAM poltovorni avto Fiat 620 v voznem stanju. Macedoni, Oto-čcc 19. UGODNO PRODAM zastavo 750 (35 KS), pripravljeno za gorske dirke, koni amortizerji, nižje vzmeti, roli bar. Slavko Gril, Kandijska 1, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1972, dobro ohranjen, prodam. Janežič, Hra-stovica, Mokronog. PRODAM OSEBNI AVTO Wartburg 1000 za 17.000 din ali zamenjam za fiat 750 od letnika 1970 dalje. Jože Kregulj, Loška vas 15, Dol. Toplice. PRODAM PRODAM KOSILNICO BCS v zelo dobrem stanju in junca za vprego, starega tri in pol leta. Kirn, Goriška vas 8, Škocjan. PO UGODNI CENI prodam vezavo-stojišča za pet glav živine. Naslov v upravi lista (5/74). PRODAM TELEVIZOR in več elek-troakustičnih aparatov. Informacije: Mestne njive 2/1, telefon 22-183 v popoldanskih urah. PRODAM skoraj nov globok italijanski otroški voziček. Murn, Resljeva 4, Novo mesto. PRODAM DVA lovska psička-krat-kodlaka istrijanca, goniča, stara sedem mesecev. Cena ugodna, po dogovoru. Alojz Klobučar, Uršna sela 47. PRODAMO večje število kokoši za zakol ali rejo, po cenah za zakol. Viktorija Zdravje, Zalog 17, Novo mesto. PRODAM spalnico z vložki in 160-vatno pevsko ozvočenje. Anton Špringar, Karlovška 17, Novo mesto. PRODAM nov mlin s siti z naravnimi kamni in robkač za koruzo. Pogačnik (Benko), Lavrica 79, Škofljica. PRODAM trajno gorečo peč Kreko veso. Alojz Plankar, Trdinova 5a, Novo mesto. PRODAM brejo kobilo, dve motorni žagi in moped T 12. Naslov v upravi lista (36/74). PRODAM dobro ohranjeno kosilnico BCS. Ivan Babič, Velika vas 25, Leskovec pri Krškem. KUPIM KUPIM rabljen traktor Zetor ali Ferguson do 35 KM. Naslov v upravi lista (12/74) PRODAM adaptirano manjšo kmečko hišo z nekaj zemlje, ki je zasajena s trto in sadnim drevjem. Hiša je 10 km od Krškega (Kosta-njek). Anton Kos, Čampova ul. 13, 61000 Ljubljana. PRODAM vinograd na lepi legi. Dostopno z vsemi vozili. Slavko Ferlin, Arnovo selo 32, Artiče. RAZNO POROČNI PRSTANI! - Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo trajen spomin na sklenitev vaše zakonske zveze! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! Ob boleči izgubi našega moža, očeta in starega očeta JOŽETA KUKCA upokojenega železničarja iz Tržišča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste s svojo pozornostjo pokazali, da čutite z nami. Hvala vsem, ki ste pokojniku podarili vence in cvetje in ga spremili na zadnji poti. Še posebno zahvalo smo dolžni članom PGD Tržišče, pokojnikovim nekdanjim sodelavcem ter kolektivom: PTT Novo mesto, Merxovi enoti iz Sevnice, Zdravilišču Dol. Toplice ter osnovni šoli iz Tržišča. Hvala tudi župniku ter društvu upokojencev iz Tržišča. Žalujoča: žena Andreja z otroki Ob boleči izgubi našega moža in očeta JANEZA ŽELJKA iz Sel pri Štravberku se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Posebno se zali valj ujemo kolektivu hotela Grad Otočec, posebno tov. direktorju Lampretu za podarjeni venec in udeležbo na pogrebu. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija in vseh osem otrok z družinami Namesto venca na grob pokojnemu Jožetu Majerletu iz Novega mesta, Šmihelska 6, je Krajevni odbor SZDL Irča vas-Brod daroval 100,00 din Zvezi slepili Novo mesto. Za podarjeni prispevek iskrena hvala. Žveza slepih Novo mesto. Ob bridki izgubi dragega očeta in starega očeta JOŽETA ŠTEPCA Sred. Globodol se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu podarili vence in cvetje. Zahvaljujemo se sosedom in vaščanom ter sorodnikom za vso pomoč in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerki z družinama in drugo sorodstvo Ob izgubi naše drage mame, tašče, stare mame, sestre, tete in svakinje JOŽEFE KRANJC, roj. Kolenc z Gomile pri Mimi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivoma TGO Mirna in TIP-TOP Trebnje, posebno pa Komunalnemu obrtnemu podjetju Trebnje in župniku z Mirne za pomoč v teh težkih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovane vence in šopke ter za spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: sinova Dane in Janez z družinama, hčere Tilka. Milka in Pepca z družinami ter drugi sorodniki Gomila, Notranje Gorice, Zidani most pri Trebnjem, Trbovlje, Črnomelj, 4. januarja 1974 Ob bridki izgubi ljubljenega in nepozabnega moža, očeta, deda in pradeda MIHAELA STEFANČIČA PODCESTARJEVEGA z Vrha pri Kočevju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu bili tolažniki v zadnjih dnevih življenja in ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti v kraj večnega počitka. Iskrena hvala tudi vsem, ki so darovali vence na njegov grob. Zena Marija in otroci z družinami Mnogo prezgodaj in za vedno nas je zapustil naš dobri ata, stari ata, brat in stric IVAN POVŠIČ iz Čučje mlake Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali toliko vencev in cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Šakiču, zdravnikom internega oddelka ter prim. dr Šavlju za vso požrtovalnost. Nadalje se zahvaljujemo g. župniku za opravljeni obred, tasilcem iz Dobrove, Škocjana in entjemeja, Šentjernejskemu oktetu in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Globoko žalujoči: hčerki Anica in Ivanka, zet Vili, vnučka Ivan in Sonja, sestre Marija, Lojzka, Nežka, Rezka, Karlina, Tončka, Fanči ter drugo sorodstvo VSAKIH ŠTIRINAJST DNI VSAKIH ŠTIRINAJST DNI VSAKIH ŠTIRINAJST DNI VSAKIH ŠTIRINAJST DNI VSAKIH ŠTIRINAJST DNI VSAKIH ŠTIRINAJST DNI PRILOGA ★ ******************** *********************** im JANEZ TURK, Sela pri Ratežu 9, opozarjam vse, naj mojemu sinu Martinu ne ponujajo alkoholnih pijač in naj ne zlorabljajo njegove bolezni, ker bom v nasprotnem primeru zoper nje sodnijsko postopal. iffOEVESTIIAl NUDIM VAM vse vrste rolet, žaluzije in platnene zavese ter opravljam vsa popravila iz te stroke. Cene solidne. Naročila sprejema BOGO RADI, Žabja vas 15, Novo mesto. BRATU IVANU IN ŽENI NADI, Hoclnvang Nemčija, najiskrenejše čestitke za obletnico poroke, družini pa srečno novo leto. Anica in Tone iz Metlike, enako Pavlihovi iz Kloštra. OBVESTILO Izšla je zbirka pesmi LJUDSKE PESMICE Nežke Raztresen. Dobite jo v Knjigarni v Novem mestu ali na naslov: Nežka Raztresen, Jankoviči 12, 68341 Adlešiči. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, starega ata in strica FRANCA MAVSARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem, sorodnikom in vsem drugim, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto in zdravniku iz Straže dr. Živkoviču, ki so mu požrtvovalno pomagali med težko boleznijo. Iskrena hvala vsem štirim govornikom za tolažilne poslovilne besede, pevskemu zboru za ganljivo petje, godbi na pihala, krajevni gasilksi organizaciji, KO ZB, sodelavcem Novolesa, darovalcem cvetja in vencev, vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, in vsem tistim, ki so nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Žalujoči: žena Angela, hčerke Mici, Angelca, Anica in Joža z družinami, sestra Anica in nečak Andrej Rumanja vas, Maribor, Loška vas, Slovenj Gradec, Ljubljana, 24. decembra 1973 ZAHVALA Za vedno nas je zapustila v 80. letu starosti naša ljubljena žena in mama ANA ERŠTE roj. KOZOLC iz Mirne peči Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znanccm . in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Najlepša hvala kolektivom No-votehna, Beti, Saturnus in vsem ostalim za podarjene vence in cvetje ter predstavniku Zveze borcev in sovaščanu za poslovilne besede. Posebno zahvalo izrekamo tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Alojz, otroci Janez, Milka, Marija, Tone, Malči, Draga, zeti in snahe, vnuki: Drago, Jože, Majda, Ljuba, Jožica, Marija, Milena, Darinka in Karmen ter brata Alojz in Ludvik z družinama Mirna peč, dne 7. januarja 1974 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, ata, brata, zeta, svaka in strica LADA MIRTIČA z Dvora se iskreno zahvaljujemo gasilskima društvoma Dvor in Ajdovec za vso pomoč, vence, organizacijo pogreba in številno spremstvo. Hvala tov. Mirku Reparju za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi GG Novo mesto, obrat Straža, poslovalnici Mercatorja Dvor, trgovski šoli Brežice in osnovni šoli Žužemberk za podarjene vence in spremstvo na zadnji poti. Dr. Kocutarju iz Žužemberka se zahvaljujemo za dolgotrajno zdravljenje. Naša hvala tudi župniku Jakošu za opravljeni obred in govor ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje ter darovali vence in cvetje. V imenu sorodstva žalujoča žena Pina z otrokoma Marto in Slavkom Dvor, Jama, Dol. Kot, Ljubljana, Lož, Celje, Koper, Cleveland ZAHVALA Ob smrti naiše dobre mame, stare mame in sestre JOŽEFE KRALJ Potočna vas 18 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, nam pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se kolektivom Novoteksa, Pionirja, Veterinarske postaje za darovane vence in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Vladimiru Zoriču in sestri Mariji za dolgotrajno zdravljenje in tolažbo. Zahvaljujemo se Fani Djap in njenemu možu za pomoč ter župniku za opravljeni obred. # Žalujoči: sinovi Jože, Rudi in Ferdinand z družinami, hčerka Joži z družino ter Lojze Turk in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomesljivi izgubi našega dragega moža in očeta FRANCA ŠVEBA iz Učakovcev pri Vinici se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju internega oddelka novomeške bolnice, vsem sorodnikom in sosedom, sindikalni podružnici Iskre, tovarne kondenzatorjev v Semiču, kakor tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, sinovi .Franc, Janko in Mirko, hčerke Marija z družino, Fanika z družino in Zdenka Učakovci pri Vinici, dne 29. decembra 1973 DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. ' IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Štajdohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Marian Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1.7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ 33-316/72), za katere sc ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973) TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal ^3 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana 22 DOLENJSKI LIST Št. 2 (1277) - 10. ianuarja 1974 *********************** TELEVIZIJSKI SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30, - ob 22.00 Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00, Četrtek, 10. januarja: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Nežka Snoj: Zatirajmo prašičavost čebel. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 Enajsta šola. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.00 Popoldanski simfonični koncert. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi. PETEK, 11. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Jugoslovanska narodna glasba, i 1.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Saša Kravos: Izkušnje pri napravi sodobnih kmečkih nasadov na Štajerskem. L2.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak”. 17.50 Človek in zdravje. 19.00 Lahko noč, otroci 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Top-pops 15. 21.15 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 12. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Franc dašperšič: Usklajevanje gozdnega in kivnega gospodarstva. 12.40 Čez travnike in polja. 13.30 Priporočajo vam .,. 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak1*. 17.20 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob ijti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Radijski radar. 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 13. JANUARJA: 6.00 - 8.00 DOBRO JUTRO! 8.07 Radijska igra za otroke — France Puntar „A“. 9.05 Še pomnite, tovariši... 10:05 Koncert iz naših krajev. 11.00 Poročila - Turitični napotki za naše goste iz tujine. 11.15 do 14.00 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci. 14.05 Humoreska tega tedna - A. Daudet: Tartarin iz Tarascone. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 18.00 Radijska igra za otroke - Heinrich von Kleist: „Razbiti vrč“. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami. PONEDELJEK, 14. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.40 Izberite pesmico. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -dr. Andrej Hočevar: Dosedanji uspehi z borbo proti toči v Sloveniji in vloga zavarovanja. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak11. 18.45 Interna 469. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Jožeta Burnika. 20.00 „Ti opera“ - 181. oddaja. 22.15 Za ljubitelje Jazza. TOREK, 15. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Kaj vse je v Kuriričkovi torbi. 10.15 Simfonični plesi na koncertnem odru. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Silva Avšič: Uspešnost pridelovanja nekaterih vrtnin v našem podnebju. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Na poti s kitaro". 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Koncertni oder za domačina jn gosta. 18.30 V torek na svidenje! 19.00 MLahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 22.15 Od popevke do popevke. SREDA, 16. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Otroške igre. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Franc Sunčič: Načrti za prirejo govejega, prašičjega in perutninskega mesa v letu 1974. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . 14.30 Naši poslušalci Čfestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Loto vrtiljak *•* 18.15 S pop ansambli. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana v stereo studiu. 22.15 S festivalov jazza. RADIO SEVNICA NEDELJA, 13. JANUARJA: 10.30 Reklame, oglasi in obvestila. 10.45 Po domače z ansamblom bratov Avsenik. 11.00 Obiskali smo vzorno kmetijo. 11.10 Zabavna glasba z uganko. 11.40 Nedeljski intervju. 11.55 Za vsakogar nekaj. 12.30 Poročila. 12.45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev. 14.30 Zaključek programa. SREDA, 1*. JANUARJA: 16.00 Poročila. 16.10 Reklame, oglasi in obvestila. 16.30 Po domače s Henčkom in njegovimi fanti. 16.45 Drobne misli za lepši vsakdan: Čas spomina ni jutrišnji dan. 16.55 Disko klub brez imena. 17.30 Kotiček za šoferje: Kako pozimi oprati avto. 17.40 Minute z znanimi opernimi pevci (Maria Callas — Madame Butterfley, Manon Lescaut). 18.00 Zaključek programa. SOBOTA, 19. JANUARJA: 16.00 Sobotni vrtiljak. 16.15 Pet minut za... 16.20 EPP - I. del 16.30 Poročila. 16.35 EPP - II. del. 16.45 Mini anketa. 17.00 Zaključek programa in napoved programa za nedeljo. ČETRTEK, 17. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Koper - 10.15 Po Tahjinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Rovan: Škode v kmetijstvu v letu 1973. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo. M6.00 „Vrtiljak**. 18.15 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Samospevi ruskih klasikov. Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Milka Agrež iz Blatnega - Heleno, Cvetka Klenovšek iz Dobrave — Draga, Jožica Gregorina iz Prosinca -deklico, Angela Rak iz Laz - dečka, Pavla Strniša iz Jesenic - Martino, Tatjana Potokar iz Skopic - Majo, Ančica Bošnjak iz Krašiča — deklico, Pavla Ruklič iz Dubrave — Slavico, Višnja Orlič iz Leskovca -deklico, Ana Runtas iz Braslovja — deklico, Bariča Zorko iz Male Jazbine — dečka, Marjanka Frece iz Župelevca - dečka, Zdenka Šavrič iz Malega Obreža - Anito, Terezija Krejan iz Raven - Franca, Ivanka Podgoršek iz Skopic - Fredija, Danica Babič iz Piršenbrega — Vanjo, Ružica Josipovič iz Otoka -dekUco, Nada Vitko iz Vel. Jazbine - deklico. - Čestitamo! BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Mariji Erjavec je konj poškodoval prsni koš; Antonija Šikoranja je padla na dvorišču in si poškodovala desno nogo; Antona Travnikarja je nekdo pretepel in mu poškodoval glavo; Velimir Gadner se je polil s kropom in si poškodoval desno roko, nogo in prsni koš; UMRLI SO Preteldi teden so v brežiški bolnišnici umrli: Marija Radej, žena kmeta iz Presladola, stara 67 let; Neža Ferlan, kmetica iz Vrhja, stara 68 let; Franc Veble, delavec iz Jereslavca, star 44 let; Marica Skomina, kmetica iz Lukavca, stara 71 let; Barbara Babič, gospodinja iz Samobora, stara 77 let. BREZ BESED ~-o- >* / \ iLm. — © u fr m X) J*- 4k ~ BREZ BESED ČETRTEK, 10. JANUARJA: 15.45 Tekmovanje v slalomu moških — posnetek iz Kranjske gore (Lj) - 17.15 Šolska TV : Nova matematika (Lj) - 17.25 Iz slovenske književnosti: Vilhar: Jamska Ivanka - 2. del (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Shane -serijski barvni film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Naš ekran (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) — 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Turgenjev: Očetje in sinovi - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.30 Četrtkovi razgledi (Lj) - 22.00 Nokturno: Le vkup, le vkup uboga gmajna - barvna odd. (Lj) — 22.15 TV dnevnik (Lj). PETEK, 11. JANUARJA; 16.15 Tekmovanje moških v veleslalomu -posntek iz Kranjske gore (Lj) — 17.45 Veseli tobogan — Trebnje - II. del (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) — 18.25 Narodna zabavna glasba (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Maksizem - zadnja oddaja (Lj) - 19.25 TV kažipot (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tema tedna (Lj) - 20.30 Propagandna reportaža in 3-2-1 (Lj) - 20.40 Dolina nasilja - cel. film (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj). SOBOTA, 12. JANUARJA: 16.25 Košarka Partizan: Olimpija -prenos v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Daktari - serijski barvni film (Lj) - 19.05 Mozaik (Lj) - 19.15 Gledališče v hiši (Bg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tema tedna (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 Zabavno glasbena oddaja (Lj) - 21.30 Propagandna oddaja (Lj) - 21.32 Pravnuki - barvni film (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) - 22.15 Colditz - serijski barvni film (Lj). NEDELJA, 13. JANUARJA: 9.00 Poročila (Lj.) - 9.05 L. N. Tolstoj: Vojna in mir - barvna TV nadaljevanka (Lj.) - 9.50 Ljudje in zemlja (Lj.) - 10.50 Mozaik (Lj.) - 10.55 Otroška matineja: Zaklad nad reko, Enciklopedija Živah (Lj.) - 12.25 Grindelvvald: Svetovno prvenstvo^ v smuku za ženske -Prenos (do 13. 30/13.45) (EVR) -Nedeljsko popoldne, (Pevski zbori iz Postojne, Za konec tedna, Otroški cirkus Billyja Smarta (Lj.) - 18.05 Poročila (Lj.) - 18.10 Ljubezen z neznancem - film (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Tedenski zunanje politični komentar (Lj.) - 20.30 3-2-1 (Lj.) - 20.35 Palotam: Vila za ljubico (Lj.) - 21.20 Vietnam - barvna oddaja TV Beogrd (Lj.) - 21.48 Propagandna oddaja (Lj.) - 21.50 Športni pregled (JRT) - 22.25 TV dnevnik (Lj.) PONEDELJEK, 14. JANUARJA: 16.20 Slalom za ženske - posnetek iz Grindelvvalda (Lj.) - 17.50 Gregčeva zadnja naloga - serija Kurir Gregec (Lj.) - 18.10 Obzornik (Lj.) - 18.25 Enciklopedija Živah - barvni film (Lj.) - 18.55 Mozaik (Lj.) - 19.00 Mladi za mlade (Sk.) — 19.30 Kaj hočemo — Ob ustavnih kongresnih razpravah (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 (Lj.) - 20.30 H. Ibsen: Strahovi - TV drama (Lj.) - 22.00 Propagandna oddaja (Lj.) - 22.02 TV dnevnik (Lj.) - 22.17 Kulturne diagonale (Lj.) TOREK, 15. JANUARJA: 16.45 Madžarski TV dnevnik (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) - 17.50 M. Žnidaršič: Očetove barve - barvna oddaja (Lj.) - 18.05 Risanka (Lj.) - 18.10 Obzornik (Lj.) - 18.25 Koncert glasbene mladine Slovenije: Elektronska glasba - I. (Lj.) - 18.50 Mozaik (Lj.) - 18.55 Kri -zdravilo, barvna oddaja (Lj.) - 19.20 Tišina, na sporedu je nemi film (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) — 20.25 Propagandna reportaža (Lj.) - 20.30 3-2-1 (Lj.) - 20.35 Odprti ekran - oddaja TV Sarajevo (Lj.) - 21.25 Propagandna oddaja (Lj.) - 21.27 H. Fallada: Sam med volkovi - TV nadaljevanka (Lj.) - 22.20 TV dnevnik (Lj.) SREDA, 16. JANUARJA: 16.45 Madžarski TV dnevnik (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) - 17.40 Zaklad ob reki - serijski film (Lj.) - 18.10 Obzornik (Lj.) — 18.25 Od zore do mraka: Ja v ustavi (Lj.) - 18.55 Mozaik (Lj.) - 19.00 Zabavna glasba (Bg.) - 19.20 Delavska TV tribuna (Lj) - 19.50 Risanka (Lj.) - 19.55 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Propagandna reportaža in 3-2-1 (Lj.) - 20.35 Film tedna: Svatba, Razdor (Lj.) - 21.10 Nogomet Ajax: Milan, barvni posnetek iz Amsterdama (Lj.) - v odmoru ob 21.55 TV dnevnik (Lj.) ČETRTEK, 17. JANUARJA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) - 17.15 Iz slovenske književnosti -Funtek: Tekma (Lj.) — 18.05 Obzornik (Lj.) - 18.20 Shane -serijski film (Lj.) - 19.10 Mozaik (Lj.) - 19.15 Po sledeh napredka (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj.) - 20.40 E. Zola: V kipečem loncu - barvna TV nadaljevanka (Lj-) - 21.30 Četrtkovi razgledi: Sirija v vojni (Lj.^ - 22.00 TV dnevnik (Lj.) PETEK, 18. JANUARJA: 16.40 Madžarski TV dnevnik (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg.) - 17.30 Pisani svet -7 mladinska oddaja (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj.) - 18.25 Po domače s trboveljskim oktetom (Lj.) - 18.50 Mozaik (Lj.) - 18.55 Ogrevanje stanovanjskih hiš -izobraževaln. oddaja (Lj.) - 19.0 Prva pomoč pri množičnih nesrečah - I. del (Lj.) - 19.25 TV kažipot (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj,) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj.) - 20.30 Propagandna reportaža in 3-2-1 (Lj.) — 20.40 Sončnice -italijansko-sovjetksi film (Lj.) — 22.20 TV dnevnik (Lj.) # Povesit vam poklanja kolektiv »NOVOTEKSA<' # Povest vam poklanja kolektiv »NOVOTEKSA« # Povest vam poklanja kolektiv »NOVO PREŽIHOV VORANC - LOVRO KUHAR SAMORASTNIKI Ta lastnost jim ni bila vcepljena le od prvotnega njihovega ognjišča, pač pa so jo rodile tudi mogočne ženitve; kamniške gospodinje so bile iz samih mogočnih hiš bližnje in daljne okolice; celo čez Dravo so bili Karničniki v sorodu z imenitnimi hišami. Pri hiši se je košatil napuh, ki je mnogo pripo-niogel k žalostnemu koncu Karnic. Moja zgodba se prične pred kakimi sto leti, ko je tu gospodaril predzadnji Karničnik, ki je imel troje otrok, dva sina in eno hčer. Kot po navadi je bila huba namenjena najstarejšemu sinu Ožbeju, zato ga je oče dal naučiti pisanja in branja; da se nauči nemški, ga je še čisto mladega dal na zmeno tja za Svinec, razen tega ga je tudi oprostil vojaške službe. Ko je bilo Ožbeju dvajset let, je prišla k hiši za iberžnico Hudabivška Meta iz belanskih globač. Hudabeli so bili kajžarji, ki so se preživljali z dni-narstvom, z divjim lovom, s kresanjem smole in s prodajanjem črnega ogla. Zaradi tega in pa, ker je bila bajta zmeraj polna otrok, so bili na slabem glasu, čeprav so bili pošteni kot druga soseščina. Se dandanašnji je huda, biti siromak; takrat pa, v starih časih, ko ni imel ubogi človek sploh nobene pravice, je bila revščina še hujša in sramotnejša. Najbrž so jim tudi iz tega vzroka dali tako zlobno ime. Otrokom so bili Karničniki botri. S sedemnajstimi leti je postala Meta naj lepši deklič v celi fari in gotovo tudi v ceh Podjuni. Bila je srednje velike postave, belega obraza, plavih oči in temnih, ko konoplja dolgih las; njena koža je bila žametna, njena postava kot tisa na Obilju. Njena botra, karniška gospodinja, je hitro spoznala, v kaki nevarnosti je mlada iber-žnica Meta. Zato jo je navajala k samozatajevanju in pokori, da je morala moliti več rožnih vencev, kakor pa ostala družina. Meta še ni dobro prestopila sedemnajstega leta, ko je že postala široka z Ožbejem. Pri hiši je bilo, kakor bi udarila strela. To je bil nezaslišan dogodek in dva dni ni jed nikomur dišala. Nad hišo je legla strašna mora: „Sramota za Karnice “ Najprej je Karničnik položil Ožbeja na kolena in ga pretepel kot petletnega otroka. Na Meto ni nihče položil prsta. Toda čim sc* j* zvedelo o nesreči, ni smela več sedeti pri mizi. Zaprli so jo v posebno kamro, kjer je vsa odrta (objokana) čakala na sodbo. Drugi dan so zagnali po staro Huda-bivnico, ki je kot vdova zastopala tudi očeta. Ko je kakor zbegana zver pridirjala na Karnice, je že na dvorišču na glas zavekala: „Meta, Meta, kaj si storila? .. ? Njen jok je predrl do Metine kamrice. Vendar ni mogla materi odgovoriti, ker so njen jok zadušili onemogli krči njenih izjokanih prsi. Toda gorje ti, ubogo dekle belanskih globač. Karničnika sta sprejela mater kakor dva sodnika: „Poglejte Hudabivka, kakšno sramoto ste nam rodili? .. Obraz nesrečne matere je bil bolj prestrašen kot nejevoljen nad tem, kar se je zgodilo. Kako tudi ne? Domaje imela še troje majhnih otrok, dvoje, četudi mlajših od Mete, pa je služilo za pastirja pod Olševo. Nato se o Meti ni več govorilo. Hudabivko so posadili za mizo in jo pogostili po stari navadi, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Hudabivški materi je bilo, kakor bi jedla otravo; da pa ne bi razžalila hišne gostoljubnosti, je jedla po sili. Vsa hiša je bila tiha, razen gospodarjev ni bilo nikogar na spregled; vse se je zdelo nekam grozotno praznično. „Poslušaj, Hudabivnica. Nočem ti delati težjega srca, kakršnega po pravici že imaš. Po tebi je prišla sramota nad našo hišo in ti odgovarjaš za to, kar si rodila. Nas ne zadene nobena krivica; bolj paziti, kot smo, nismo mogli. Da pa nihče ne bo mogel kaj čvekati, bom za pankerta položil na graščini trideset rajniš — za petnajst rajniš si takrat dobil par volov -; zato pa mi ti pri svoji krvi obljubiš, da Karnice ne bodo ne o tebi ne o Meti in ne o panker tu nikdar in nikoli več čule. Na graščini v Dobrlivesi bom poskrbel, da Meta ne bo dobila v bližini službe — Hudabivniki pa ne kaj že. “ Hudabivnico je strah stiskal za grlo. Karničnik pa je nadaljeval: „To je prva stvar, ki smo jo na ta način uredili; druga pa je pokora. Ti veš, kako se take reči že od nekdaj kaznujejo. Včasih so vlačuge pred cerkvami privezovali na sramotni steber. To je bila huda pokora. Zmenimo se, katero kazen ji naložimo. Poleg tega odločam še jaz, ker sem ji boter ter nadomestujem njenega očeta. — Ožbeja sem že sam kaznoval, da do smrti ne bo pozabil.“ Mož je govoril, ko da bi drva cepil. Njegov obraz je bil neizprosen, njegov pogled sovražen. Hudabivki so od strahu šklepetale čeljusti, mislila je na kajžo, na svojo mater in na troje mladih kljunov. „Jaz ne vem, jaz nič ne vem, oče Karničnik ...“ Toda Karničnikov sodni glas je nadaljeval: „Povesno in večno sramoto.“ „Povesno in sramoto!" „Povesno in sramoto!“ „Povesno in sramoto, to pokoro sem ji namenil. Pokora mora biti, da se zadosti časti hiše, ki jo je nesrečna Meta oskrunila." Nato se je pričela pripravljati starodavna rihta, po kateri se je po mogočnih hišah kaznovalo prešuštvo. Gospodinja je pogrnila mizo z belim prtom. Karničnik je položil nanjo slamnico lanenega prediva. Nato je zaklical iz dimnice z ukazujočim glasom: „Ožbej!“ In sin, ki ga ni bilo prej nikjer videti, se je privlekel v dimnico in se zrušil na klop pri peči. Gospodinja je prignala Meto in jo posadila k mizi, da je bila Obrnjena proti božji martri v kotu. Njeno liceje bilo zabuhlo odt izjokane žalosti, oči pa krvave od pekočih solz. „Mati, mati,“ je zajokala Meta, ko je zagledala staro Hudabivko, in se ji hotela vreči v naročje. Telo stare Hudabivke se je streslo kot v smrtnem krču; toda zavedajoč se hčerine krivde in svoje siromašnosti pred karniško mogočnostjo je potlačila svojo materino ljubezen in je od-pahnila hčer nazaj na klop. „Mati, mati, ali me preklinjate tudi vi? ..je zavpila Meta. Mati ji prestrašena ni mogla odgovoriti. V dimnici je vladala strahotna mora, čudne slovesnosti polna. Meta je z nejasnim dojmom zastonj iskala odgovora pri navzočih. Skozi solze je videla skrušeno, plaho mater, ki se je stiskala k steni, in skrušeno Ožbejevo postavo za pečjo, ki ni bila njegovi pravi podobi podobna. Nadaljevanje prihodnjič in i________ ko tmi najite- zast«irii cija iitia i očitno 1M U A HmfU 1 v. ni dim 1 1L# 1 mri Komaj se je polegla dobra in slaba volja okoli pripetljaja direktoijev, ki so popadali v vodo, koje popustila ograja na mostu v Sodražici, že se je zgodilo spet nekaj podobnega, tokrat lovcem na Travni gori. Priznati moram, da je tudi ta dogodek zavit v plašč molčečnosti, vendar je že tako, da se vedno najde kdo, ki se rad nasmeje tuji smoli, in tako je prišel na naša ušesa tudi ta dogodek. Vendar naj se naprej opravičimo, da ne jamčimo, da se je res zgodilo natanko tako in da so nazivi lovskih družin res povsem pravilni, pač pa jamčimo le, da je zgodba zanimiva in polna prave, izvirne ribniške šegavosti. ČASTNA SALVA Ribniški lovci so dobili v goste lovce iz Maribora ali morda okolice. Lepo so jih sprejeli in morda tudi pogostili v domu na Travni gori. Vendar je vsega lepega nekoč konec in tako je tudi pri tem prisrčnem srečanju prišla ura slovesa. Ribničani in tudi ribniški lovci so znani po svoji priljudnosti in tovarištvu, zato so ob slovesu sklenili lepo počastiti svoje lovske tovariše oziroma brate iz Štajerske: za slovo jim bodo izstrelili častno salvo! Postavili so se v vrsto pred razsvetljeni dom na Travni gori, ganjeni gostje iz Mari- bora pa so stali ob strani. Potem je zaropotala v noč salva ... in naenkrat se je vse stemnilo. - Glej ga, vraga, spet redukcija! — je vzkliknil en izmed jagrov, ko so ugasnile vse luči. Telefonirajmo na ELEKTRO, kaj je, - je predlagal drugi. Potem so ugotovili, da tudi telefon ne dela, ker so s častno salvo prestrelili električno žico, ki je padla tako nesrečno na telefonsko žico, da je potem še telefon odpovedal. J. PRIMC \ MOTORIZIRANI SANKAČI Na naših snežnih poljanah je bil doslej razmeroma mir. Kaže pa, da ga tudi tu'ne bo več. Lansko zimo na primer je prišlo na Bled 350 Kanadčanov z motornimi sanmi, in, kajpada, dolarji. Brnenje njihovih vozil je bilo slišati zlasti na Pokljuki. Letos pa je napovedanih kar 600 odolarjenih ljubiteljev zimske narave in snežno belega ropota. K nam bodo baje prišli v desetih skupinah. Ker je tudi na Dolenjskem dovolj snega - kadar je pač prava zima! - je verjetno, da bomo te sankače kmalu videli tudi pri nas, zlasti če jim bodo Gorenjci povedali, kje je domovina - cvička.____________j { "N SE KRITIČNO 30-letni Franc Kastelic, zobozdravnik v Šentjerneju, doma i Jame, je še vedno v kritične® stanju v novomeški bolnišnici 28. decembra lani je šel dr. Kastelic peš pravilno ob levem rob| ceste v Šmihelu, za njim pa je i avtom pripeljal Novomeščai Anton Čebular in ga zbil na tla, Kastelica so takoj odpeljali t bolnišnico, kjer si prizadevajo ohraniti življenje in zdravje po. nesrečenemu pešcu. Avtoma bilist bo za nesrečo odgovarjaj ^pred sodiščem._______________ mcuaijam iiatjiaua Ni pretirano reči: naj gre kamor koli, službeno ali zasebno, proti Jadranu ali Ljubljani, povsod bo lahko srečal delo „Pionirja", povsod lahko ocenil delo podjetja, ki ga vodi. Namara ga ovije prijeten občutek, kadar motri tiste nebotične stolpnice v Ljubljani ali kadar sliši in bere pohvalo iz poljskih Zakopan. Ivan Kočevar je v SGP Pionir od septembra 1948. Prišel je z ministrstva za gradnje v Ljubljani, zaposlil pa se je že dve leti prej pri Gradisu. Rojen leta 1921 v Vavpčji vasi pri Črnomlju, je v Ljubljani končal tehniško srednjo šolo. Vojno je preživel kot interniranec v italijanskih zaporih in kot ilegalec v Ljubljani. Pri Pionirju je bil odgovorni vodja gradbišč in šef novomeškega sektorja. Leta 1956 so ga imenovali za vršilca dolžnosti direktorja, takoj nato pa za glavnega direktorja. V času, ko je prišel na najvišji položaj v Pionirju, je podjetje preživljalo hude ure. Zaradi krčenja proizvodnje so odprodajah celo proizvodna sredstva in se tako reševali. Voz, ki je drvel v prepad, je Kočevar skupaj s sodelavci ustavil s tehničnimi in organizacijskimi spremembami. Podjetju se je kmalu ponudila odskočna deska za nadaljnji razvoj. To pa je bilo mogoče le z izobraženimi in s strokovnim znanjem podkovanimi ljudmi. Zato se je direktor Kočevar še posebej zavzemal za šolanje zaposlenih in zaposlovanje strokovnjakov. Strokovne službe je zelo okrepil. Po uspešni analizi tržišča, ki so jo napravili po njegovem naročilu, je Pionir razširil konkurenčno dejavnost. Njegov trikotnik Ljubljana - Zagreb - Jadran se je prav v zadnjem času razši- ril na Bosno in Hercegovino ter na Poljsko. Pod Kočevarjevim vodstvom je Pionir med prvimi v državi uvedel industrijski način gradnje po sistemu siporex - beton. To je gradnjo izboljšalo in pocenilo. Ugled in konkurenčnost si je podjetje povečalo z gradnjo intervencijskih stanovanjskih hiš po načrtih novomeškega arhitekta Zdenka Hlavatyja. Ko se je razvedelo, da ima Pionir nekaj novega in poceni - to pa je v času, ko se potegujemo za to, da bi do strehe nad glavo lahko prišli tudi ljudje, ki ne premorejo nabuhlih denarnic, lepa vaba - so naročila deževala. Ivan Kočevar, ki je bil do zdaj večkrat prizadeven član okrajne in občinske skupščine ter republiški poslanec, vneto zagovarja napredna stališča. Med drugim je sklepe sveta za gradbeništvo in industrije gradbenega materiala pri republiški Gospodarski zbornici, ki govore o pospeševanju stanovanjske graditve, proglasil za odprto pismo. „Odpore, oportunizem, ki jih je čutiti, moramo streti. Če hočemo graditi hitro in poceni, je to še bolj nujno. Tako graditi pa smo sposobni. Naše cene so javne, “je menil. Odločen, vztrajen, z vsem na tekočem, sam v „vrelišču“. Tako pravijo o njem. In še: uspešen gospodarstvenik, čigar ustvarjalni delež je zajet v vseh dobrih seštevkih podjetja. S poletom, sposob- \ nostjo in znanjem je vzbudil slovensko pozornost in si ! poleg že prej prejetih odliko- j vanj: medalje zaslug za na- j rod, medalje dela in reda \ dela z zlatim vencem, prislu- j žil tudi Kraigherjevo nagrado za leto 19 74. I. ZORAN m , , 'Mekeči' ‘SJ- ! — = ~ 1 —r ——■> ■■ - a»„ „ — a-L-g ■ Se malo m zimske počitnice bodo mladino iz brežiške občine zvabile na smučanje. Prebivalci Pečic, odmaknjene vasice na Kozjanskem, komaj čakajo, da jih bodo spet obiskovali smučaiji. Smučarsko društvo je v nedeljo organiziralo prvo delovno akcijo, pa jim jo je pokvaril dež. Ljubitelji veselja na snegu še upajo, da jih zima letos ne bo razočarala. (Foto: Zupančič) Zgražala se je vsa soseska Nečloveško mučenje bolne krave v Črešnjicah v brežiški občini Kmetu Milanu Žugiču iz Hrastja je pred neaavnim zbolela krava. Živinozdravnik mu je naročil, naj jo pripelje v brežiško klavnico. Se isto popoldne so jo naložili na majhno prikolico in jo s fičkom pripeljali v Brežice. Tam ni bilo več nobenega mesaija, zato so se z bolno kravo obrnili nazaj proti domu. Pred bifejem v Črešnjicah so se ustavili in za ubogo bolno žival so se začele ure strahotnih muk. Lastnik krave Milan Žugič je v Črešnjicah poiskal mesarja brez zaposlitve Karla Srpčiča. Pogodila sta se, da bo Srpčič kravo kupil za tri tisoč dinarjev. Srpčič mu je izročil 1300 dinarjev, nakar sta kravo odpeljala do hiše Srpčičevega brata Ivana. Tam so jo potegnili s prikolice. Nihče ne ve, kaj vse je potem kupec Karl Srpčič počel s kravo, pa tudi sam tega ni znal pojasniti, tako je bil pijan. Miličniki so ugotovili le to, da je kravo odvlekel s konjem (kako, se ne da ugotoviti) kakih 150 metrov od hiše proti cesti Črešnjice - Zasap. Kaže, da jo je ves čas nečloveško mučil in jo poskušal zaklati že spotoma. V snegu so namreč našli sledove krvi. Postaja milice v Brežicah je poklicala veterinarskega inšpektorja, daje pregledal mrtvo kravo ob cesti. Vrat je imela razrezan, je ugotovil živino- zdravnik, vendar pa vratna žila do-vodnica ni bila poškodovana. To se pravi, da je mesar Srpčič sploh ni zaklal. Odteklo je zelo malo krvi. Žival je imela po stegnih vse polno podplutb. To dokazuje, da so jo nečloveško tepli. Kdo so bili tedaj zraven, pa niso mogli ugotoviti. Pijani mesar je z nog in trebuha napol mrtve živali izrezal kožo, nato pa je kravo pustil, da je žalostno poginila ob cesti. Pijan je bil tudi lastnik krave. Nad ravnanjem z bolno kravo se zgraža vsa vas. Kaj takega še niso doživeli. Dvaindvajsetletnega mesarja Karla Srpčiča so miličniki prijavili sodniku za prekrške, kjer se bo o zagovarjal zaradi grdega ravnanja z domačo živaljo. Krvavo rokovanje Napad za novo leto „Na, to imaš! “ je še dejal Antin Droždan, zidar iz Sevnice, in že je Martin Božič začutil na desnfci pekočo rano. Tako se je končka obhodnica, ko je Božič s prijatelji po čakanju novega leta v stanovali odšel, da čestita sodelavcem v sofc-dnjih blokih. Čeprav do zdravstv nega doma ni bilo daleč, je spotor,a izgubil mnogo krvi. Prerezane je imel kar tri žile na zgornji strah roke. Zašiti so mu jih morah v ce|-ski bolnišnici. Namesto običajnega stiska rokL teh dneh zahrbten obračun. Obj. čun za kaj? Božič ni imel z Drožffc. nom ničasar, kot pravi. Se je Dfo. ždan znesel nad Božičem zaradi štva? To pomlad je Droždaju ribiška družina izrekla disciplinslc kazen. Božič je le tajnik delo ga je veselilo, prav tal ribištvo. Sevniški pododbor, vilnejši v. družini, je dobro vrsto akcij. Ribiška organizai svoja pravila, ki pa nekaterim ne gredo v račun. Ribničana in Lončarja, ki ju je zelo lepo izrezljal iz lesa, nato pa oblekel Dušan Matoh, lahko vidite v izložbi ribniškega „Spomin-karstva“. Kipa sta zelo velika, saj meri Ribničan s krošnjo koraj meter. Naročil ju je Miloš Merhar za gostilno v Prigorici. Medtem ko še ni prišel ponju, si ju je ogledalo že precej ljudi, tudi tujcev. Nekateri soju hoteli kar kupiti in odnesti. (Foto: J. Primc) Američani ne hodijo k maši || Neka ameriška ustanova, ki se ukvarja z raziskovanjem javnega mnenja, je ugotovila, da mnogi ameriški katoličani ne hodijo več ob nedeljah k maši, tako da so nekatere cerkve skorajda prazne. Poročilo trdi, da celo starejših ljudi, to je rojenih pred letom 1925, ni več v cerkev. To je toliko presenetljivejše, ker je znano, da so nove katoliške cerkve zelo moderno opremljene. Ista ustanova pa je opazila še druge spremembe v mišljenju kntoli-Čanov, zlasti kar zad^a splave, porodno kontrolo, samski stan duhovnikov itd. število katoliških vernikov, ki obiskujejo cerkve enkrat na teden, jc padlo od 61 na 48 odstotkov Odstotek tistih, ki prihajajo v božji hram enkrat na teuen, jc narasel od 8 na 14, število vernikov, I ki so za splav v primerih, kadar je v , nevarnosti materino zdravje, pa sc je od 80 odstotkov povzpelo na 88. To jc zelo značilno, pravi ameriški > časopis, po katerem povzemamo to fc vest, kajti uradno stališče Cerkve jc j še vedno proti splavom. ZASMETENO POKOPALIŠČE Ribniško pokopališče v Hrovači bi moralo biti lepše urejevano. Predvsem bi bilo treba poskrbeti za red-nejše odvažanje smeti. Zdaj je smetišče običajno kmalu polno, potem pa neodgovorni ljudje mečejo smeti kar po drugih pobovih, razen tega pa jih raznaša še veter. Pokopališke smeti bi morali pogosteje odvažati. Za to naj bi poskrbela pokopališka uprava. Odvoz smeti bi morala vračunati v svoje pokopališke storitve, na primer v cene za najetje grobov. Takole so mimoidoči našli Žugičevo kravo mrtvo ob cesti. Žival je imela z nog in trebuha oguljeno vso kožo. (Foto: Bajc) MARTIN BOŽIČ: Ta res ni nikomur skrivil lasu, pravijo tisti, ki ga poznajo.