Cena VSO din § Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališke ul.4 . UL2M7 • likala vsako toboto Volja lotno 54 din, polletno 11 din, četrtletno 9 din, xa inozemstvo letno (0 din Rokopisi se ne vračajo • Poit. ček. rač. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Vreme od sobote do sobote (Napoved od 20. do 27. avg.) V južnem in severnem predelu Slovenije še nadalje nezanesljivo In oblačno vreme. Pričakovati je sicer tudi vedrih dni, v splošnem pa oblačno z možnostjo padavin. Toplotno razmere se bistveno ne bodo spremenile. Krajevne nevihte. Težko ži vlieniebajtarjev. kola »Hlapec Jernej" in »sosedov sin" terjata svojo pravico Premalo ie zemlie, da bi mogla živeti številne družine - Beg v industriio - Kdor ostane doma, težko životari iz dneva v dan -Baitarii. dninarji, viničarji, to ie veiina slovenskega naroda Med našim narodom živi v nekaterih Pokrajinah še poseben sloj prebivalstva, “1 Izpolnjuje svoje življenje z delom pri raznih gospodarjih. Navadno so ti ljudje otali posestniki, kočarji ali bajtarji, posestniki malo zemlje in mnogo otrok, s katerimi jim je usojeno vsestransko životariti. V literaturi igra ta stan svojevrstno vlogo »sosedovega sina«, ki gleda za bogato gruntarjevo hčerjo, da bi se priženil na posestvo in si tako ustvaril boljši življenjski položaj. S tega stališča gledamo okrog sebe bajtarstvo slovenskega človeka; nekako čuden pogled nam obstane nad njim, čeprav ni treba Poudarjati, da smo skoraj vsi Slovenci sinovi in hčere slovenskih drobnih gospodarskih razmer in kot takšni zrasli v bajtarskem okolju. Pridoblvši si potrebno izobrazbo, so se mnogi pogospo-®U . drugi so zopet iskali zaposlitve v obrtih in ustvarjali obrtniški kader, tretji Pa so šli med tovarniške delavce, kjer so pridno pomagali množiti slovenski delavski proletariat. Kot »kmetski« element so se udinjali vsakemu gospodarju za bore dohodke, kakršnih so bili navajeni iz rodne grude, in niso računali z dejstvom, da s tem prodajanjem samega sebe otežujejo že itak slab položaj delavstva. Tekom časa so »priseljenci« izgubili svoj značaj in polagoma stopili s proletariatom v eno. Drug), ki niso zapustili »rodne grude«, so ostali doma. Ti životarijo po njivah in vinogradih kmetskih posestnikov kot dninarji in opravljajo najtežavnejša dela za bore dinarje, da še za sol nimajo. Vrženi so v delo brez vsake zaščite, ob vsakem izkoriščanju, ob minimalnih mezdah. Res je, mnogi so srečni, da je še vsaj tako in hvalijo Boga, če morejo zaslužiti dnevno ob hrani vsaj 5 dinarjev. Njih gospodarji, ki razumejo njih slab socialni položaj, jim pomagajo še z dajatvami v naturi, ker denarja, mnogo-kje ob 20 glavah živine in ob polnih so dih vina primanjkuje. Ob dobri letini živita za silo i eden i drugi. Pomisliti pa moramo, da je takšnih gospodarjev, ki bi posedovali 20 glav živine in polne sode vina, prav malo, jedva morebiti kak posameznik v vsaki drugi ali tretji občini, in da je še od teh vsaj polovica gospodarstev prezadolžena. Jasno je, da je ob takšnih razmerah življenje tega ljudstva zadosti trnjevo, ker vemo, kako dolgovi grunt žro in da ni mogoče tega moloha nikoli nasititi. Slovenci smo ljudstvo malih posestni kov, delavcev in slabo plačanega nižjega uradništva. Obrt in trgovina sta prav podoba našega siromaštva, izvzemšl tujega kapitala, ki si je znal postlatl pri nas s svojo samozavestnostjo tujca, ki sme in dela in uganja, dostikrat v brk vsem zakonitim predpisom in postavam, kar hoče in kar se njemu prav zdi. V takšnih okoliščinah se pri nas niti nobena zasebna iniciativa ni mogla prav nikamor razviti. Ob budni pazljivosti organov, ki so bedeli nad delom Slovencev z janičarsko gorečnostjo, dočim so gospodu tujcu ministrirali s hlapčevsko uslužnostjo in lakajsko udanostjo, smo ostajali zadaj, narod je ostal pri svojem siromaštva kot »sosedov sin«, ki gleda preko plota, kako bi zalezel bogato grun-tarsko hčer. Nismo se in nismo se mogli razviti. Ako si je hotel posameznik pomagati, se je moral ali izseliti ali pa se »podrediti«. Ljudstvo je ostajalo narodni grudi zvesto tradicijam svojih očetov, ki so životarili v revščini in siromaštvu, rodili otroke, bodoče dninarje, stradali in umirali, eden prej, drugi pozneje. Tudi temu sloju, ki ni zakoreninjen niti v kmetstvu niti v delavstvu, je treba posvetiti več pažnje. Na slovenski zemlji so cele pokrajine, ki bi jih lahko proglasili kot temu podobno pasivno ozemlje. Haloze, Rogaško-kozjanski okr,. Dolenjsko itd. so posejani z našo revščino. Narodni zastopniki v bivših in sedanjem parlamentu so posvetili tem pokrajinam bore malo posla. Vse, ki Imajo srce na pravem mestu In so zadosti zmožni, pozivamo, da storijo svojo človeško dolžnost! -i. Klic s severne meje! Zavest sloge In edinosti naj prevzame ves narod So razloikl med nami, toda treba Je preko nllh I Nekaj nadutega sveta nam piše pogin. Pa milijonski narod ne more poginiti, dokler ima vero vase in mladino, živimo, delamo, svet piše o nas, torej smo. Kdor nas bo hotel prebaviti, bo zbolel. Eksistiramo! Ne s krvjo, ne s pritiskom nas ni mogoče spraviti s sveta. Pred dvajsetimi leti smo povedali to dovolj jasno. So razločki med nami, nekaj jih je že od nekdaj, že po naravi, nekaj je umetno zgrajenih, toda mi gremo Preko vsega, mi gremo, mi moramo iti naprej! V teh težkih dneh kličemo tu na severni meji; kličemo slovensko mladino, naj pozabi na medsebojne spore in strankarsko bor-y°> naj odloži za trenutek, za dva trenutka politično pripadnost, da bo spet Sloneč Slovencu brat ne volk, da ne bo za niagor tujih generalov govoril nož v rokah pijanih ljudi, da bo zavest sloge, edinosti prevzela ves rod; kličemo Sokole in Orle, kmetsko in delavsko mladino, naj s treznostjo in disciplino opomnijo svoje vrste: Pozor! Kličemo mladino po vaseh in mestih, vso mladino, ki čuti in živi slovensko! Kličemo izobraženstvo, naj vstane Iz-*a miz, pusti visoke teoretične debate in s'°Pi na trdna tla, kjer dan za dnem gine na-£a narodna posest, kjer dobiva vedno yečjo besedo v gospodarstvu in v javnem ^Ijenju tujec; 'i i i a .9 •■** k d* .M *'1 4 tuj i. r.» ki C «c- \u 1 jVi in 99 J w ii! v I. Ji V. 11 J* f k m ii/ r.tf « . - - W , k -J« \ M )•—'-■fitJ k- 14MB« 4 Ir 4 It j-Ucj* ac.*i .& (Lt tcdlhrth flft kličemo politične voditelje, naj nehajo študirati številke o medsebojni strankarski moči, naj ob dvanajsti uri pustijo račune z volilnimi glasovi, vsaj zdaj naj pokažejo, da so Slovenci, naj povedo ljudem, da je nad strankarsko pripadnostjo še ne- ka vzvišenejša stvar: zavest pripadnosti k slovenskemu narodu; kličemo ves slovenski svet k petminutnemu molku, da boste spoznali in občutili: naša meja gori! kličemo in bomo klicali. Mašili nam bodo usta, smejali se nam — toda, kdor vidi stvari, kakor se razvijajo, tega je strah, zaveda se važnosti sedanjega časa in ne bo nehal kričati in opozarjati. -v. Kompaniia s sto generali Najmanj tri ietrtlne voditeljev le preveč — Ostalo Četrtino bi pa bilo treba temeljito „prerešetati•• zdaj v drugo stran, voz se pa prav za prav nikamor ne premakne, če ga hoče odriniti v eno smer, dobi z bičem od druge strani. Naposled je najboljše, da mirujemo in čakamo, si misli narod, bo že Bog dal kako. Bog pa ne bo dal, če si tudi sami ne bomo pomagali. Drugi narodi napredujejo, mi čakamo, drugi narodi delajo, ml čakamo na milost od zgoraj. Da, sto generalov je poguba za kom-panijo! Pri nas je pač najvlšjl cilj vsakogar, da postane narodni voditelj. Vsak advokat sanja o tem, vsak pisar. Zadnja leta so to voditeljstvo še razširili. Nekako paradoksno je, da so narodni voditelji zadolženi krčmarji in trgovci, ki še svojega gospodarstva ne znajo voditi. Potem pač ni nič čudnega, da gre narod svojo pot. Vsekakor je najmanj tri četrtine teh na- čudno bi bilo vojskovanje, če bi se sre di najhujšega boja prikazala kompanija, ki bi imela sto generalov. To bi bila pač posebna modrost, vsak general bi imel svoje mnenje, eden bi hotel v napad, drugi bi poveljeval kritje, tretji umik, četrti sploh nič — da, taka kompanija bi bila že v naprej obsojena na smrt. In če bi se kateri izmed vojakov še rešil, posebno velikega spoštovanja do teh generalov ne bi imel. Narod pa vendar ima sto in sto generalov. Današnje življenje je bridek boj, treba je napenjati vse moči, da se nekaj doseže. Tak majhen narod, kakor je slovenski, mora biti še posebno složen. Naši generali pa vsak v svojo stran. Sto generalov, sto vajeti. Vsak drži za svoje, eden tišči na jug, drugi na sever, eden na za-pad, drugi na vzhod. Narod je pa vprežna živina. Hrope, ječi, zdaj potegne v eno, Prošnja uprave NA OGLED pošiljamo občasno nekoliko zaporednih številk s poštno položnico (čekom), ki jlb ni treba vračati. KDOR ŽELI NAROČITI .EDINOST«, KI JO JE DOBIL NA OGLED, naj Izvoli nakazati naročnino takoj, da prispe sporočilo o nakazilu semkaj najkasneje 5 dni po prejemu prvih številk na ogled, In sicer vselej po možnosti obenem vsaj za 6 mesecev (18 dinarjev) ali najmanj za 3 mesece (9 dinarjev), pozneje pa redno po mogočnosti vna’ rej. Za tekoče 1. leto — 11 mesecev, lebrn-ar — december 1938 — znaša naročnina samo 33 din. DOSEDANJE PREJEMNIKE LISTA, ki ne bodo poravnali naročnine pravočasno, bomo morali črtati. Naročniki iz mariborskega poštnega okolja lahko plačujejo naročnino osebno upravi. KDOR LIST VRNE, ker ga ne more ali noče naročiti, naj se pri besedah »Ne sprejmem, nazaj!« svojeročno podpiše, ker so nam doslej vračali neke izvode tudi brez vednosti naslovnika. Napačno je mnenje, da je naš tednik nekakšen naslednik bivšega tednika »Neodvisnost«: »EDINOST« JE NOV IN SAMOSTALEN TEDNIK. Razpošiljamo položnice poštnega čekovnega računa št. 11.787 »Mariborske tiskarne d. d. Maribor« s pripisom na srednjem delu (sporočilu) zgoraj: »Edinost«. Kdor položnico 'zgubi, lahko dobi pri vsaki pošti golico (blan-ket) položnice za 25 par, ki jo je treba samo ustrezno Izpolniti. Ena potočnica lahko služi obenem za več naročnikov, kolikor jlb pač lahko pripišemo na srednjem delu položnice zadl zaradi izvid-nostl. PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE! NE ZAVRZITE NOBENE POLOŽNICE! TO JE NAŠA PROŠNJA, ki jo blagovolite upoštevati! UPRAVA »EDINOSTI«, Maribor. Kopališka ulica 6. rodnih voditeljev preveč, šli naj bi med navadne vojake, potem bi bilo veliko, veliko boljše. Dosegli bi zlahka tisto, česar nam danes ni mogoče, namreč narodno slogo. Ljudstvo je sicer že davno zanjo, le voditelji, ti se obotavljajo. Vsak si pač misli: »Boljše v svoji skupini, v svoji stranki prvi, kakor v narodu drugi.« Razstava slovenske pridnosti Razne gospodarske razstave, ki jih Slovenci od časa do časa prirejamo, so za naš razvoj velikega pomena. Predvsem dvigajo našo narodno moralo, da v teh ogroženih časih ne bomo izgubili vere v svoj narodni obstoj. Dalje so izraz naše neomejene pridnosti. Kakor, znašajo pridne mravlje svojo gnezdo, tako Slovenci od intelektualcev do zadnjih ročnih delavcev ne uganjamo s takimi priredbami ničesar drugega. Zato smemo biti tudi od časa do časa ob pogledu na svoje uspehe popolnoma zadovoljni in vesele volje! Kljub temu, da smo idejno do groze razprti v naših vrhovih, smemo upravičeno pohvaliti našo slogo in edinost, kakršna vlada na gospodarskem polju. Zares smejo naši delovni ljudje, obrtniki i. sl., drug drugemu n- polju te lepe gospodarske edinosti čestitati in sl še za nadalje biti svesti napredka, ki pride ob takih lepih prilikah do svojega izraza. Prepričani smo, da bo tako ostalo tudi zanaprej. Dvig naše narodne morale, ki so jo žal nekateri izobraženci v svoji vlogi voditelja naroda tako brezvestno zapravljali, da je narod sam v sebi že Izgubil skoraj vsako zaupanje, je ob razstavi slovenske pridnosti doživel svoj triumf. številko dobijo samo tisti, ki so Ust naročili, ali pa se pismeno obvezali, da bodo naročnino poravnali najpozneje konec novembra tega leta v smislu obvestila v zadnji številki. |f p f$ J dni domaiih vetti B3SSS $ Nj. Vis. kraljevič Andrej je bil v sredo operiran zaradi akutnega vnetja slepiča. Operacija, ki sta jo izvršila ljubljanska zdravnika dr. Dragaš in dr. Lavrič, je zelo dobro uspela. * D jura Paunkovič umrl. V nekem dunajskem sanatoriju je umrl drugi podpredsednik Sokola Kraljevine Jugoslavije Djura Paunkovič, ki je bil pred nedavnim imenovan tudi za senatorja. Predsednik vlade dr. Stojadinovic se že deli časa mudi na Bledu, kjer preživlja svoj dopust. + Na beograjskem velesejmu bo vlada postavila velik državni paviljon. & V Kočevju je začel izhajati »Kočevski Slovenec«. List bo izhajal trikrat na mesec, urejuje ga F. Radešček. Zagrebški nadškof dr. Stepinac je na evharističnem kongresu v Petrinji še prav posebno naglašal, da se dela Hrvatom krivico, ko se jim očita, da so proti državi. Hrvati so bolj za Jugoslavijo, kot vsi oni, ki Hrvate obrekujejo. 0 Med zavarovalnicami in zavarovalnim uradništvom je bil končno po 37dnev ni stavki dosežen sporazum. Zavarovalnice so sprejele kolektivno pogodbo. V Beogradu bo s 15. septembrom otvorjena visoka šola za telesno vzgojo. S tem se bomo tudi v tem oziru osamosvojiti, da ne bo treba pošiljati naših ljudi po tozadevno izobrazbo v rajhovsko Nemčijo. * V Sremu bodo v madžarsko mešanih krajih otvorili še več šol z madžarskim učnim jezikom. V Drinski banovini je tamošnja banska uprava razpustila Jugoslovansko-če-š&oslovaško ligo, ker je bojda prekoračila svoj delokrog. * V zapore okrožnega sodišča v Splitu je bilo oddan iti 57 oseb, ki so bile aretirane ob priliki velikih demonstracij 27. julija. Skupno pa je sodišču prijavljenih nad sto oseb, ki so sodelovale v teh demonstracijah. Novo poslopje velike tobačne tovarne so pričeli graditi v Sarajevu. Tu bo v bodoče koncentrirana naša tobačna proizvodnja. Tako v Sarajevu. V ljubljanski tobačni tovarni pa so odpustili večje število delavstva, zfasti žensk, ker je bila ukinjena proizvodnja cigar, čudno: tobačna proizvodnja menda nima obrambnega značaja, pa se vendar tudi seli na jug. * Mariborski teden je kljub izredno slabemu vremenu zadovoljivo uspel. Obiskalo ga je okoli 70.000 ljudi. $ Tvomico avtomobilov gradijo v okolici Beograda. Dovoljenje za to tvornico je dobilo podjetje »Arandjelovič«. Avtomobilov smo iz tujine uvozili v letošnjem poletju 1799, od tega iz Nemčije 1091. Odlog plačil je 'dovolilo kmetijsko ministrstvo hranilnici in posojilnici v Sevnici in pri Sv. Marku niže Ptuja. * Koncem avgusta se bo vršil v Zagrebu širokopotezno organiziran »Kulturni teden«, ki bo pokazal kulturni napredek Zagreba in Hrvatov. + Na Bledu bo koncem tedna pričelo zasedanje Male antante, ki mu v političnih krogih pripisujejo veliko važnost. Iz napovedi je razvidno, da se bo zlasti reševalo vprašanje odnosov Madžarske do *držav Male antante. V zvezi s slinavko, ki se je pojavila v nekaterih okrajih, je bilo odpovedanih več sejmov. Izdana pa so bila spet nova navodila glede izvoza v tujino. V Kamniku bodo odkrili spominsko picrečo generalu Rudolfu Maistru na njegovi rojstni hiši. & Velike konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru bodo 4. septembra. Prijave za dirke sprejema odbor najkasneje do 28. t. m. Za zmagovalce so razpisane lepe nagrade. Za letošnji ljubljanski jesenski velesejem je dovoljena polovična vožnja po železnici. Dovoljenje za polovično vožnjo velja od 27. t. m. do 17. septembra. Gradnja železnice Črnomelj—Vrbovško bo nemara v kratkem pričela, če ne nride spet kaj vmes, kar bi delo preprečilo. Nad Mislinjsko dolino je pretekli teden divjala sHna nevihta, ki je napravila Ogromno škodo. Velike množine vode so preplavile njive in travnike ter pota in ceste. Hudo je prizadeto zlasti kmetsko orebivalstvo. . * živinski sejmi v Ljubljani so do nadaljnjega prepovedani, prav tako tudi vsak ' dogon goveje živine. £ V Ribnici na Pohorju že več dni stav kajo tamkajšnji kamnolomci, ki zahtevajo sklenitev kolektivne pogodbe. Nevihte so v preteklem tednu divjale na več krajih in napravile ponekod občutno materija Ino škodo. Trnjeva pot do svobode! Nobeno trpiienie ni zaman - Svoboda teraa vedno naivišio ceno Manjšina „dirigira", ljudstvo umira na boinih po Hanah človeški duh je že od nekdaj snoval in gradil najtežjo stavbo: Svobodo. Skozi vse vekove je bila Svoboda tista misel, ki je edina našla neko opravičljivost, in ki je stalno delila ljudstva na dve polovici: na tiste, ki so svobodo tlačili in na tiste, ki svobodo branijo. V drugem taboru je bila vedno ogromna množica l judi — stalno se boreč za boljši m lepši prostorček na soncu — nad katero je manjšina neprenehoma zmagovala. Zgodba o verigah je stara, kakor je star človeški rod. In dejstvo je, da posamezni zločinci, ki jih je družba bila primorana vkovati v želez-je, niso nikoli toliko trpeli kot nedolžne množice, ki niso uganjale zločinov, pač pa le zahtevale pravico in svobo-d o. Tekla je kri, mnogo, neverjetno mnogo dragocene krvi se ?e razlilo, kadar se je uprla raja proti tlačiteljem, da izvojuje Svobodo. Nobena kri ni bila prelita zaman, še vsa ko trpljenje je rodilo uspeh, četudi je opor tunizem hipno zmagoval, hipna, navidezna »zmaga« in »uspehi« niso rodili prav ničesar, kar bi bilo komurkoli v dobro. Niti oportunistu. Kajti ostala je na njem sramota, ki jo zgodovina zaznamuje z besedo »renegat«, »janičar«, »poturica«, »ju-dež«, »nemškutar«, »plačanec«, »izkore- ninjenec« — i sl. človek pa, ki je pošten — čeprav v okovih — bo vztrajal do zmage, ali morebiti še vztraja, dokler mu ne bo zasijal svobode dan, s prezirom gleda na »janičarje«. Drugega renegat tudi ne zasluži! Trpljenje zmaguje —: ta zavest je v vseh časih ustvarjala to, kar si polagoma široke množice tlačenega ljudstva prizadevajo najti in za kar so generacije za generacijami toliko in toliko žrtvovale: Svobodo! če človeški duh še danes snuje, ko je po svetovni vojni izgledalo, da plava človeštvo v Svobodi, je to samo znamenje, da v časih, ko se ponašamo z najdovrše-nejšo »kulturo« in »civilizacijo« (v znamenju najdovršenejšega iculturonosca bombnika!) svet na veliko tiči v suženjstvu. Niti stari vek, še manj temni srednji vek, ki slovi po svojih »kulturnih« sredstvih (natezalnica, klešče, izmikanje udov i. sl.), ne pomenita spričo grozovitosti nad svobodnim in nezavarovanim človeštvom hujšega suženjstva kot je današnje. A tudi človek posameznik je v vsem svojem življenju, v dejanju in nehanju, tako omejen v najelementamejših življenjskih vprašanjih, da že skoraj niti ne razpolaga svobodno z lasom na glavi, čim hujša je reakcija, tem trša je sila pesti. Brutalna sila pesti je bila vedno in v vseh časih gro- bokop svobode, le da se misel ne da kar takole ubiti. Končno vendarle triumfira Svoboda. Koliko nepotrebnih besed je že padlo ob pobijanju »svobodne misli«. Svobode dejanja pa si že skoraj ne upamo braniti. Ponekod je že predpisan kruh, kakršnega smeš jesti, človek se je torej zato rodil, da bo jedel tak kruh, kakršnega mu bo predpisal tisti, M ima vsak dan na krožniku pogačo. No, pa če je že zmes kruha predpisana, bodi! Toda: dostikrat niti takšnega kruha ni! A človeku ni »dovoljeno« pobrati kamna s ceste, da bi ga jedel. Svobodna misel? Sanjaj o kruhu in nihče ti tega ne bo branil! — Toda, če zahte-aš kruh... Mala manjšina z velikimi škarjami kroji narodom usodo tako, kakor je manjšini prav. Narodi ne znajo misliti. Simbol sodobnosti Je lahko n. pr. princ Konoje. šaš r«wr~e, ae -S *"*»• Princ Konoje »dirigira«, japonski siromaK umira. Umira na ogromnih kitajskih poljanah, umira za gladom doma. Le to tolaži princa Konoja: Narod ne bo izumrl. Zakaj, narod se lahko svobodno plodi. — Narodi se lahko na veliko, v imperije, plodijo. Da, to je narodom na svetu zares danes še edina Svoboda! —ž— Za pravice kmetskega s!a«u Razgaliti le treba veriinlke in sladkobesedneie Proi s politiziranjem in zagrizenostjo — Kmetski ljudje, združite se v borbi za svoje pravice čuje se klic: Kmet, pobrigaj se za svojo strokovno izobrazbo! Takšni kmetje, ki jim ni mar, kaj se godi po svetu, kamor ne vidijo izza domačih plotov, tudi ne bodo nikoli spoznali tistih verižnikov in slad Ico besednih dobrotnikov, ki žive na njihov račun; takšni kmetje se bodo zmirom cme rili in beračili vse večne dni. A nekateri ljudje so preveč sami zase, že preveč izmučeni in plašni, da bi mogli razločevati prijateljsko in iskreno besedo od nepoštene in zahrbtne. Zato pa je treba, da se širom naše države razlega glas kako je kmetski poklic vreden spoštovanja in ljubezni, čas je tudi, da plašno srce zapuščenega kmeta pride do zavesti, da nastopi in spregovori besedo o ponosu kmetskega poklica Marsikateri kmet nima navdušenja za svoj stan, ker mu manjka zavesti in prepričanje do svojega poklica. Takšnemu kmetu je treba prijeti v roke »Edinost« in druge praktične liste, ker brez časopisa ne bi smela biti nobena kmetska hiša in tudi ne more biti, ker le iz lista boš izvedel, kaj se godi za tvojim hrbtom, če pa bomo imeli v kmetskem stanu takšne ljudi, da bodo svoj poklic na višjem mestu zatajevali in celo izrekli, da nismo kmetje, tako dolgo časa ne bomo mogli priti do Izboljšanja svojega stanu. 1 Zato pa, kmet, proč s politiziranjem in zagrizenostjo in pobrigajmo se za svoj stan, da bo nam v korist, ne pa tistim, ki na naš račun živijo. Mihael Veršec, Bizeljsko. Kal še! Bodi pameten! Kakšen naJ bo poSten in vesten politUl Glavno glasilo ljudskega vodje Hrvatov dr. Vladka Mačeka je »Hrvatski Dnevnik«, ki izhaja v Zagrebu. V njem je nekdo nedavno razpravljal o dolžnostih poštenega in vestnega politika. Med drugim zahteva od javnega delavca, da naj vedno služi resnici. Ljudstvu moraš povedati resnico tudi tedaj, ko mu resnica ni baš prijetna! Narodu je treba pokazati v pravi luči politika, ki misli samo na sebe in o vsaki priložnosti hvali neke svoje zasluge. Politika ne sodi po njegovem obrazu in po njegovi postavi, marveč po njegovem poštenju, po njegovi duši in razumnosti! Narod naj ve, s kom se politik druži in od česa živi. Kvartopirec ni za vodjo naroda ne za upravljanje njegovih stvarnih dobrin. To je treba narodu povedati. Zlo narodu, ki zaupa nedostojnim ljudem, kvartopircem, pijancem in slabičem. Imamo politike, ki jih laž naravnost imenitno redi. Oni napačno razlagajo narodne težnje in potvarjajo narodno voljo. Svoboda jim je samo na jeziku. Hudo narodu, ki zaupa svojo bodočnost in usodo takim politikom. Mi pa pravimo: Kaj še! Bodi pameten! Kdo bi potem še mogel in hotel biti politik in javni delavec za obči blagor pri nas? Izkušeni ljudje velijo, da samo še kakšen bedak. O resnici posebej, tej hčerki božji, pa že itak gre glas, da jo govorita samo otrok in norec. Sotlski, Pošta "Edinosti* Skrbi za zdravje dalavstva (Kaj nam piše delavka.) Spoštovani gosp. urednik! — Ker vidim, da pišejo drugi, sem se tudi jaz, kot Vaša naročnica odločila za par vrstic! Pišem Vam, da bodo Slovenci vedeli, v kaki stiski živimo ponekod delavke. V nafi delavnici nas dela okrog sedemdeset žensk. Delavnica je v pritličju, v nekaki kleti. Prostor je majhen, ohna tudi prav majhna. O kakem zračenju ni govora. Zrak je posebno zdaj neznosen, da je grozno. Razni duhovi se mešajo med seboj. Nekatere Sodražice so tudi slabe na pljučih. V takem je težko zdrav ostati! Moramo pa delati, da vsaj živimo. Pritožiti si nobena ne upa, ker bi lahko izgubila službo. Kadar se vrši kak pregled, prej vse prostore dobro očistijo. Potem je za mesece in mesece dobro. Dobro bi bilo, ako bi prišli gospodje zdravniki enakrat v našo delavnico med delom. A ne, da bi naznanili prihod! Vrglo bi jih nazaj! A kdo naj jih opozori! Kdor ni zadovoljen lahko gre. žensk je dovolj na svetu, jih slišimo! Zares smo uboge, ker smo ženske. Prosimo Vas, da nam pomagate! — Vas lepo pozdravljamo. I. Odgovor uredništva: Vaše pismo nas je zelo presenetilo. Ne moremo si misliti, da bi bilo pri naši odlični socialni zakonodaji kaj takega mogoče! Svetujemo Vam, da se obrnete do svoje strokovne organizacije (ali morda niste organizirani?), ki Vas bo po svojih predstavnikih skušala zaščititi. Dandanes imamo sredstva, ki so v takih slučajih prav uspešna. Zaupajte se svoji strokovni organizaciji, da Vam pomore; ako pa še niste organizirani, pa •#- Novo stranko je nameraval ustanoviti narodni poslanec Milan Petkovič. Stranka bi se imenovala »Kmetsko in narodno gibanje«. Ministrski svet pa je poslancu prošnjo za ustanovitev odklonil. V Mursko Soboto bo prenešen na tamošnje okrožno sodišče tudi del trgovskega registra, in sicer za okraje Ljuto-< bora. mer, Gornja Radgona, Dolnja Lendava in Murska Sobota. V ta register bodo prešle vse tvrdke, ki so doslej spadale pod register v Mariboru. * V Ljutomeru bo v nedeljo 28. t. m. velik narodni tabor, ki bo združen s proslavo 701etnice prvega slovenskega ta- Hm V prihodnji številki »Edinosti« začnemo priobčevati roman estonskega pisatelja AVGUSTA GAILITA • To je vesela knjiga. Pisatelj, oženjen in oče nekoliko otrok, pobegne vsako pomlad iz svojega mestnega doma in se celo leto potepa po estonskem podeželju, doživlja v naravi in med ljudmi dagodivščine, ki ostanejo čitatelju nepozabne, šele o pozni jeseni se vrača k ženi in otrokom. V tej knjigi je prikazal avtor življenje estonskega ljudstva in estonske pokrajine. Vsa priroda oživlja pod Gailitovim peresom v čudežnih podobah pred nami. Kmetje, potepuhi, najbolj pa žene in dekleta, zdrava, življenjska, dehteča po ljubezni. Kakor povsod, je tudi tu žena romantična: skrivnostni, vsevedni potepuh priteguje nase pozornost žena povsod, kjer se pojavi. To je hamsunovski roman, ki pa se razlikuje od del velikega Nordijca v tem, da diha iz dela vedrina in veselost tam, kjer je Hamsun mračen in težak. — »Komur življenje brani, da bi se smejal, naj bere to knjigo; kdor pa se smejati ne zna, še celo«, sodi evropska kritika. Roman je za slovenske čitatelje novost, ki jih prvič seznanja z izrazitim delom mlade estonske literature. Delo je prevedeno skoro že na vse evropske jezike, in najuglednejši kritiki se o njem izražajo kako le o maloka-terem delu svetovne literature. V teh zgodbah življenja estonskega naroda, ki je po številu in razmerah tako podoben našemu narodu, bo čitatelj marsikje našel neverjetno podobnost s slovenskim ljudskim življenjem. storite svojo dolžnost: organizirajte se! Poleg tega smo prepričani, da podjetnik za pomanjkljivosti v obratu ne ve. Ker vemo, da vsak podjetnik stremi za tem, da ima zdravo in zadovoljno delavstvo, bo beseda gotovo zalegla. Ako se bojite zamere in osebnega razračunavnja, upoštevajte naš nasvet! Pridno čitajte »Edinost«! Hrvattka duhovšllna ne sme kandidirati pri volitvah »Katolički list«, glasilo zagrebške nadškofije, objavlja vsem duhovnikom zagrebške nadškofije naslednjo prepoved kandidiranja pri volitvah: »Ker se v zadnjem času vse pogosteje govori o volitvah v narodno skupščine^ objavljam vsej duhovščini zagrebške nadškofije: Noben duhovnik zagrebške nadškofije, delujoč ali upokojen in v kakšni drugi službi ne bo smel pri teh volitvah kandidirati neglede na to, kakšne stranke ali skupine bodo pri teh volitvah nastopale, če pride do volitev, naj se noben duhovnik ne obrača na nadškofijski ordinariat po dovoljenje za kakršnokoli kandidaturo, Ker se taka dovoljenji^e bo);o Izdajala.« Tedensko zrcalo Diktatura in demokracija Ob priliki odkritja spomenika Napoleonu je imel francoski minister vojne mornarice daljši govor, v katerem je dejal itned drugim: »Napoleonovo življenje nas uči, da se je treba varovati osebnih režimov. Nevarno je, če država sloni na enem samem človeku. Seveda imajo tudi demokratični režimi svoje slabosti. Toda, kaj so Ie-te proti nevarnosti oblasti, ki je brez nadzorstva? Svoboda,- mir in bodočnost naroda so preveč dragocene vrednote, da bi se jih brez nadaljnjega zaupalo enemu 8amemu človeku, četudi bi bil še tako izreden. Saj je celo sam Napoleon priznal, da se s silo ne da zgraditi nič trajnega, zakaj naposled je meč vedno tepen.« Naf se nihče ne vara . .. . V Brnu je imel preteklo nedeljo govor csl. minister Rudolf Behinje, ki je v svojem govoru dovolj jasno povedal Stališče do sedanjih dogodkov v ČSR: »Naj se nihče ne vara, naša miroljubnost ni naša slabost. Naša vlada je trdnai m močna, ker je trden in močan ves narod. Vlada pa je prevdama, ker uporablja vsa miroljubna sredstva, če pa je določeno, da bo knjiga zgodovine zapisala, da smo se znova morali boriti za svobodo ta pravico, potem bo tam zapisano, da je bil ves narod ena sama složna armada. Prepričan s^m, da naše države ni mogoče premagati, pa kljub temu vsi želimo mir. Zakaj, kdor želi mir, ta bo našel1 večno življenje. Kdor pa pripravlja vojno, koplje jamo samemu sebi.« Dr. Korošec proti dr. Mačku Nekateri listi pišejo, da obisku dr. Mačka v Beogradu ni pripisovati nobenega Pomena. tflUn ut n: A tal? mu t> AJki. ti Itiii ilV* rili ittii, Tji *] J Urili v v ?i' ■airt ll J\ ill »In na Mačkov obisk tako ostro reagirala dva vodilna elana JRZ, sam notranji minister dr. Ko-fošec in pa bivši minister Djura Janko-v‘č. Dr. Korošec je naslovil na Dr. Mačka oster odgovor, v katerem pravi med drugim; »Belgrad se je včeraj pokazal velikega m dostojanstvenega, zares kraljevskega, ookazal je, čeprav ogromna večina dni-SfaČe gleda na politiko, da se v njem tno-re mirno in svobodno sprehajati tudi naj-Večjl opozicljonalec. To naj sl zapomni dr. Maček, da še ne bo moglo reči po starem hrvaškem pregovoru: Martin iz Zagreba, Martin v Zagreb.« Navihan odgovor Katoliška »Nova Doba«, ki Izhaja v Clevelandu je objavila tole drobtinico: »Prijatelja, lcl se je bil nedavno podal na kratek obisk v Slovenijo, sem po njegovem povratku vprašal, kateri del njegovega izleta je bil najlepši. Pa se je mož navihano nasmehnil in odvrnil, da je bil brezpogojno najlepši del izleta povratek v Ameriko!« V Čudno tolmačenim . « . Ob priliki obiska dr. Mačka v Beogradu, je obiskala Beograd tudi JRZ-mladi-n.a iz savske banovine, ki sta jo v prosto-JRZ v Beogradu pozdravila minister dr. Korošec in bivši minister Djura Jankovič, ki je na hrvatsko mladino naslovil med drugim tudi naslednje besede: »Kdor želi trdno in močno Jugoslavijo, ta se mora postaviti pod zastavo Jugoslovanske radikalne zajednice. Kdor pa hoče slabo Jugoslavijo, naj gre v druge stranke* Toda tam, kjer se slabi Jugoslavija, |nm nas ne bo, četudi bi ne ostali pri življenju. V času politične borbe mladina ne me spati.« Tako tolmačenje, kdo je 'dober in kdo slab Jugoslovan, se dojme človeka s kaj cudnimi občutki, saj po svojem bistvu pre Se! spominja na znane formule »prčtidr-2avljanskih elementov«, ki jih je kaj uspeš P? uporabljal bivši režim JNS nad neljubimi nasprotniki, med katere je štel tudi nekatere sedanje odlične pristaše JRZ. — t^oieg tega pa je zelo zanimivo, da tega d®la Jankovičevega govora »Slovenec« ni °bjavil. Uara v demokracijo in slovansko skupnost V zmot! je, kdor na tHiem vadija za našo zemljo — S svojo lastno močjo in vero v demokracijo in slovanstvo bomo na večne čase ohranili, kar je našega Slovenci smo le ničla na zemeljski obli in ne igramo na odru evropskega političnega življenja nikake vloge. V kolikor se o nas v inozemstvu govori, je to le zaradi našega zemljepisnega položaja, kjer se spajajo vse štiri strani evropskega sveta, v drugi vrsti šele radi naravnega bogastva in izjemnih krasot te zemlje. Argumenti, kakor sklicevanje na rimljansko osvojevalno politiko, ki je pred dobrimi osemnajstimi stoletji zajela tudi naše kraje, kakor tudi dokazovanje, da je ta zemlja že stara lastnina Germanov, so le času primemo izvita gesla, ki jim ne verjame niti najbolj zakotna pamet. Mogoče se ni že nekaj sto let vadljalo za ta križišča — za slovenske gore, njive in sadovanjake, za vinograde in les ter vse, kar je v osrčju tega dela naše države, kot se vadija danes. Iz zanimanja, ki ga kažejo tujci za nas, iz njih dimega in izzivalnega vedenja, kjerkoli se jim le nudi prilika, moremo določno razsoditi, kaka usoda nas čaka, če bi se izpolnile njihove sanje. Ali se ne vedejo kot da bi bili mi, že petnajststoletni gospodarji te zemlje, njihovi koloni in oni naši absolutni od nekega posebnega božanstva izvoljeni ter že vknjiženi gospodarji?! Naravno, da jemlje zdrava pamet to kot pojav skrajne slepote in naivnosti, vznikle iz bolne miselnosti. Vendar pa so ti drobci značilni, zelo poučni in odlično svarilo. Vadija se za nas na dveh straneh — mogoče v naše dobro. Pa si predstavljajmo, kaj bi bilo z nami, če bi bil naš dobri milijon prepuščen sam sebi! Saj bi ne dosegel razmerja krtine napram nebotični gori in bi ne mogli na branik, pa če bi bili skrajno edini in pripravljeni na žrtve do poslednjega bitja. A nismo sami. Usoda je že tako odločila, da se o velikih zgodovinskih dneh, pred katere nas postavlja tekoča zgodovina, ne kuje bodočnost na- rodov z 1 : 100 in še več, ampak, da so vmes neke, skoro bi rekli, nedoumne sile, ki to razmerje zravnajo v prilog šibkejšemu členu, torej v tem primeru eni. Saj ne odloča le številčnost, ne surova materialna sila, ampak nekaj, kar se ne da potisniti ne pod mero, ne na vago. Duh odloča, ideja! A, da ne bo napačnih razlag: odloča in odloči le taka ideja, ki nosi prvine življenja; le taka ideja, ki proži jamstvo neoviranega a vsestranskega razvoja posamezniku, socialnim skupinam, narodom, človeštvu — recimo kratko: danes bo odločila demokratična ideja. Vadija se za nas. A nismo sami. Imamo že svoj lastni krov, svojo z jezerom prelite krvi in pretočenih solz izvoievano državo. Koliko jih je med nami, ki bi v sili in potrebi ne branili njenih mejnikov! V naši veliki _ državni družini ni kukavic in zajcev. Naj je pod našim krovom kakorkoli, ko bi pretila nevarnost, bi bil vsakdo na svojem mestu, v svesti si, da brani le svoje naravne pravice. Iz te poslednje misli pa moremo sklepati, kje je in bi tudi bila krivda, če bi kje ne bilo mož na mestu, oziroma, česa je treba, da takih ne bo. Opozarjamo le na nepremično resnico: Vsakdo mora čutiti pod nogami trdna tla. Nismo sami. Naše misli in želje in dan na dan bolj prečiščene težnje dobivajo vedno jačji odmev v slovanskem bratstvu in vzajemnosti, v slovanski veri v demokracijo kot edino jamstvo miru in nove konstruktivne zgodovine. Zato pa: Ne drobimo svojih sil s plitkimi klikarsko prstižnimi boji, v katerih sredini tiči interes le ozkega kroga! Veliki načrti zahtevajo delavcev z drugo sredino; globokega »vpogleda v razvoj dogodkov in širokega razgleda čez porajajoči se svet in njegovo novo življenje. —n Maček Beogradu Po dolgotrajnejših prtpravan je končno prišlo do napovedanega obiska dr. Mačka v Beogradu. Preteklo soboto je dr. Maček prišel v Beograd, kjer so ga spejeli predstavniki srbskega dela Združene opozicije. Po poročilih časopisja je bil dr. Mačku prirejen na kolodvoru sijajen sprejem, ki se ga je udeležilo, kot poroča češkoslovaško časopisje, okoli 120 tisoč ljudi. Graška »Tagespost« pa celo piše v svojem posebnem poročilu iz Beograda, da je bil to sprejem, ki ga Beograd po smrti Blagopokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja ni več videl. Po vseh ulicah, koder je vodila pot dr. Mačka, je bilo na tisoče ljudi, ki so navdušeno klicali dr. Mačku in ostalim predstavnikom opozicije. Prav tako navdušenje pa je vladalo tudi pred hišo, kjer je bil nastanjen dr. Maček. Tu je moral dr. Maček dvakrat govoriti veliki množici ljudstva. V svojem govoru se je zahvalil za sprejem in za izraze simpatije a- Pretekli teden sem se mudil v Ljubija n> in sem bil s prijateljem priča pretresljive slike. Pri križišču Dalmatinove ulice in Miklošičeve ceste ob Vzajemni posojilnici ■je stal popolnoma onemogel starček, oslab ‘jen tako, da ni mogel niti hoditi več. Z naj večjo težavo je prestopil dva koraka, tretjega že ni mogel več, ter pri tem iskal ravnotežje, ki si ga je vzdrževal le z naj-večjo težavo, da ni omahnil. To mi je dalo povod, da sem pričel raz-mišljevati: ali res nima Ljubljana človeka in zavetišča, kamor bi se dal ta usmiljenja vreden revež in še mnogo drugih Ali je to krščansko usmiljenje? takih onemoglih in bolnih revežev, ki so ljudem v napotje na ulicah in drugod, z nadlegovanjem. Krščanski nauk nas uči usmiljenja, ki ga moramo tudi izvajati. Ali ni to greh, da nekateri, ki ne delajo nič, imajo vsega v izobilju, drug! pa morajo tako stradati, da oslabijo in potem ne morejo niti opravljati svojega dela. Ali je to socialna pravičnost?? človek, ki o tem razmišlja, bo pač obsodil tako stanje, medtem ko zato poklicani ne in ne slišijo pretresljivega klica bede in pomanj kanja. Ali res nimamo vesti? Josip Udovič. Ari iiai Ur.ji 4*1,111,' r.J 1/11 w - '• »Ti r- .-3 to U' i.i 1aii.li Nacionalna ura: Pomorski In umazana kun«iM batnf L« J promet z Levantom za casa križarskih vojn. m umazana Kupčija«, kakor nam je pisar i 1950 jq mjnut zabave (g. Fr.. Lipah, član nekdo iz tujine, ki je slučajno čital naše Nar. gled.). — 20. Wieniawski: Faust, fan- tozbe pred šestimi leti. I tazija za gosli in orkester. — 20.10 Sloven- Prihodnjič prinesemo neke podrobnosti !£ma za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — o tem vprašanju iz leta 1932. pred obla-1 Koncert lahke glasbe. — 22. Napovedi stvom. Andrej Žmavc.. Letošnja sadna trgovina Sadjarji uspešno preprečujejo vse poskuse špekulacije - Cene ranega sadja rastejo - Povpraševanje po sadju precejšnje ric In tako so naši žlahtni vinski kapljici, ki prekaša vse svoje vrstnice daleč po svetu po svojem bukeju, določili cene, ki bijejo v obraz vsemu, kar se je do sedaj doživelo v vinskem trgovskem svetu, če je bilo že lansko leto geslo »10 par za stopinjo!«, so izdali letos geslo — »samo 6 par za stopinjo!« In tako pojejo klopotci — »samo šest par, samo šest par dinar za liter, dinar za liter!« — in le v izjemnih primerih kaj več, če nisi slovenski trpin. In pojejo klopotci pogin našim goricam dan in noč, noč in dan. In ni ga Mesije, ki bi razgnal trgovce iz templja božjega s korobačem, da bi ostalo kmetu vsaj to, kar je sam položil v to blaženo zemljo, da mu da soka nebeškega vsaj za ono, kar je sam potrošil. Hud boj bije naš vinogradnik, delo trdih žuljev polaga v tuji žep — v nenasitni žen trgovcev s kmetskimi sragami. Ne spremlja te visoke pesmi naših klo- Kljub uimam in raznim nezgodam vendarle v nekaterih predelih prav lepo kaže letošnja sadna letina. Z ranim sadjem je že pričela kupčija, ki postaja čedalje bolj živahna. Kupci se prav pridno oglašajo, tako domači kot tuji. Sprva so bile kupčiji dosežene razmeroma nizke cene, ki so je-dva presegale 1 dinar za kg ranih jabolk. Ponekod so se sadjarji in kmetje že upravičeno zbali, da se bo tudi letos ponovilo, kar se je dogajalo skozi vsa zadnja leta, ko je namreč glavni dobiček pri kupčiji s sadjem odnesel posredovalec, dočim je bil kmet v pravem pomenu besede ogoljufan za svoje naj večje upanje. Pokazalo se je tekom nekaj dni, da so si sadjarji pridobili tekom zadnjih let precejšnje izkušnje, ki so jih morali sicer drago plačati. Tako le malokdo še nasede raznim vestem o valuti, o nizkih cenah itd., kar vse trosijo okoli razni špekulanti. Potoni medsebojnega obveščanja o polo- MaSe tržišče in cene Živina. Že v zadnji številki smo poročali da v kupčiji ni posebne živahnosti. Tekom zadnjega časa pa je tozadevno nastopila še, druga neprijetna okolnost. ko se le namreč v večjih krajh pojavila slinavka, tako, da je bilo celo odpovedanih že več živinskih sejmov. To je neprijetno vplivalo na kupčijo. K temu pa se je sedaj še pridružila prepoved uvoza živine v Italijo. Ta prepoved je zadela zlasti našo državo. Sicer pravijo, da je prepoved le začasnega značaja toda na vsak način se bo občutno poznala pri cenah naše živine. Povprečno so se pretekle dni gibale cene naslednje: debeli voli 4.25—5 din, pol-debeli 3.50—4.50, semenski voli 4.25—5.50, biki za klanje 3.50 do 4.50, klavne krave debele 3.75—4.50, plemenske krave 3.25—4.25, krave za klobasarje 2.50 molzne kravP 4—5, breje krave 3-50—4.25, mlada živina 4—5, teleta 4.50—6 din. Svinje, V tej panogi je položaj še vedno ugoden. Cene so se gibale naslednje: mladi prašički, 5—6 tednov stari, po 90 do 120 din, -9 tednov po 130 do 160 din, 3—4 mesece po ISO do 240 din, 5—7 mesecev po 285 do in jjoročila. — 22.15 Šornov šramel-kvartet. — PETEK, 26. avgusta: 12. Iz naših krajev (plošče). — 12.45 Poročila. — 13. Napovedi. — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14. Napovedi. — 19.- Napovedi in poročila. — 19.30 Nacionalna ura: Bela Krajina. geografsko-kultumi pregled. — 19.50 Za nimivosti. — 20. Plošče. — 20.10 Ženska ura: [ Konserviranje sadja, zelenjave itd. (ga. Si- j monič). — 20,30 Operni napevi. — 22. Na- žaiu ter notom nroannariit* sp hn hrp7 Povedi in poročila. — 22.30 Angleške plošče. organizacije se bo brez i S0B0XA> 27. avgusta: 12. Venček pisan dvoma letošnja trgovina razvijala ugod- in veseL _ 12-45 Poročila. - 13. Napovedi, nejse za sadjarje m kmete nego se Je ml- 13.20 Venček pisan in vesel. — 14. Napovedi, nula leta. Kolikor je sedaj kupčije, se — 18. Schwabove pesmi poje Akademski pev prodajajo jabolka po 2.30 do 2.60 din za ski kvintet. — 18.40 Konjske dirke pod Gor-kg. Zanimivo je, da je ponekod tekom I Janci (g. Viktor Pirnat). — 19. Napovedi in nekaj dni cena poskočila kar za cel dinar p0™«la- — 19-30 Nacionalna ura: Vuk Kapri kg, kar je zasluga organizacije in bor- m Dubrovnik. l.9-.50 sp0' be za interese sadiariev Sicer se — 20. O zunanji politiki.-- 20.30 Pester if in hfL.«1 drobiž (plošče). - 21. Prenos Puccinijevih . ... . t begati nase sadjarje z vzne- I enodejank iz Rima: »II Tabarro«, »Suor A-n-mirljivinu vestmi. Vendar pa vsakomur I gelica«, »Gianni Schicchi«. Diregent: Fernan svetujemo, naj ne naseda ter naj vsake do Previtali. Zborovodja: Constantino C011-vesti ne jemlje za res. Glede organizacije stantini; v odmoru: Napovedi in poročila, so sc letos posebno postavili sadjarji v Slovenskih goricah, dočim se sedaj vodi « .. . ._. ... , podobna akcija tudi v Halozah, kjer so '®S®GSKI VClesejm V Ljubljani bile zaključene prve kupčije po zelo niz- Jesenski velesejm v Ljubljani bomo imeli kih cenah. Pomagati je treba zlasti rev- letos od 1. do 12. septembra. Prireditev bo nemu haloškemu prebivalstvu, da ne bo obsegala oelo vrsto kulturnih in gospodar-ogoljufano za svoje zadnje upanje, ki galskih razstav, ki bodo zavzemale okrog 40 vidi v prodaji sadja. lisoč kvadratnih metrov prostora. Največja 1 izmed teh razstav bo mednarodna razstava fotografije in filma, človek išče lepoto pov-aiA c i« ... , .sod: na nebu, na zvezdah, sončnih žarkih, i P0.450.^ L5?/rr° oblaJdh’ na poliih’ niivah’ v^'«ah cest- 2°' InS^n V , "Vi rah “ pa še bli2>e - 113 rožah, sadju, ve- d0 b dJn’1 "irtve teže po 8 5° do H.25 din jevju; potem: zgradbah, ulicah in ŠP sto in EOve>e ,k«*f 7~9 dm » k*' sto drugih rečeh. Najbolj zagonetna mu je le-Llecje do 10 din m svinjske do naivec 6.50 pota na živih bitjih, že zaradi življenja sa SEJMI 21- avgusta: Dokleževje; 22. avgusta: Litija, Nova vas pni Rakeku; 24. avgusta: Javorje pri Litiji, Kočevje. Laško, Murska Sobota, Slovenska Bistri' mega. Vse umetnosti vseh časov, ki jo opevajo, odkrivajo in razodevajo — ali nikoli je ne bodo popolnoma opele. ne popolnoma odkrile, ne razodele, človek je skrivnost sam sebi, je le senca svoje duše. Zato ic razumljivo, da ljudje zavestno ali podzavestno radi gledajo slike, pa kakršnekoli že. Fotogra- ca Sv n..i. OiM+nmArcifi Si i«. Ifij1 je dan0 nežn0 gledanje in nežno objav- ’• - - - tbutomers srez), St. Jer-1 jjanje. Zato bo fotografska razstava gotovo nej na Do!., Velenje; 25. avgusta: Loka pri Žusmu: 26, avgusta: Breg pri Ptuju, Veliki Gaber. vedno polna obiskovalcev. Fotografijo bo iz- i_ . popolnjeval še film. Fotografi sami in ama- K«4»enourg, | tern bodo samo pridobili, če si bodo to razstavo ogledali. Klub neodvisnih likovnih Vrednost donarla I umetnikov bo podal umetnostno razstavo. . " 'a Reja malih živali je našemu malemu člove- 1 ameriški dolar 43.30 din, 1 nemška k“ izdaten vir dohodkov. Vedno in vedno je marka 14.80, 1 belga 7.40, 1 madžarski treba stremeti za tem, da se reja pospešuje pbngb 8.60, 1 francoski frank 1.30 diii, | !_n rei?e navadi k smotrenemu delu, ki jim 1 švicarski frank 10. 1 italijanska lira , pnnašal°. »e več koristi. Leto za letom 2.25, 1 čškoslovaška krona 1.50 in 1 an- SšTma^ žlvan"!^' VeleSeimU gleški funt 238 dinarjev, I hofela več prešah. naša javnost jih ne bi Dopfff „Edinosti *•* Hmeljarski tabor v Žalcu Nad 400 hmeljarn iz Savinjske doline in bližnje okolice, kjer se goji hmelj, se je udeležilo v ponedeljek na praznik, dne 15. t. m. v dvorani g. Robleka v Žalcu, hmeljarskega tabora, ki ga je organizirala Hmeljarska zadruga v Žalcu. Na tem zborovanju se ponavadi^ podajajo poročila iz vseh lnneljskih okolišev, tudi tujih držav in sicer, kakšna je v dotičnih krajih hmeljska letina, kar seveda hmeljarje najbolj zanima. Predvsem se je razpravljalo o domačem pridelku, na-slašujoč. kako obirati, sušiti, spravljati in naposled paziti pri prodaji. Iz poročil je razvidno, da bo pri nas hrneljski pridelek skoraj gotovo v splošnem veliko manjši kot lani. Spomladanski tnraz, uši in skozi celo leto le malo dežja, ie povziočilo, da je tako neenakomeren in zaostal v rasti, kakor tudi pičel v nastavku cvetja. Precej splašilo pa je hmeljarje poročilo o stanju hmelja na Češkoslovaškem in Poljskem, ki seveda prihajata najbolj v poštev kot konkurentki na hmeljskem trgu. oziroma kot izvoznice v Anglijo in Ameriko. Obe državi imata do danes obilnejši pride-kakor lani. Naglašalc se je tudi, da premalo pazi- mo na kvaliteto hmelja ravno pri obiranju, s čemer edino lahko obdržimo konkurenco. V tem pogledu zaostajamo zadnja leta za drugimi dižavami; zato tembolj lahko zahte vamo od obiralcev lepo obiranje, ker nismo znižali zaslužka pri škafu vzlic slabi letini in negotovi kupčiji. Sprejeti so bili naslednji predlogi: Plača naj se pri hrani Din 1-50.—, brez hrane Din 2.— od škafa. Hmeljarska zadruga naj takoj intervenira pri oblasti za večji kredit, ki bi služil za reguliranje cen. Ker star hmeljarski zakon ni prikladen današnjim potrebam in razmeram hmeljarstva. naj se zahteva takoj po novem hmeljarskem zakonu. Ustanovi naj se slej ko prej v Sav. dol. hmeljska poizkusna postaja^ ki bo služila sav. hmeljarju kot praktična šola za izbiro sadežev in vzgled o vseh tozadevnih poizkusih. Pri slučajnostih so se mnogi oglasili in kritizirali razna nečastna postopanja nekaterih trgovcev hmelja pri oddaji hmelja, radi tekačev, ponujanje »punklarjev« iz obrobnih krajev itd. Zborovanje je bilo zaključeno z željo* da bi Savinjčani za voj pridelek dobili čim-več denarja. Murska Sobota Pred dnevi so deloma na Aleksandrovi, de loma na Lendavski cesti položili telefonski kabel, ki je tako zamenjal nadcestno žično napeljavo, kar je vsekakor v prid cestnemu Prometu. Končati jo hotel... 13. avgusta se je vlak, ki je vozil proti Soboti, v bližini vasi Rakičan. nenadoma ustavil. Vzrok za to ie bil nenavaden, pretresajoč prizor. Počez po tračnicah je ležal, tiščeč k sebi dva otročiča, mož brez roke. Bil je to Gabor iz Rakičana, ki je hotel vsled prevelike revščine z dvema nedoletnima otrokoma v smrt pod vlak. — baznemu strojevodji se je zahvaliti, da je pravočasno ustavil vlak in tako rešil troje človeških življenj. Kakor gobe po dežju, tako rastejo ta čas v Soboti nove stavbe in hiše. Na vseh koncih in krajih se zida. — Začelo se je tudi z gradnjo moderne stavbe živinozdravni-ka dr. Šerbeca, ki se bo zidala po načrtu arnitekta-domačina, Novaka. V doglednem ča se bo začelo tudi z gradnjo Trgovskega ki se bo tako vključil z drugimi stavami vred v niz reprezentativnih sobočkih zšradb. Rogaška Slatina Električno luč dobimo ob cesti- Od postaje * -je št rosa, posujemo rastlino z no in je nasujemo tudi okoli f8®”!1'* bomo čez par dni opazili, da smo razn črvičke, ličinke in slično pregnali. , KUHINJA Jeiernl cmoki. 20 dks nastrganih ieter, d\e v mleku al! vedi nama^ni žemlji, žlico drobno sesekljane čebule opražene v dveh oks masti, malo soli, popra in majarona .a3°ro premešaj, premelji enkrat ali dvakrat skozi mesni stroj, pomešaj z drobtinami ter vkuhaj v slano vodo ali juho v obliki cmokov. Slaninski cmok!. 20 dkg slanine zreži na kocke in jih nekoliko ocvri. N a to zreži aa kocke 5 žemeij, jih-daj k slanini in tudi nekoliko opraži. V loncu zmešaj četrt litra mie ka, 8 dkg moke, nekoliko soli in drobno sesekljanega zelenega peteršilja. dodaj eno jajce ter slanino z žemljami. Oblikuj cmoke in jih vkuhaj v slano vodo aii juho. Tirolski cmoki so v glavnem podobni sla-ninskim cmokom. V dovršeno zmes za sla-ninske cmoke daj 15 dkg sesekljanega prekajenega mesa in dve žlici sesekljanega' >n opraženega luka. Cmoki iz mozga. 15 dkg kostnega mozga pretlači skozi sito in v enem delu mozga zarumeni žlico sesekljane čebule in peteršilja, dodaj ostali mozeg, mešaj tako dolgo, da se prične peniti, dodaj eno jajce, sol, poper in tri v vodi namočene ter dobro ožete žemlje. Vse dobro premešaj, pretlači skozi sito, dodaj drobtin in vkuhaj. Pri vseh teh vrstah cmokov vkuhaj najprej samo enega, da vidiš, ali si dobro zmešala. Ugodna sezona za naš tujski promet V našem listu smo že večkrat pisali o tujskem prometu in o njega važnosti. Večkrat smo se že tudi dotaknili naših prometnih sredstev. Pisali smo o pomanjkanju modernih cest glede na čedalje bolj razvijajoč se avtomobilizem. Tu in tam smo opazili znatno upoštevanje naših predlogov, kar je pač razveseljivo. Vsak napredek pozdravljamo! Zadnje čase pa dobivamo od vseh strani ugodna poročila o letošnji tujsko-pro-metni sezoni. Pomladanski meseci, posebno rožnata meseca maj—junij, niso bili ugodni. Dotok tujcev v teh mesecih je nekoliko zastal. Ob vstopu v sezono pa, kakor da bi odprli zatvornice reki: Naval gostov od vseh strani, iz naše države in inozemstva, je našo domovino naravnost preplavil. Iz našega krasnega zdravilišča in letovišča, Rogaške Slatine, poročajo, da je sezona tako ugodna, kot ni bilo že dolgo zapaziti. Iz drugega štajerskega bisera, Dobrne, smo prejeli poročilo, da je bila sezona, kar se tiče tujskega prometa, na višku. O Bledu smo prejeli ravno tako najugodnejše novice. O ugodni sezoni Rogaške Slatine in Bleda smo čitali laskava porčila tudi v dnevnem časopisju. V vseh ozirih moramo biti zadovoljni, dasi je šla pomlad mimo nas skoraj jalova. Upajmo, da bo jesen nadoknadila, česar ni bilo mogoče doseči maja in junija. ZVON NA HRIBU Potreben je že bil. Namreč zvon na Lepem vrhu. Na vseh straneh sami samotni bregovi, od nikoder božjega glasu, da, tak je pač na svetu red, da imajo povsod zvonove in nekoga, ki zvoni jutro, poldne in večer. Na Lepem vrhu pa nič. Tako so premišljevali vsi trije sosedje. Viseli so vsak v svojem bregu, Tone Brenta na sončni strapi z lepo belo hišo, Tomaž škafar nekoliko bolj spodaj in Jurček Ma-jolika, najrevnejši, skoraj v grapi. Tuhtali so težko vprašanje, svojih misli pa niso prodajali drug drugemu. Stala je namreč na Lepem vrhu kapelica, lepa kapelica, posvečena svetemu Antonu Pado-vanskemu. Skoraj se je zdelo vsem trem nerodno, čemu ni božja bot, tolikokrat jih je že bil svetnik uslišal. Videla se je kapelica od vseh treh hiš, kakor bi bila od vseh treh enako oddaljena. Dejal si je torej Tone Brenta: »Kapelica na Lepem vrhu! Zvona ji manjka, kako pa. Treba ji bo kupiti zvon, zvoniti jutro in poldne in večer. Toliko ie zmoremo vsi trije, da ga kupimo, če ona dva lakomnika odnehata, premorem tudi sam, kajti najbogatejši sem. In potem bom zvonil. Posebej si pač ne bomo najemali mežnarja, kakor je to drugod v navad'-. Vsekakor bo ta čast doletela mojo hi-'o, najuglednejša je, največ sveta imam in lahko si najamem nosebel hlapca. Ka-kopa, zve ’il bom pa, kak^r sc spodobi in kot to zalueva pošteni red, čeprav se bo- ROBOTKIN sta škafar in Majolika zmrdovala. Kakšen pot jima pa nalašč nekoliko zmešam čas.« Dejal si je Tomaž škafar: »Zvon moramo na vsak način dobm, >ep zvon, tak, da bo pel ko kateri pri fari. človek že ne ve, kdaj je jutro, kdaj poldne, kdaj večer. Strahotno je življenje v taki samoti. Mislim, da bomo zlahka zbrali toliko denarja, če se Brenta in Majolika kaj upreta, ga bom pač sam preskrbel. Leta in leta sem živel v tujem svetu, marsikaj sem prestal, dovolj sem izobražen, da znam presoditi vsako stvar, kakor je treba. Potem bom tudi zvonil, zakaj, to je samo ob sebi razumljivo, da bo mene doletela ta čast. Ni sicer umetno delo, poganjati tak zvon, pa nekaj izobraženosti je pri vsem tem le treba, čisto pošteno bom zvonil, obema enako, Brenti in Ma-joliki. Le, če mi bosta kdaj ponagajala, da se bom spozabil, potem pač ne rečem ...« Sanjal je Jurček Majolika: »Vsekakor spada v kapelico zvon, lep zvon s polnim glasom in toplo pesmijo. Mislim, da ga lahko kupimo, če zložimo vsak po svojem bogastvu. Meni sicer ne pritiče dosti, revnim ljudem pač ni treba dajati denarja, ker ga nimajo kje vzeti. Bom pa zvonil zato kaj več. Lepo bom zvonil, vajen sem dela. Vsem enako, vsem o pravem času. Seveda obema ne bom inr-,gel ustreči, Ifadje so prč tnke narave, da hoče ta zdaj, oni spet ob drugi uri jutro in večer. Včasih bom moral odločiti kar po svoje.« Ko so vse do dobrega presanjali in pretehtali, so priklicali drug drugega z bregov in se sešli pri svetem Antonu. Dobro-voljno so si ogledali svetnika, omenili, da je potreben zvon in hitro so se zedinili. Da, o tem so že vsi sanjali. Zvon Je vsekakor treba kupiti. Pa drug drugemu niso zaupali, zato so se drug teden odpravili vsi trije v daljno mesto in kupili zvon. Dolgo so potovali; zdaj ga je nosit eden, zdaj drugi, pazili so nanj, da ga ne bf kdo skrivoma kaj odškrbnil, vsakovrstne stvari se govorijo na svetu, tudi tak zvon ima sovražnike. Naposled so prišli spet do kapelice. Obesili so zvon na leseni drog v strehi, potegnili so drug za drugim za vrv in se razveselili. Da, zvon je imel lep glas, polno in glasno je pljuskal ob bregove in iz vseh treh hiš so se prikazali ljudje. Oddahnili so se. Zdaj so Imeli zvon, bili so popolnoma enaki drugim ljudem v fari. Toda prišlo je najhujše. Brenta se je popraskal za ušesi in izjavil, da za zvo-nenje bo pač on sam skrbel. »Zakaj, naša hiša je najimenitnejša in po vsej pravici se nam to spodobi.« »Tisto je pač res,« je menil škafar. »Toda naša ni nič slabša. Mislim celo, da smo pri nas najbolj izobraženi. In izobrazba je danes tista, ki ukazuje.« »Moj Bog,« je vzdihnil Jurček Majolika. >Tudi meni je nekaj do tega zvonenja! Prav toliko imam pravice, kakor vidva* Mogoče celo kaj več. Zakaj pri meni je baita polnn otrok, mimogrede opravim to delo. Vidva pa skoraj nimata časa.c Tehtali so opravilo in niso prišli do zaključka. Ne, nobeden ni hotel odnehati. Da bi drug drugemu pustili naj hodi zvonit? Brenta je odkimaval. Saj je vendar da! največ denarja. Zaklel je dvakrat precej pošteno, tudi škafar se je priduši!, inato sta odšla vsak na svojo stran. Ma-jplika se je nezaupno ozrl po svetem Antonu, se previdno pokrižal in šel še on svojo pot. Tako je pač bil zvon v kapelici, zvonili pa niso. Svet je pač čakal, kdaj se oglasi pesem, ki je zanjo vse pripravljeno, pesmi pa ni bilo. Drug drugemu niso privoščili, da bi smeli zvoniti, naj rajši zvon molči, so dejali. čez čas jim je pa prišlo na misel, da bi si najeli nekoga, ki bi jim zvonil. »Dovolj smo imenitni, da nam lahko hodi kdo zvonit,« so si trkali po prsih. Izbirali so dolgo, naposled so našli cerkovnika. Bil je pač že star, pri fari je bil doma. Dolga leta je poganjal farne zvonove, zdaj, ko je ostarel, so ga odstavili. Za kapelico svetega Antona je pa bil še dober. Do kapelice je bilo sicer daleč, zelo daleč, skoraj dve uri, toda plačali so mu in za denar se vse napravi. Naposled je pač nekdo zvonil in so tudi v hribih vedeli, kdaj je jutro, poldne in vrčer. In bili so zadovoljni, zvonil je tujec in spoštovali so ga. Res so sem in tja pomislili, da bi to lahko tudi sami opravili, tako malenkost, a take misli so jih obšle !e v uri nezadovoljstva. Poglavitno je bilo, da ni zvona poganjal ne Brenta, ne škafar, ne Majolika; poglavitno je bilo, da jih je kdo drugi. Z manevrov irancoske armade. Velikih gorskih manevrov se je udeležil tudi gene-ralštabni poveljnik general Gamelin. Na podobi vidimo generala Gamelina, ko se »rokuje« s psom-bernardi-cem, ki tudi služijo francoskim izvidnlškim četam v visokem gorovju. Srečni Amerikancl in nesrečni diktatorji Znanost proti rasnim teorijam V času, ki je povzdignil rasno teorijo — prvikrat v moderni zgodovini — v politično dogmo, zasluži pozornost, da se moderna znanost močno oddaljuje od te teorije in da zanika obstoj povsem čistih ras. Ta nazor sodobne vede je prišel posebno jasno do izraza na mednarodnem kongresu za antropologijo in etnologijo, ki se je nedavno vršil v Kopenhagnu. Izhodišče diskusije je bilo predavanje »Kaj je človeška rasa?« dr. R. Norden-strenga iz Upsale. Predavatelj je dejal, da o absolutno čistih rasah sploh ne moremo govoriti, človeštvo se je že od svojega začetka tako mnogokrat mešalo in križalo, da čistih plemen ni več. Govoriti moremo kvečjemu o relativno čistih rasah, v Katerih se ljudje več ali manj močno približujejo osrednjemu (idealnemu) tipu. Ostra ločitev med rasami pa ne obstoja nikjer: narava ni tako sistematična, kakor mnogi mislijo in želijo. Nikakor se zato ne sme oboževati rase kot nekak ideal. — Temu mnenju je oporekal nemški profesor E. Fischer, ki pravi, da čiste rase ob sfojajo, čeprav njihovega izvora antropološko ne moremo ugotoviti. Definiral je našo kot skupino ljudi, ki se od drugih nazUkujeio po določenih dednih lastnostih. Obče duševne in telesne lastnosti ljudi posameznih ras se med seboj razlikujejo. Razlike v duševnih sposobnostih različnih Plemen so tako velike, da jih je nemogoče pripisati samo vplivu okolja. Tudi način mišljenja in čuvstvovanja je pri različnih plemenih različen. Rasne meje so kulturne meje, je dejal prof. Fischer, kajti kultura nekega ljudstva je nerazdruž-uo povezana z ustvarjalnimi sposobnostmi naroda. Po mnenju ameriškega učenjaka Her-skovitsa je treba pojem rase prenesti v področje mistike. Kongresa se ie udeležil tudi slovenski antropolog dr. Božo Škerlj iz Ljubljane, ki se je pridružil izvajanjem dr. Norden-strenga. mf. Konec poljskih strašil Vse na svetu se preživlja, spreminja in modernizira, zato je moralo priti na vr-tudi strašilovzelniku ali pa koruzi, ki je stoletja dolgo plašilo nekli-pane in neželjene goste. Ta prastari pojav na vseh poljih in njivah sveta je dobil resnega in nevarnega tekmeca, ki bo bržkone kaj kmalu izrinil s polj smešnega moža iz cunj in slame. To »moderno« strašilo, ki pa ga moramo prav za prav imenovati le nadomestek onega prejšnjega, je že mogoče videti tu in tam v kaki boljši trgovini s poljedeljskimi stroji in železnino. To je nekak »stroj«, bolje rečeno priprava, ki sestoji iz dveh kosov lahke pločevine. Ta naprava se pri najmanjšem, komaj čutnem veiru začenja tresti in tolči po sebi. Na ta način torej ne plaši ptičjega sveta samo s pregibanjem in »miganjem« lesketajoče se pločevine, marveč tudi — in to še bolj! ~7 z zvokom, ki ga proizvajata oba kovinska kosa, udarjajoča drug ob drugega. Ono »staromodno« strašilo je bilo od davna ne le figura, napravljena iz starih oblek in krp, da bi s svojo strašnostjo in Podobnostjo človeku varala ptiče, »dokazujoč« jim, da nekdo sredi njive »preži« na nje, ampak je služilo vedno tudi za nadimek prav grdega človeka, še pogoste-je pa za smešno ali neokusno oblečenega. Strašilo pa je imelo tudi svoj simbolični Pomen ... Strašil po njivah se boje samo neumni ptiči, ki ne razlikujejo maske od živega bitja. In kakor vsaka stvar v prirodi, se da tudi to v neštevilnih primerih prenesti na ljudi. Kako vendar v življenju kar mrgoli strašil, ki bi jih takoj, če jih natančneje in od blizu pogledamo, spoznali in videli, da so le nekaj cunj, natrpanih s slamo, — vse skupaj pa približno prav tako neškodljivo kakor tisti gospodek v polju. Zastraševalna metoda je zelo priljubljena, kajti še vedno se prav s pridom uporablja proti ljudem, ki so malo preveč boječi, tihi in ne ljubijo sporov. Kakor hitro se pa tak človek več ne ustraši — bodisi, da se je nanj že navadil, bodisi, da ga je spoznal, spoznal tudi njegovo notranjost, zlasti bolj gori pri vrhu... — tedaj se navadno umakne strašilo, in sicer kar naglo, zakaj na odpor in pogum ni bilo pripravljeno, 1 J j ftll 'J liiliiAln A* v 1 JU f 2 JJflVlll ... Kalco bo pa sedaj, ko bodo začela ta strašila počasi izginjati z njiv? Tedaj ne bomo mogli več simbolično uporabljati te beSede? — Ne bojte se! Tudi ropotajoči in bleščeči se naslednik slamnatega moza ie ima — in je že davno imel — svoje prispodobe v življenju! Ali ne srečujete pogostokrat ljudi, ki vas s svojim žvenketom in rožljanjem rae =sfcM=fcL-*«rr'