Pomurski GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 21. SEPT. 1961 Leto XIII. — Štev. 37 Cena 15 din V PONEDELJEK ZASEDANJE OLO MURSKA SOBOTA Na seji obeh zborov OLO Murska Sobota, ki bo v ponedeljek, bodo odborniki razpravljali o realizaciji družbenih planov pomurskih gospodarskih organizacij za prvo polletje 1961. Na ločenih sejah bodo razpravljali o odloku o določitvi komunalne banke, za katero bo Narodna banka vodila proračunska sredstva okraja, sredstva okrajnih skladov in drugih sredstev na posebnem računu. Poleg tega bodo na ločenih sejah sklepali o spremembi katastrskih lestvic za območje okraja Murska Sobota, imenovanju komisije za prenos poslov Zadružne hranilnice v Murski Soboti in o prenosu ustanoviteljskih pravic Doma onemoglih Lukavci na ObLO Ljutomer. Velika proslava 20—letnice revolucije in krajevnega praznika v Veliki Polani VSTAJA DELOVNIH LJUDI - MEJNIK PRETEKLOSTI V nedeljo so v Veliki Polani prebivalci lendavske občine svečano proslavili 20-letnico revolucije in krajevni praznik Velike Polane. V lepo okrašeno in vedro razpoloženo Veliko Polano so prišli tudi ljudje iz drugih krajev Pomurja, da bi tako skupno proslavili pomembno obletnico vstaje. Poleg predstavnikov občinskih in okrajnih političnih organizacij se je udeležil slavnostnega zborovanja pri osnovni šoli v Veliki Polani tudi član CK ZKS Miško Kranjec. Potem, ko je predsednik ObO ZB Lendava, Alojz Ža- lik, odprl ljudsko zborovanje, je spregovoril član CK ZKS in rojak Velike Polane, književnik Miško Kranjec, ki je v svojem govoru med drugim dejal: »Čas beži in kar je bilo včeraj še tako pomembno, je danes zgodovina že zaprla med zaprašene platnice in morda le dva, tri stavke z eno ali dvema letnicama predala šolam, šolskim otrokom. V tej zgodovini, v tem našem življenju pa so stvari, ki jih ni mogoče stisniti v tri suhoparne stavke, temveč postajajo čedalje bolj živi, čedalje več vsebine imajo ti dogodki in čedalje bolj postajajo naša vsebina in oblika našega življenja. Taka stvar je tudi vstaja jugoslovanskih narodov in s tem v zvezi vstaja naših delovnih prekmurskih ljudi. To je mejnik tisočletni preteklosti in vrata vsej naši prehodnosti.« Nato je Miško Kranjec govoril o dogodkih pred drugo svetovno vojno ter med drugim dejal: »Prebujenje v Prekmurju se je začelo, vendar je počasi napredovalo. Lahko pa rečem, da imamo tudi v Prekmurju, kar zadeva revolucionarna gibanja, svetlo tradicijo. Začeli smo s časopisi od Novega časa preko Ljudske pravice. Tako daleč smo uspeli, da smo lahko postavili svojo kandidaturo, svojega predstavnika, predstavnika KP za volitve leta 1938. Podporo smo našli v našem proletariatu, v naših kmečkih ljudeh. In če bi bile razmere malo lažje, bi tudi takrat odnesli lepo zmago. Ne glede na to, da nismo zmagali, je treba priznati, da smo v (Nadaljevanje na 2. strani) Miško Kranjec med govorom S proslave v Veliki Polani V sredini prihodnjega meseca dva občinska praznika — MURSKA SOBOTA IN GOR. RADGONA V soboto je poseben odbor za pripravo občinskega praznika v Murski Soboti pripravil okvirni program občinskega praznika, ki bo trajal od vključno 15. do vključno 22. oktobra. Ves teden bo vrsta kulturnih in športnih prireditev, kot osrednja prireditev pa bo vsekakor otvoritev obrata težke konfekcije v Murski Soboti. Ta bo 17. oktobra dopoldne, to je datum, ki ga slavi prebivalstvo soboške občine kot svoj občinski praznik. Na nedavnem sestanku odbora za izvedbo proslave radgonskega občinskega praznika in odkritja spomenika NOB je bilo imenovanih 12 komisij, katerih naloga je sestava programov za proslavo 15. oktobra v Gornji Radgoni. Med osrednje prireditve sodijo poleg omenjenega še gostovanje gledališča iz Ljubljane ali Maribora, prireditev »Pokaži, kaj znaš«, otvoritev strelišča, zaključek občinskega praznika pa predstavlja velik aeromiting, ki ga bo v nedeljo 22. oktobra popoldne pri- redil soboški Aeroklub. Poleg navedenih je predvidena še cela vrsta prireditev: kulturnih in športnih. Odbor -za pripravo programa občinskega praznika je na sobotni seji dal priporočilo, naj bi delovni kolektivi na dan 17. oktobra praznovali. Po okvirnem programu, ki so ga sestavili na omenjeni seji, bodo 20-letnico revolucije in občinsko praznovanje slavili osem dni. Prvi dan praznovanja 8. oktobra bo občinski gasilski festival v Slatini Radencih, drugi dan pa bo Pokrajinski muzej M. Sobota odprl v Gornji Radgoni razstavo NOB za Pomurje. Dalje bo v teh dneh TVD Partizan organiziral dve akademiji in to v Gornji Radgoni in Apačah. Predvideno je tudi vrsta drugih športnih in kulturnih prireditev, gostovanje SNG iz Ljubljane ali Maribora ter otvoritev rokometnega igrišča. Na večer pred praznikom bo baklada, kresovanje pri gradu in sprejem partizanskih patrulj. Zjutraj na dan praznika bo budnica, nato koncert godbe na pihala, povorka, ob 10. uri dopoldne pa slavnostno zborovanje in govor ter odkritje spomenika. Popoldne bodo motorne dirke, po končanih dirkah pa veselica. Za občinski praznik se že zdaj vsa društva, organizacije in kolektivi, vneto pripravljajo. Radgono in druge večje kraje bodo za praznovanje lepo uredili in okrasili. V teh dneh končujejo tudi temelje za postavitev spomenika pred železniško postajo. -rj- TEMELJI ZA TOVARNO V LJUTOMERU Gradbeno podjetje »Gradis« iz Ljubljane gradi ob železniški postaji v Ljutomeru novo tovarno močnatih krmil. Temelji bi bili že zdavnaj zgrajeni, če ne bi graditelji naleteli na mehak teren, zaradi česar morajo nabijati opornike. Te nepredvidene težave je zakrivil Geološki zavod iz Ljubljane, ki je pri preiskovanju tal ugotovil, da ne bo potrebno utrjevanje. Težave pa imajo tudi z načrti, ki jih ljubljanski »Agrobiro« kljub dogovoru še ni dogotovil. Kljub temu pa računajo, da bodo ob ugodnem vremenu lahko proizvodni obrat in skladišče spravil pod streho že do začetka prihodnjega leta. Začetek obratovanja pa je predviden 1. maja. Vso uvoženo opremo in stroje imajo že pripravljene, domačo pa dobivajo v teh dneh. Vzporedno z ostalo gradnjo bodo zgradili tudi železniški tir, ki bo velikega pomena za transport, cesta do gradbišča pa je že zgrajena. Nova tovarna bo pretežno mehanizirana in bo imela letno zmogljivost 1700 vagonov krmil. Surovine so v glavnem zagotovljene, pa tudi s prodajo krmil ne bodo imeli težav. Računajo, da bo nova tovarna, ki bo predvidoma obratovala v dveh izmenah, zaposlila v proizvodnji in transportu blizu 70 ljudi. Ker gradnja kljub nastalim težavam še kar hitro napreduje, so že poslali na specializacijo nekaj ljudi. -ko DPD IVANJKOVCI DELA VSE LETO Če se boste v Ivanjkovcih zanimali za delo društev, vam bodo najprej omenili DPD Svoboda. To društvo namreč niti v poletnih mesecih ne preneha z delom. Pred kratkim so na domačem odru uprizorili igro »Kadar se pojavi otrok«, v kratkem pa bodo z njo gostovali še pri Veliki Nedelji, v Središču ob Dravi in v Žerovincih. Pred dnevi so začeli pripravljati vloge že za novo igro z naslovom »Pred puškami stojim«, ki jo bodo uprizorili ob 29. novembru. -ko Na delovišču nove tovarne v Ljutomeru Zadnji utrinki iz Baške V soboto spet doma Naši najmlajši se v Baški zelo dobro počutijo. Imajo lepo vreme — pravijo celo, boljše kot v avgustu — domov pa bodo prišli v soboto z vlakom, ki prispe v M. Soboto ob devetih zjutraj. Od Baške se bodo poslovili že v petek ob pol sedmih zjutraj. V zadnjem pismu, ki smo ga dobili iz Baške, sporočajo, da so se vsi zredili, preden pa odidejo, bodo imeli manjšo prireditev. Za program so se dobro pripravili. V RADENCIH POSVETOVANJE za izdelavo urbanističnega načrta Te dni je bilo v Radencih širše posvetovanje o izdelavi urbanističnega programa kraja Slatina Radenci in za določitev vplivnega območja. Poleg zastopnikov zdravilišča so se posvetovanja udeležili: zastopnika republiškega sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve, tovariša inženir Marjan Preži in dr. Saje iz Ljubljane, predsednik OLO Rudi Čačinovič in drugi. O pripravah je poročal načelnik oddelka za gospodarstvo in finance pri OLO Murska Sobota Peter Vujec. Navedel je činitelje, od katerih je odvisna določitev vplivnega področja Radenc. Po daljši razpravi so sklenili, da zdravilišče Radenska Slatina ob sodelovanju podjetja Agrobiro Ljubljana, občinskega ljudskega odbora in strokovnjakov prične pri- pravljati urbanistični program Radenc. Vplivno področje bo obsegalo okrog 14.400 ha zemljišča ter 49 vasi, med temi 9 v Prekmurju. Ika Tekmovanje gasilskih oddelkov v Markišavcih Minulo nedeljo je bilo v Markišavcih občinsko tekmovanje ženskih in pionirskih gasilskih oddelkov, na katerem je nastopilo 40 pionirjev in 43 članic. Med ženskimi oddelki se je najbolje izkazal oddelek iz Tešanovec, med pionirskimi pa oddelek iz Bodonec. Tekmovanje si je ogledalo precej ljudi. To tekmovanje so organizirali z namenom, da bi vzbudili tudi med ženskami in pionirji večje zanimanje za gasilstvo. VREMENSKA NAPOVED za čas od 22. sept. do 1. okt. Prevladovalo bo lepo vreme. Okrog 27. sept. se pričakujejo prehodne padavine. Dr. V. M. AVTOBUSNA PROGA Murska Sobota - Radkersburg Pred nekaj dnevi so se sestali predstavniki naših lokalnih organov s predstavniki lokalnih organov iz Radkessburga. Glede na želje prebivalstva so razpravljali o uvedbi avtobusne proge, ki bi povezovala naše kraje z avstrijskimi. Dogovorili so se, da bo nova avtobusna proga potekala na relaciji Murska Sobota preko Gederovec v Radkersburg. Drugo vprašanje, ki so ga obravnavali, je bilo vprašanje kolesarjev naših državljanov, ki se s kolesi vozijo na avstrijskem področju. V Avstriji veljajo nekoliko drugačni prometni predpisi za kolesarje. Vsak avstrijski kolesar mora imeti poleg ostale obvezne opreme na kolesu še svetle pedale česar pa naši kolesarji nimajo. Ker okrog 80 odst. naših državljanov gre čez mejo s kolesi, so se sporazumeli, da v bodoče ne bodo puščali naših kolesarjev v Avstrijo, v koli- kor ne, bodo imeli, seveda poleg ostale opreme, ki je potrebna po naših cestno-prometnih predpisih, svetle pedale. Zaradi tega si bodo morali naši državljani, ki nameravajo potovati v Avstrijo s kolesom, nabaviti opremo, ki jo zahtevajo cestno-prom predpisi v Avstriji. -ml II. BBČINSKI GASILSKI DAN V RADENCIH Občinska gasilska zveza G. Radgona bo priredila 8. oktobra drugi občinski gasilski dan, ki bo v Slatini Radencih. Na tej svečanosti bodo razvili prapor gasilskega društva Sl. Radenci, katerega pokrovitelj bo Občinski odbor SZDL Gornja Radgona. Prav tako pa bo tega dne svečana predaja gasilskega avtomobila Gasilskemu društvu S. Radenci. Pionirji osnovnih šol pa bodo izvedli, kulturni program. Na svečanosti bo sodelovalo tudi gasilsko društvo iz Celja, udeležili pa se ga bodo zastopniki zvezne in republiške gasilske zveze. V popoldanskih urah bodo meddruštvena tekmovanja, kolesarska tekmovanja in druga. Na predvečer 7. oktobra bo na Kapeli kresovanje in ognjemet. -ml Ne uvrščajmo se med zaostankarje Mogočo mi bo kdo zameril, da bom ponovil eno izmed misli, ki jo je izrekel član Zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorović letos februarja na zasedanju Zvezne ljudske skupščine. Zameril mi bo, češ, le čemu ponavljanje besed pol leta potlej, ko so bile izgovorjene. Tovariš Mijalko Todorović je na februarskem zasedanju Zvezne ljudske skupščine, ob obrazložitvi ukrepov, ki jih je skupščina uveljavila, opozoril na nekatere temeljne naloge, ki naj jih kolektivi gospodarskih organizacij uresničujejo zato, da bo rezultat ukrepov čimprej viden. Med drugim je dejal, naj bo osnovna orientacija delavskih svetov in drugih organov na podrobni obdelavi sistema znotraj gospodarskih organizacij. Samo dosledna in adekvatna uporaba in podrobno proučevanje novih odnosov delitve znotraj gospodarskih organizacij, med posamezne dele podjetja, ekonomske enote itd, bo razgibala vse potencialne možnosti in odprla rezervne sile, ki jih imajo podjetja. To naj bo po njegovem zdaj poglavitna orientacija vsega gospodarstva. Z drugo besedo povedano, tovariš Mijalko Todorović je tokrat opozarjal samoupravne organe, naj znotraj podjetja s svojimi pravnimi akti uresničujejo načela, ki jih je sprejela skupščina, načela, ki zagotavljajo samostojno delitev dohodka, in to delitev v vsaki posamezni organizacijski ali ekonomski enoti. Tistim, ki bi prigovarjali tem, nekolikanj »zapoznelim citatom«, povem, da sem jih namerno izbral ob prebiranju rezultatov ankete, ki jih je izvedel Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije o uresničevanju novih predpisov o razdelitvi. Naš najvišji sindikalni organ je namreč hotel s to anketo ugotoviti, kako je doslej napredovalo delo na tem področju, kakšni problemi so še odprti, kje naj bo aktivnost družbenih činiteljev v gospodarskih organizacijah še večja, česa ne velja zapostavljati in podobno. Anketa, ki je bila izdelana v juliju v 858 kolektivih, je opozorila, da izdelava pravilnikov kar preveč hudo zaostaja. Uveljavljanje novih gospodarskih predpisov — to smo sicer že napisali na straneh našega lista — namreč terja, da gospodarske organizacije letos do konca decembra sprejmejo pravilnik o razdelitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. To pa ni goli formalizem. Gre namreč za to, da s temi pravilniki prvič uresničujemo načela, uveljavljena z zakonskimi predpisi na februrskem zasedanju Zvezne ljudske skupščine v vsakem posameznem kolektivu, in drugič, da na osnovi teh načel uresničimo decentralizacijo samoupravljanja uresničimo na ta način, da damo materialne pristojnosti najnižjim, bolje rečeno temeljnim nosilcem samoupravljanja — proizvajalcem v ekonomskih ali drugih enotah. Analiza ankete opozarja, kot sem že delal, da to delo potega prepočasi. Komaj četrtino anketiranih podjetij je namreč do julija sprejelo pravilnike o razdelitvi čistega dohodka. 28 odst. anketiranih podjetij je sprejelo pravilnike o razdelitvi osebnih dohodkov. Iz odgovorov ankete je moč zaključevati, da so v 42 odst. anketiranih podjetij sicer že izde- lali osnutek pravilnikov, najpočasneje pa poteka to delo v komunalnih in obrtniških podjetjih, grafični in lesni industriji, v merilu vse države seveda. Če bi ta organ izvedel antketo v tem času, bi bili rezultati verjetno le za malenkost boljši. Skoraj trdno smo lahko prepričani, da jo delo v teh poletnih mesecih počivalo, zdaj pa bodo marsikje na vrat na nos pohiteli z izdelavo pravilnika, marsikje pa seveda tako, da ga bodo enostavno prepisali od drugega podjetja. Takšno izdelavo pravilnika pa velja že v naprej grajati. Pravilnik mora namreč nujno vsebovati vse tiste značilnosti, ki so veljavne za vsako posamezno gospodarsko organizacijo, splošna so lahko le načela. Najsplošnejše in za vsako podjetje veljavno pa je načelo, naj bo prejemek vsakogar odvisen od njegove lastne prizadevnosti in od uspeha, ki ga dosega ekonomska enota, v kateri je zaposlen, in podjetja kot celote. Razveseljiv je podatek, da, je 70 odst. anketirancev odgovorilo, da bodo delili dohodek v ekonomskih enotah, 24 odst. odgovorov pa zatrjuje, da je takšna delitev predvidena. Le 6 odst. anketirancev na to vprašanje ni odgovorilo. To pomeni, da ekonomske enote že dobivajo v dobršni meri materialno osnovo za svoje delovanje, pa če- prav jim ponekod prisojajo le odločanje o delitvi osebnih dohodkov in le o delu skladov. Do zaključka leta nas ločijo le še dobri trije meseci. Časa ni na pretek. Zato velja sedaj pospešiti z izdelavo pravilnikov in tako izkoristiti vse tiste silnice, ki naj pospešijo razvoj podjetja in gospodarstva sploh. P. D. Jože Horvat-Jaki »Karneval«, slika je ena od. 18 del, ki jih Jaki razstavlja te dni v Benetkah Dijaki gimnazije in učiteljišča v Murski Soboti so takoj prvi teden ob pričetku šolskega pouka pričeli z nadaljnjimi deli pri urejevanju stadiona. Z ato pa bodo, kot so sklenili, podaljšali pouk na račun semestralnih počitnic. KONFEKCIJA NA PREPIHU— KONFEKCIJA NA PREPIHU — KONFEKCIJA NA PREPIHU — KONFEKCIJA NA TEKSTILNA MENEŽERIJA Če bi izvedli med soboškimi delovnimi ženami, a tudi drugimi potrošniki anketo glede preskrbe z industrijskim blagom, predvsem tekstilom, bi dobili v glavnem povsod enak odgovor: »Ni dovolj otroške konfekcije, izbor tekstila je slab, ni okusnih desenov itd. Kdor hoče kupovati po sodobnem okusu, mora v Maribor, Ljubljano, Zagreb in zadnje čase tudi v — Graz.« Mnogo je pripomb tudi glede formiranja cen in uslug. Recimo, da je to le ena plat zvona. V eni izmed soboških trgovin, kjer predstavlja, konfekcija 25 do 30% celokupnega letnega prometa, — kadar prodajajo konfekcijo po znižanih cenah, zavzema ta celo 6J% prometa, — pa sodijo, da so krenile stvari glede preskrbe s konfekcijo v primerjavi s prejšnjimi leti na bolje. Sodijo tudi, da se socialistični sektor proizvodnje še ne zavzema dovolj, kar velja zlasti za drobno konfekcijo. Menijo pa tudi, da je prav konfekcija — loterija. Nekaj modnih artiklov gre v prodajo kot maslo (če je poceni), potem pa se že zatakne, ker se lotijo proizvodnje tega artikla skoraj vsi proizvajalci. Brž je tu količina, o kvaliteti pa ni sledu, vsaj s stališča konkurence ne. Tudi trgovci menijo, da je danes še težko najti pri konfekciji artikle po sodobnem okusu, pri čemer pa le-tega ne smemo istovetiti z vrhunsko svetovno modo. Res je tudi, da proizvajalci konfekcije znižajo cene izdelkom, ko z njimi že dovolj zaslužijo, že prej omenjena količina pa se jim nakopiči v skladiščih in ogrozi poslovanje. Soboški trgovci popolnoma pravilno trdijo, da je bodočnost tekstilne trgovine v konfekciji To toliko bolj, ker postajajo obrtniške usluge spričo visokih cen predrage. Mnogo pove tudi izkušnja trgovine, da pri fini konfekciji, kot se glasi ta trgovski izraz, ni vprašanje prodaje. Prodaja konfekcije pa vsekakor ni enostavna stvar, zato se poga- jajo z nekaterimi prodajalci tudi za komisijsko prodajo. Toda kaže, da je pri nas konfekcija še zmeraj na zapečku. Ena izmed najbolj znanih naših tekstilnih tovarn, ki je včasih prednjačila s svojo konfekcijo na jugoslovanskem trgu. danes ne pomeni več na tržišču konfekcije mnogo. Poznavalci razmer na tržišču pravijo, da je to zaradi tega, ker ta tovarna izdeluje tudi tekstil, ki ga brez težav proda v izvozu na južni zemeljski polobli, kolikor hoče. Kaže, da izdeluje konfekcijo le še zato, da ji nihče ne bi mogel očitati, da zanemarja formalno skrb za delovne ljudi. Zaslužek je kajpak prvi, zato se pogosta zgodi, — kar ugotavljajo tudi soboški trgovci —, da se skoraj vedno znajdejo proizvajalci tekstila na istem tiru. Najprej, ko želijo potrošniki to li ono blago, ga ni, nakar ga po inozemskem vzorcu začnejo izdelovati skoraj vsi proizvajalci tekstila. Sedaj, ko so se skladišča dodobra napolnila, pa so začeli razmišljati o potrebi sodelovanja in specializacije. Zato se ne smemo čuditi, če najdemo na zagrebškem velesejmu v grškem paviljonu odlična blaga ob dejstvu, da ima Grčija le nekaj tekstil- nih tovarn, pri nas pa, kjer je množica tovarn s tradicijo in odličnimi možnostmi, pa povprečno kvaliteto in ogromno količino. Neki vidni gospodarstvenik je ob obisku zagrebškega velesejma rekel, da je naša tekstilna industrija dokaz, kako se »proizvajajo« — izgube. Vse to tudi deloma pojasnjuje stanje na tržišču konfekcije, saj se le-ta začenja pri proizvodnji tekstila. Potrošniki so vedno bolj zavzeti za kakovostno konfekcijo, ker jim to narekuje njihova računica. Zal pa velja ugotovitev, da je paviljon konfekcije na zagrebškem velesejmu »nekje« na periferiji, za vsemi paviljoni in oddaljen od proizvajalcev tekstila in trikotaže. Tudi panoji so revno urejeni, pa čeprav najdemo med njimi tudi pano soboške »Mure«. Vsekakor takšen odnos do konfekcije na sejmu vzorcev blaga široke potrošnje ni na mestu. Zlasti ob dejstvu, — to vedo tudi soboški trgovci in potrošniki Pomurja — ko se zadnja leta industrija gotove obleke bori za mesto pod soncem in ko je vsaj v nekaterih primerih z lastnimi napori mnogo storila za afirmacijo na tržišču. Dejstvo, da je konfekcija na zagrebškem velesejmu nekje na zapečku, ne bi bile za ras niti važno, vendar vemo, da sega »verižna reakcija« na tem tržišču tudi v pomurske trgovine in v žepe naših potrošnikov. B. Šinko Vstaja delovnih ljudi - mejnik preteklosti (Nadaljevanje s l. strani) Prekmurju zaorali ledino in da so se naši ljudje začeli prebujati. Vojna, ki- je tudi v Prekmurje usodno posegla 1941. leta, je našla tudi naše ljudi premalo pripravljene. Naši ljudje se v 20-letih iz fevdalizma niso mogli tako visoko povzpeti, da bi lahko sami odločali. Partija je bila razvojno še mlada. Zato smo začeli z zbiranjem ljudi, kmečkih ljudi in študentov. To je bilo vse, s čimer smo lahko vsaj z neko zavestjo razpolagali. Takšni smo stopili v nove razmere in takšni smo se znašli leta 1941. pod okupatorjem — najprej pod Nemci, potem pod Madžari Madžari so lahko proti peščici zavednih ljudi v Prekmurju vrgli bataljone svoje žandarmerije in vojske. Mi pa smo bili proti njim golih rok. Vendar je treba priznati, da je tudi Prekmurje, pa tudi naše okoliške vasi, prišlo do tega, da lahko danes z mirno zavestjo in s priznanjem praznujemo 29-letnico Vstaje ne samo vseh jugoslovanskih narodov, temveč tudi naših domačih krajev. Tudi naši kraji so v tej vstaji so- delovali po svojih močeh. Pogoji za vstajo so bili drugod morebiti prav tako težki, morda nekoliko lažji. Znašli smo se v splošnem gibanju za osvoboditev našega ljudstva v Prekmurju in to se je začelo razširjati. Vstaje v Jugoslaviji ni bilo mogoče zadušiti. V kolikor je v Prekmurju uspelo začasno zadušiti vstajo, čeprav ne popolnoma, je ta vstaja tlela v naših ljudeh. Ko je prišel čas in ko so prišli ljudje, ki so znali organizirati, takrat so že tudi naši ljudje imeli visoko zavest, da so segli po orožju in se postavili v bran. In tako je tudi Prekmurje doprineslo svoj delež k tej vstaji in k zmagi nad sovražnikom«. Miško Kranjec je nato opisal povojno graditev v novi Jugoslaviji, nakar je govoril o sedanjem mednarodnem položaju in o velikem boju nekaterih držav, med njimi tudi Jugoslavije, ki se vsestransko bore za mir. Po govoru Miška Kranjca je združeni pionirski pevski zbor zapel nekaj pesmi. Svečanost v Veliki Polani so zakliučili z recitacijami in folklornim nastopom pionirjev. -rj BRALCI -- BRALCEM V PRESOJO Med drugimi začimbami pri vlaganju kumar in druge zelenjave je potrebno tudi gorčično seme. Gorčično seme so včasih prodajali v lekarnah. Zato sem zanj najprej vprašala v Lekarni v Gornji Radgoni. Povedali so mi, da so ga imeli in da ga nimajo več. Tudi v Murski Soboti sem najprej zavila v Lekarno. Ker zaželjenega semena tudi tu nisem dobila, sem se napotila v drogerijsko trgovino, kjer mi je prodajalec povedal, naj zanj vprašam v špecerijski trgovini. Semena seveda nisem dobila ne tu, ne v drugi in ne v tretji špecerijski trgovini. Ker so mi v neki špecerijski trgovini svetovali: »Pojdite v semenarno!«, sem zbrala toliko volje in se napotila še tja. V semenarni sem dobila tale odgovor: »Gorčično seme smo imeli, vendar spomladi.« K vsemu temu ni potrebno daljšega komentarja. Morda so ga res kje imeli spomladi. Vendar bi bilo dobro malo misliti tudi na čas vlaganja. Vlagamo sicer lahko brez gorčičnega semena, boljše pa je, če ga imamo. Iz kasnejših razgovorov z nekaterimi gospodinjami sem zvedela, da moj primer ni osamljen. A. Č., Apače NEKDO MORA ŽEJEN PREKO VODE Pred nedavnim je povišanje cen mleka in kruha zopet presenetilo potrošnike. Presenetilo v toliko, da smo lahko slišali na soboških ulicah tudi neugodne komentarje, češ: komaj se zvišajo zaslužki spričo nagrajevanja po učinku, se zvišajo tudi življenjski stroški. Potrošniki so bili prizadeti toliko bolj, ker sta mleko in kruh življenjsko važni potrebščini. Vsaka podražitev pa ima svoje vzroke, predvsem upravičene. Mestna pekarna, ki se pripravlja na obratovanje v novih pogojih, se izgovarja s povečanimi proizvodnimi stroški, a tudi prodajnimi. Žal izpade v praksi stvar tako, da socialistični obrat ve more vplivati na znižanje cen, ampak daje (čeprav upravičeno in utemeljeno) v tem pogledu slab vzgled zasebnemu sektorju. V kolikor bi sedaj lahko govorili o zboljšanju kvalitete, bi lahko prešli preko zvišanja molče. V to pa, vsaj po doslejšnjih izkušnjah, ne moremo verjeti. Podobno je tudi pri mleku, kjer je povišanje vsekakor bolj upravičeno, saj spodbuja proizvodnjo mleka pri zasebnih proizvajalcih, a tudi pri družbenih posestvih, ki z doslejšnjimi kalkulacijami niso mogla izhajati, vsaj kar zadeva rentabilnost proizvodnje mleka. Potrošniki pač radi pozabimo, da so tudi pri proizvodnji mleka proizvodni stroški, ki nikakor niso nizki. Ob vsem tem pa menijo pristojne okrajne zbornice, da so nasploh proizvodni stroški pri ras visoki, vplivajo pa vsekakor na cene. V zvezi s tem omenjajo hitro izgradnjo, investicije in plačevanje anuitet. Zato je pogosto treba, v skladu z ekonomsko računico, prilago- diti lastno ceno dejanskim stroškom. Vprašanje zase so kratkoročni krediti. Pogosto gre za investicije, ki bodo služile 50 let ali več, kratkoročne kredite za te investicije pa je treba odplačevati v petih letih. Podobno je tudi v industriji, kjer so pri izdelkih pri nas cene višje kot v razvitejših državah spričo naglega tempa razvoja. To je nujna posledica, ki nespodbudno vpliva na potrošnike, hkrati tudi na proizvajalce, a se ji ni mogoče ogniti. Seveda so marsikje tudi rezerve, zlasti v organizaciji dela in marsičem drugem. Analize pa kažejo, da je bistvo stvari prav v nagli izgradnji in njenih pogojih. Popolnoma drugačna pa je stvar pri obrtniških uslugah. Zasebni obrtniki po ugotovitvah pristojnih družbenih organov brž izkoristijo sleherno malenkost, da lahko dvignejo cene svojih storitev v mnogo večji meri, kot bi to bilo upravičeno. Takšna stvar, ki jo radi izkoristijo, je sleherna podražitev električne energije, a tudi nekatere druge spremembe ra tržišču. Striženje moških las z roko sicer nima zveze s podražitvijo električne energije, toda v tem začaranem krogu raznih pogojev, ki vplivajo na kalkulacije, je vsekakor potrošnik tisti, ki bo prikrajšan: pri brivcu, krojaču, šivilji, čevljarju in drugje. O teh, neupravičenih podražitvah obrtniških uslug, pa bi . vsekakor kazalo razpravljati in s pomočjo pristojne zbornice tudi nekaj ukreniti, saj tu ni naglega razvoja, ve investicij in tudi ne konkurence — razen, pri navijanju cen. To pa je isto, kot če bi nekoga žejnega prepeljali preko vode. Ta nekdo je — potrošnik. Bj. Š. POMURSKI VESTNIK, 21. SEPT. 2 VELIKA MORALKA SILA ŠESTNAJSTO ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE IN BEOGRAJSKA KONFERENCA — DOSLEJ NEREŠENA MEDNARODNA VPRAŠANJA POD VPLIVOM DEKLARACIJE 25 DRŽAV — RAZOROŽITEV: PROBLEM ŠTEV. 1 V ponedeljek je pričelo z delom 16. zasedanje Generalne skupščine OZN. Najvišja mednarodna organizacija držav se bo odprto spoprijela s številnimi mednarodnimi problemi, ki predstavljajo že leta kamen spotike, pa jih doslej niso mogli rešiti predvsem zaradi blokovskih trenj. In prav ta ugotovitev dokazuje bolj kot katerakoli, da Združeni narodi še vedno ne igrajo v celoti svoje pomembne vloge. Njihov glavni smoter — ohranitev miru in razvijanje mednarodnega sodelovanja — doslej še niso uresničili. Letos se Generalna skupščina sestaja še v posebno neugodnih mednarodnih razmerah. Zaostrovanje med velesilami je ustvarilo posebno nevaren položaj. Na obeh straneh blokovskih meja govore o vojaški sili in kažejo nove moderne dosežke za uničevanje ljudi. Tudi doslej se je GS — od svoje ustanovitve sem — večkrat znašla v napeti mednarodni krizi, vendar kaže, da je strah znova močno prodrl v zavest ljudi zaradi grozilnih izjav na tej ali oni strani. Seveda takšno razpoloženje ne more biti kdo ve kako ugoden uvod v letošnje zasedanje velike skupščine. — V nasprotju s tem je prišel iz Beograda glas naj višjih predstavnikov 25 neblokovskih dežel, ki poziva v skupnem interesu celotnega sveta k miru in mednarodnemu sodelovanju, proti uporabi sile in grožnjam z njo. Ta glas je pomirljiv ter mnogim obupanim odprl oči. V deklaraciji ter v govorih 25 predsednikov držav in vlad smo lahko našli enotne strnjene poglede, za kakršne se zavzema največji del človeštva. To so sporočili predstavniki dežel, ki ne nastopajo samo odločno proti blokom, temveč tudi odločno izjavljajo, da ne nameravajo nikoli ustanoviti nekaj, kar bi bilo podobno bloku. Zasedanje Generalne skupščine tako ne bo pričelo svojega dela samo v mračnem zaostrovanju hladne vojne med bloki in v znamenju še hujših možnosti. Nanjo bo delovala Deklaracija in ostali dokumenti beograjskega zasedanja. To hkrati pomeni, da bo zasedanje imelo nekakšno perspektivno usmeritev, splošen okvir, v katerem se edino lahko gibljeta mednarodna aktivnost in reševanje mednarodnih problemov v času, ko je človeštvo zares na razpotju. Letošnji dnevni red Generalne skupščine OZN se ne razlikuje preveč od večine dosedanjih. Toda trenutno stanje v mednarodnih odnosih ter silna volja po miru, ki je prišla do izraza v imenu vsega človeštva na beograjski konferenci, zahtevata, naj dobe vsa vprašanja pred Združenimi narodi, vprašanja, ki so že leta na dnevnem redu, novo vsebino in nov pomen. O razorožitvi se bodo le težko menili v mednarodni organizaciji drugače kot v okviru resnice, da je poglavitni smoter splošna in popolna razorožitev ob doslednem mednarodnem nadzorstvu. Dosedanja prizadevanja, naj bi dali razorožitvi obliko nadzirane oborožitve, najbrž ne bodo mogla več prodreti. S tem namreč ne bo nihče dosegel splošne in popolne razorožitve, četudi bi pomenila korak naprej. Soglasen poziv 25 dežel, katerim se pridružuje še večje število drugih, katerih predstavniki niso bili v Beogradu, naj brez odlašanja sklenejo sporazum o splošni in popolni razorožitvi, ima v političnem pogledu zelo velik pomen. Nihče ne more molče mimo njega, četudi sodi med »velike«. Podoben je primer s vprašanjem kolonializma s spletom vprašanj, ki so povezana s kolonializmom. Zahteva po neposredni, brezpogojni in popolni osvoboditvi odvisnih, narodov in po preprečevanju poizkusov, da bi novim, osvobojenim narodom vsilili, četudi v drugi obliki, stare kolonialne odnose; zahteva o spoštovanju demokratičnih načel v odnosih med narodi: vse to bo brez dvoma močno vplivalo na sprejem hitrejših pozitivnih sklepov v svetovni organizaciji. Sistematično mednarodno akcijo za pomoč deželam, ki so zaostalo v svojem gospodarskem razvoju, oziroma odstranitev vsega, kar je ostalo kot posledica kolonializma in imperializma na sploh (temu je konferenca v Beogradu posvetila posebno pozornost), bodo obravnavali sedaj, po beograjski konferenci, z ugodnejšimi perspektivami. Tudi druga vprašanja — raziskovanje vesolja, mednarodna trgovina, Alžir, Tunis, reorganizacija tajništva OZN in mnoga druga — bodo obravnavali v drugačni luči. Beograjska konferenca ni nameravala ustanoviti nov blok — in tega tudi ni storila. Vendar je v najpomembnejših vprašanjih sodobnega sveta izenačila stališča držav-udeleženk. Posledice tega so že očitne, zasedanje Generalne skupščine pa bo to pokazalo še v večji meri. Čeprav je koordinirano in koncentrirano sodelovanje neblokovskih dežel na početku, bo njihova dejavnost v svetovni or- ganizaciji in zunaj nje na podlagi sklepov beograjske konference dala nove in vse trdnejše temelje neodvisni neblokovski politiki, ki so jo skupno razglasili v Beogradu. Dag Hammarskjöld se je rodil 29. julija l. 1905 v Jönköpingu v južni Švedski. Njegov oče je bil prvak konservativne stranke in predsednik švedske vlade med prvo svetovno vojno. Končal je gospodarsko in pravno fakulteto v starem vseučiliškem mestu Upsali. Zatem je postal tajnik vladnega odbora za brezposelnost (1930—1934). V tem času je napisal tudi svojo doktorsko tezo. L. 1935 je postal docent na stocholmškem vseučilišču. Nekaj časa je bil tajnik švedske Narodne banke, nato pa podtajnik v finančnem ministrstvu. V pričetku l. 1945 je postal vladni svetnik za finančna in gospodarska vprašanja, pomočnik zunanjega ministra in slednjič minister brez listnice. V prvih povojnih letih je predstavljal svojo deželo na številnih sestankih. Sodeloval je tudi na zasedanjih Generalne skupščine. Generalna skupščina ga je imenovala na priporočilo VS 7. aprila l. 1953 za glavnega tajnika OZN. Po izteku prvega mandata so mu mandat konec l. 1957 podaljšali še za pet let. Spomladi l. 1954 so ga izvolili za člana Švedske akademije ved. V OZN je pokojni tajnik opravil več pomembnih diplomatskih misij. Konec l. 1956 je odpotoval na Srednji vzhod, da bi posredoval v izraelsko-arabskem sporu. Med sueško krizo je skušal doseči mirno rešitev spora in je ob tem celo postavil vprašanje zaupnice. L. 1958 je bil znova na diplomatski misiji v Libanonu, ko je prišlo do krize in ameriškega izkrcanja. Naslednje leto si je v spopadih v Laosu prizadeval, da bi rešil spor na miren način. Julija lani je odpotoval v Kongo, da bi rešil tamkajšnjo krizo. Takrat so ga kritizirali zaradi negibčnosti. Zadnje dneve si je prizadeval likvidirati separatistično katanško vlado s Čombejem na čelu. OD TEDNA DO TEDNA ŽE 13 SOVJETSKIH ATOMSKIH EKSPLOZIJ WASHINGTON - Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da so do ponedeljka zabeležili 13 sovjetskih jedrskih eksplozij od 1. septembra dalje. Na Švedskem so zaznamovali ob zadnji eksploziji majhen potres, iz Japonske pa poročajo, da se je radiaktivnost povečala in da lahko pričakujejo tudi povečan padec radioaktivnih delčkov, ki ostanejo po eksplozijah. SZ ZA SPREJEM OBEH NEMČIJ V OZN MOSKVA — Obveščeni krogi v sovjetskem glavnem mestu trde, da bo sovjetska delegacija na zasedanju Generalne skupščine predložila, naj v članstvo te organizacije sprejmejo obe Nemčiji. Premier Hruščev je v enem svojih govorov sporočil, da je čas za tak predlog »dozorel«. DRASTIČNI UKREPI LONDON — Britanska policija je drastično zadušila doslej naj- večjo demonstracijo proti vojni in jedrskemu orožju v Britaniji. Demonstracije je organiziral »Odbor stotih za državljansko neposlušnost«, lorda Russella, znanega britanskega filozofa, ki so ga oblasti navzlic 89. letom starosti obsodile zaradi take dejavnosti na zaporno kazen. Policija je zaprla 1314 demonstrantov, med njimi dramatika Osborna ter mnogo umetnikov in javnih delavcev. Polovica zaprtih le odklonila, da bi plačala kavcijo. KENNEDYJEV ODGOVOR WASHINGTON - Predsednik Kennedy je odgovoril na pismo udeležencev Beograjske konference, ki sta mu ga izročila indonezijski predsednik Sukamo in malijski predsednik Kelta. V njem priznava nevezanim deželam pomemben delež pri formiranju svetovnega javnega mnenja. Glede sestanka s Hruščevim sodi, da ga je treba najprej skrbno pripraviti po vseh mogočih kanalih. Odobrava tudi večji del ugotovitev v Deklaraciji. TRAGEDIJA V PRAGOZDU Glavni tajnik Organizacije Združenih narodov Dag Hammarskjold je v ponedeljek zjutraj ob 03.00 tragično preminul. Letalo, s katerim je odpotoval iz kongoškega glavnega mesta Leopoldvilla proti severnorodezijskemu mestu Ndoli, da bi se sestal s katanškim secesionistom Čombejem, je strmoglavilo na rodezijskem ozemlju. Med šestimi smrtnimi žrtvami so indentificirali tudi glavnega tajnika. Edino preživelo osebo so v kritičnem stanju prepeljali v ndolsko bolnišnico. Dag Hammarskjöld je tragično končal svoje življenje v trenutku, ko je hotel v neposrednem razgovoru s katanškim separatistom odstraniti poslednjo oviro za ponovno enotnost vsega kongoškega ozemlja — Čombejev separatizem, podprt od tujih, belih plačancev. V trenutku, ko se je osrednja kongoška vlada odločila, da resno opravi z vsemi zavorami, ki onemogočajo popolno kongoško združitev v okviru enotne skupščine in vlade, se je Čombe uprl z orožjem in celo napadel čete OZN, ki so hotele pri tej odločitvi podpreti osrednjo kongoško oblast. Boji, ki se bijejo še tudi danes v Katangi, so terjali številne žrtve na obeh straneh. Toda ne samo to. Nekaj Čombejevih lovcev, ki jih vodijo najeti beli piloti, je obstreljevalo celo nekaj mest zunaj Katange. Vse kaže, da tudi letalo, s katerim je potoval glavni tajnik, ni strmoglavilo zaradi kakršne koli okvare, temveč pod streli Čombejevih plačancev. Bilo je namreč najmodernejše letalo Združenih narodov, opremljeno tudi z radarjem. Podrobna preiskava bo pokazala, kakšni so dejanski razlogi za to tragedijo. Toda že dejstvo, da je moral glavni tajnik prav zaradi najnovejše zarote Čombeja in kolonialističnih sil, ki ga podpirajo, na sicer nepredvideno pot in da je pri tem izgubil svoje življenje, dovolj zgovorno priča o veliki odgovornosti katanških separatistov in tistih, ki stoje za njimi. Gre za kroge, ki so tudi pripravili gnusen zločin nad zakonitim kongoškim premierom Lumumbo. Po doslej prispelih vesteh Je sam let letala, ki je popeljalo glavnega tajnika Hammarskjölda na usodno pot, zavito v nekakšno skrivnost. Iz Leopoldvilla je krenilo ob 17. uri v nedeljo. Kontrolni stolp v Ndoli je zadnjič ujel stike z njim okrog 22. ure. Normalen polet letala do tega mesta bi ne smel trajati več kot štiri ure. Policijski uslužbenec na letališču v Ndoli je izjavil, da je letalo Daga Hammarskjölda krožilo nad krajem dvakrat po polnoči, vendar pilot ni hotel pristati, ker je bilo letališče preslabo razsvetljeno. Samo letalo je imelo s seboj za 14 ur goriva. Kakor kaže kraj nesreče, je moralo zasilno pristati ali se zrušiti s polno hitrostjo, ker je podrlo več dreves, preden se je razbilo v koščke in se vnelo. Novica o nesreči je globoko pretresla svet. Predsednik FLRJ Tito je poslal predsedniku Generalne skupščine OZN posebno brzojavko. Varnostni svet se je v ponedeljek sestal na Izredni seji. Indijski premier Nehru Je obtožil Britanijo za ta dogodek, ker je podpirala separatizem v Katangi. Omenil je tudi, da lahko gre pri vsej zadevi za sabotažo. Ni dvoma, da kolonialnim krogom misija Hammarskjölda ni bila všeč. Glavni tajnik Je namreč pred svojim odhodom odklonil Čombejeve »pogoje« za pomiritev in dejal, da lahko v sedanjem primeru privoli le »v ustavitev ognja brez pogojev«. Te njegove izjave je Čombe lahko sprejel šele potem, ko je z letalom odletel. O podrobnostih bomo še poročali. Eno izmed številnih srečanj: Dag Hammarskjöld (desno) z s predsednikom kongoške vlade Adulo BERLIN NI POMAGAL Rezultati zahodnonemških skupščinskih volitev v nedeljo kažejo, da je Adenauerjeva krščanskodemokratska stranka ostala tudi naprej največja stranka, vendar je izgubila večino. Dobila je 45,2 odst. vseh oddanih glasov, na prejšnjih volitvah pa 50,2 odst. Socialni demokrati so povečali število glasov za 4,5 odst. in število poslanskih mest za 21, svobodni demokrati (liberalci) pa so dobili 5 odst. več glasov oziroma 25 poslanskih mest več. Tri ostale manjše stranke, med njimi Unija za mir, niso dobile niti 5 odst. glasov in zato nimajo svojega predstavnika v skupščini. Veliki predvolilni boj se je končal. Prenehala so gesla krščanskih demokratov »Wi2-der der Alte!« (Spet stari!) ter social. demokratov »Ich will Willy! (Hočem Willyja!). V znamenju dosedanjega kanclerja Adenauerja in kandidata socialdemokratske stranke, zahodnoberlinskega župana Willyja Brandta, je tudi potekala ostra kampanja zadnjih dni. Oba velika rivala sta na predvolilnih sestankih dokazovala, da sta si v bistvu — podobna. V tem je tudi mnogo resnice, odkar so socialni demokrati na svojem zadnjem kongresu obrnili hrbet nekdanjim socialdemokratskim načelom ter se ogreli za proameriško in do neke mere tudi proadenauersko politiko. Socialni demokrati so svoj čas kot edina resna opozicijska stranka nasprotovali vsemu, kar je stari kancler ukrenil tako v notranji kakor zunanji politiki. V Bundestagu, zahodnonemški skupščini, so stalno glasovali proti nemški oborožitvi, proti nemški vključitvi v NATO, proti sodelovanju v Skupnem tržišču itd Govorili so, da se vlada bolj zavzema za združevanje z zahodnimi silami kakor z vzhodnimi Nemci. Sodili so, da je zahodnonemška republika umetno ustvarjena tvorba, ki edino služi razpihovanju trenj med velesilami . . . Vendar so kmalu spoznali, da se je vse večje število Nemcev pomirilo v takim stanjem. Razen tega so želeli, da bi enkrat prenehala njihova »večna« opozicija Zato je bilo treba sprejeti tako stanje, kakršno pač je v Zahodni Nemčiji. Na lanskoletnem strankinem kongresu v Hannovru so opustili opozicijo proti Adenauerju v »nacionalnih vprašanjih«, t. j. v odnosu do ponovne oborožitve Nemčije, njenega so- delovanja v NATO in Skupnem tržišču. Na notranjem planu so naredili razliko med »socialnimi reformami«, kakršne zahtevajo, in »socialističnimi reformami«, katerih se ne nameravajo več oprijemati. Tak kompromis je veljal glede volitev krščanškodemokratske stranke in glede samega Adenauerja. Seveda so skušali nekateri krščanskodemokratski politiki očrniti prvaka socialdemokratske stranke Brandta kot »političnega pustolovca«, ki je pobegnil svoj čas (za časa nacizma) iz Nemčije na Švedsko in tako »izdal svojo domovino«. (V Zahodni Nemčiji marsikje smatrajo odpor proti Hitlerju — za nacionalno izdajo!) Vendar ta kampanja ni uspela in socialni demokrati so okrepili svoje vrste, četudi njihov »Willy« ni prodrl. In še nekaj so pokazale sedanje volitve. Adenauerjeva stranka je izgubila precej glasov, tako da bo v prihodnje morala poseči po koaliciji, če bo hotela imeti večino v skupščini. 2e sedaj govore o liberalcih kot najbolj mogočih partnerjih. Mnogi so pričakovali od berlinske krize — nov dotok glasov. Pravzaprav so se nadejali največ uspeha socialni demokrati, saj je njihov kandidat za kanclerja, zahodnoberlinski župan Brandt, storil vse, kar je mogel, da bi položaj v tem mestu čimbolj — zaostril in razpihnil. Med drugim je sprejel samega podpredsednika ZDA Johnsona in mu v pozdravnem govoru prikazal »nemško tragedijo« in »nevarnost pred brezzakonitost- jo v sovjetskem sektoru«, to je v Vzhodni Nemčiji. Toda v Zahodni Berlin so prišli tudi sam kancler in drugi prvaki krščanskih demokratov, prav vsi v želji, da bi pokazali, koliko jim je pri srcu usoda zahodnega otočka sredi osovražene socialistične Vzhodne Nemčije. Tako romanje v Zahodni Berilin je brez dvoma odvzelo obema vodilnima strankama glavno predvolilno orožje. Nekateri sodijo, da je ameriški predsednik Kennedy s tem, ko je poslal podpredsednika Johnsona v Berlin in okrepil ameriško garnizijo na posebno »prisrčen« poziv župana Brandta, podprl tudi tega kandidata. (Znano je, da staremu kanclerju ni naklonjen.) Drugi menijo, da je zaostrovanja v berlinski krizi v bistvu kriv v veliki meri sam kancler s svojim nepomirljivim stališčem do Vzhodne Nemčije in Vzhoda sploh in da torej lahko berlinska kriza in vse, kar je prinesla s, seboj, predstavlja kvečjemu njegov močan predvolilni adut. Rezultati kažejo, da so Nemci-volivci po vsej verjetnosti sprejeli socialdemokratsko preusmeritev ugodno (od tod tudi večji dotok glasov), povečanje števila glasov liberalcev pa kaže, da si do neke mere žele tudi spremembe na krščanskodemokratski »konici«. Od tod pičla zmaga Adenauerjeve stranke. In že sedaj slišimo glasove, da bo sivolasi kancler moral odstopiti mesto namestniku Erhardu, če bo hotel pridobiti liberalce za sodelovanje v koalicijski vladi. Večina je namreč splavala po vodi . . . Sicer je tudi Brandt nastopal z geslom o »veliki nacionalni koaliciji«, pozivajoč se na napeti mednarodni položaj. To morda rudi pomeni, da je pripravljen sodelovati v širši krščanskodemokratski koaliciji. Spričo »preusmeritve« socialdemokratske stranke se temu slednjič ne bi niti čudili. Zahodnonemški kancler Adenauer (levo) in zahodnoberlinski župan Brandt POMURSKI VESTNIK, 21. SEPT. 3 Letošnja osrednja gospodarska prireditev v Zagrebu VSE POTI VODIJO NA VELESEJEM Med dvema velesejmoma živi Zagreb življenje vseh naših večjih mest. Ko pa zaplapolajo v vetru vzdolž širokih bulvarjev zastave 30 držav v vseh barvah, zaživi Zagreb s povsem drugim utripom. Vse poti vodijo v velesejmskih dneh čez Savski most, kjer je prav te dni osrednja letošnja gospodarska prireditev — mednarodni jesenski velesejem. Jugoslovanski paviljon je najlepše urejen na velesejmu. To je splošna Ugotovitev, na katero smo lahko ponosni. V njem razstavljajo jugoslovanski proizvajalci elektroindu- strije, precizne mehanike, optike in kovinskopredelovalne industrije. Domača radioindustrija je priredila tudi letos na zagrebškem velesejmu številna presenečenja. Značilno je, da v panojih — razen televizijskega sprejemnika RR zavodov (59 cm) in nekaterih tipov radijskega sprejemnika »Belinda« — ni proizvodov, ki jih ne bi bilo mogoče kupiti tudi v trgovinah. Zagrebška radioindustrija se je predstavila z radijskim sprejemnikom, ki nima konkurence, med tranzistorji pa po tradiciji prednjačijo Japonci. Tokrat so se postavili s tranzistorjem v teniški žogici in malimi prenosnimi aparati velikega dometa. Zanimiv je tudi ukrajinski žepni radijski aparat »Lastočka«, ki mu daje tok vgrajeni akumulator. Ponoči se akumulator polni s tokom iz električnega omrežja. Privlačni so tudi magnetofoni na ukrajinski razstavi, še posebej pa prenosni tranzistor z izredno reprodukcijo zvoka. Velik je izbor na velesejmu tudi za avtomobiliste, ki potrebujejo tranzistorske radijske sprejemnike. Razstavljajo jih domače, zahodno in vzhodnoevropske tvrdke. VELIK NAPREDEK STROJEGRADNJE Morda je prav spričo avtomobilskega salona na minulem Beograjskem sejmu tehnike nekoliko zapostavljena motorizacija. Poleg kompletne domače proizvodnje lahko vidijo obiskovalci samo še nekaj modelov sovjetske, češke in italijanske izdelave. V paviljonu strojegradnje razstavlja približno 100 domačih tovarn in podjetij. Razstavljeni izdelki, od gigantskih turbin »Litostroja« do 'najrazličnejših strojev »Prvomajske«, so dokaz velikega napredka te industrijske panoge v zadnjih letih. Enako velja tudi za posebno razstavo našega pomorsko-rečnega gospodarstva. Seveda so izdelki za široko potrošnjo za obiskovalce in zlasti za obiskovalke najbolj zanimivi in privlačni. V paviljonu elektroindustrije, razen električnih štedilnikov in hladilnikov, vzbujajo največjo pozornost stroji za pranje perila. To je razumljivo, ker jih od časa do časa ni bilo na tr- žišču, povpraševanje pa je vedno večje. Pri panoju skupnosti proizvajalcev »Maris« lahko vidimo dekleta v belih plaščih, ki demonstrirajo delo novega proizvoda — stroje za pranje perila A-04 in centrifuge C-03, ki bo skoraj v prodaji. Stroj izdeluje »Hidromomtaža« po vzorcu na »Rondo«. Kapaciteta je 3,5 kg suhega perila. POHIŠTVO V DVEH »TABORIH« Proizvajalci pohištva so se, kaže, razdelili v dva tabora. Eni izdelujejo moderno, drugi pa klasično pohištvo. Prvi de- lajo za izvoz, drugi pa za domače tržišče. V paviljonu poslovnega združenja »Jugodrvo« je letos vidno znatno izboljšanje v proizvodnji in izboru pohištva. Vendar je tudi tukaj »zablodila« med kolekcije marsikatera težka omara s klasično spalnico. »Export drvo«, ki v glavnem izvaža pohištvo, pa je razstavilo samo lahke in enostavne linije. Za zdaj pa je to blago težko najti v naših trgovinah. Razstava kože in obutve priča, da so proizvajalci obutve pripravili prve vzorce obutve za jesen in zimo šele za Velesejem. Po čem bo posegla trgovina, je za zdaj še vprašanje. Proizvajalci trdijo, da v mesecu, dveh lahko založijo trgovine z novimi modeli. Za ženske so še dalje v modi šiljasti čevlji, pri moških pa spominjajo konice na račji kljun. Kar zadeva otroško obutev, so tokrat proizvajalci poslušali nasvete zdravnikov, zato »šimi« čevljev za otroke ni več. Pri proizvajalcih džemov, bonbonov, keksov in sladkega peciva ni, sodeč po razstavljenem blagu, mnogo novosti. To pa ne velja za proizvajalce slanih artiklov, tovarne konserv in predelovalce mesa. Dalje bo do konca leta na tržišču skoraj dva ducata indu- strijskih juh in nekaterih konserv, precej zmrznjenega fižola, murk, jagod in drugega. V ZNAMENJU DVEH »A« Podoba je, da je letošnja ameriška razstava na zagrebškem velesejmu v znaku dveh »A« — aeromobil in »arnel«. Aeromobil 200 — to je vozilo bodočnosti, izum nekega vaškega zdravnika iz države Ilinois. Pri demonstracijah so se številni radovedneži prepričali, da leti to vozilo na zračni »blazini«, debeli 30 cm z brzino 60 km na uro nad travniki, rekami in jezeri. Gospodinje si v ameriškem paviljonu največ ogledujejo industrijsko pralnico, katere stroji avtomatično operejo, sušijo, likajo, popravljajo in zlagajo oprane obleke. Zanimiv je tudi »arnel«, ki ga mnogi imenujejo vlakno za »čudežne tkanine«. Posreduje namreč zares čudovite lastnosti: lepoto, odpornost proti mečkanju, ugodnost nošenja in malo skrbi za vzdrževanje. To je ugotovila najstrožja kontrola kvalitete v zgodovini tekstila. Kako je z »arnel« tkaninami v praksi, pa pokažejo od časa do časa mične domače manekenke na modni reviji v istem paviljonu. Res je, da so nekatere barve oblek, čevljev in klobukov na tej reviji za konservativne ameriške pojme kar drzne. Na velesejmu je moč videti še marsikaj: sodobne domače igračke, tuje avtomatizirane transportne naprave, fotoaparat, izdelan štiri dni pred pričetkom velesejma, invalida brez rok, ki s posebno protezo je, pije, si prižiga cigareto, piše, se vozi z avtomobilom itd.; dalje napravo, ki pred obiskovalcem izdeluje led, najsodobnejši stroj za kuhanje kave, kmetijske stroje in drugo. Skratka: asortiment, ki je razširjen tudi do luksuznih nadrobnosti. To pa pomeni konkurenčnost in hkrati večji posluh za potrošnikove želje. Bojan Šinko Velika Britanija je pripravila -veliko razstavo kmetijskih strojev britanske tvrdke »Ferguson«, ki predstavljajo najnovejše dosežke na tem področju. Na sliki: vhod v britanski paviljon. Pot po vseh paviljonih in razstavah je dolga 45 kilometrov, mnogo predolga za en dan. Na sliki: počitek služi lahko tudi za ceneno pričesko. Predstavljamo vam KZ G. Radgona ŽIVINOREJA JE POMEMBEN VIR DOHODKOV Po združitvi kmetijskih zadrug v Gornji Radgoni, Slatini Radencih, Vidmu ob Ščavnici, Apačah in Ivanjcih je radgonska občina dobila najmočnejšo KZ v Pomurju. Nova KZ v Gornji Radgoni s svojimi petimi poslovnimi enotami na sedežih prejšnjih KZ združuje 14.284 ha skupnih površin oziroma okrog 4 tisoč gospodarstev. KZ Gornja Radgona ima dve lastni ekonomiji. Poslovna enota Gornja Radgona ima svojo ekonomijo v Spodnji Ščavnici. Ta ekonomija meri 92 ha travnikov in njiv. Drugo ekonomijo ima poslovna enota Slatina Radenci v Hrastju-Moti, kjer je 82 ha skupnih površin. Na obeh ekonomijah pitajo živino, saj imajo v Sp. Ščavnici 130 glav, v Hrastju-Moti pa 70 glav živine. Povsod imajo predvsem travnike, njiv pa le toliko, kolikor jim je potrebno žitaric za pitanje živine: S KZ sodeluje največ takih kmetovalcev, ki imajo od 3 do 5 ha zemlje. Tem sledijo kmetije s 5 do 8 ha. Precej pa je vključeno v KZ tudi takih kmetovalcev, ki imajo manj kot 2 ha zemlje. Opaziti je, da je sodelovanje s KZ najboljše na tistih območjih, kjer so višji tudi hektarski donosi. KZ si močno prizadeva, da bi našla predvsem take oblike kooperacije, ki bi bile tudi po vsebini kar najbolj sprejemljive za kmeta in KZ. Dosedanje oblike kooperacije po delitvi vloženih sredstev, po garantirani kmetijski proizvodnji in drugih oblikah, ne bodo opustili, marveč bodo te oblike kooperacije še razvijali in izpopolnjevali. Kar zadeva agrominimum v poljedelstvu, je treba zapisati, da le-ta zajema na področju radgonske KZ 950 ha belih žit, 350 hektarov koruze, 250 hektarov krompirja, 300 ha sadovnjakov in 2500 ha travnikov ter deteljišč. Omembe vredno je tudi to, da je KZ naročila 260 ton umetnih gnojil, ki jih bodo uporabili ob setvi žitaric. Pri KZ pa je do sedaj že naročilo 661 kmetov 220 ton umetnih gnojil in 20 ton semen. V KZ Gornja Radgona imajo dokaj dobro razvito tudi mehanizacijo. Imajo 16 traktorjev s prikolicami in najrazličnejšimi priključki, 2 žitna kombajna in 2 tovorna avtomobila. Pred dvema letoma je KZ zgradila nove hleve v Spodnji Ščavnici. Letos so v njih uredili še notranjost: zbetonirali so stojišča, uredili kanalizacijo, gnojnično jamo in vodovod. Pri Vidmu ob Ščavnici gradijo poslovno stavbo, v kateri bo imela tamkajšnja poslovna enota pisarne, prodajalno reprodukcijskega materiala, skladišča in garaže. Ob koncu naj omenim še to, da ima KZ Gornja Radgona 80-članski zadružni svet. Po poslovnih enotah imajo izvoljene delavske svete, ki so že sprejeli nova pravila o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnega dohodka ter pravila o organizaciji in poslovanju poslovnih enot. -rj- Sadovnjaki s povezanimi drevesi Če se peljete z vlakom skozi Ivanjkovce, boste na desni zagledali tik nad postajo obsežen sadovnjak Vinogradniškega gospodarstva Jeruzalem—Ormož. To je intenzivni nasad nizkodebelnih jablan, hrušk in breskev, ki so ga ha pol izkoriščeni strmini uredili pred tremi leti. Obsega 13 ha, od tega je zasejane blizu 70 odstotkov površine z jablano. Čeprav je nasad videti od daleč kakor vsi ostali, se vendar od drugih znatno razlikuje. Vzgoja teh dreves je italijanskega izvora in jo strokovno nazivajo — zboljšana poševna parmeta. Razlika je namreč v tem, da ta drevesa po nekaj letih povežejo med seboj. Tako povezano veje se kmalu zraste skupaj. Taka vzgoja pa ima pred drugimi tudi to prednost, da vej ni treba podpirati, pa tudi obdelava in obiranje sta enostavnejša. Kljub temu, da nasad še vzgajajo, so letos natrgali na posameznih drevesih po pet kilogramov jabolk, breskev pa po osem kilogramov. Že prihodnje leto pričakujejo pri breskvah okrog 30 kg po drevesu, pri jabolkah pa osem do dvanajst. Ko bo celoten nasad v polni rodnosti, bodo pridelali letno blizu 6 vagonov jabolk, 5 vagonov hrušk in 4 do 6 vagonov breskev po hektaru. Ribezovi nasadi pri Vidmu ob Ščavnici BOMO ZNALI IZKORISTITI? Jesenska turistična sezona, ki se je začela te dni, je za pomurski turizem skoraj tolikšne važnosti, kakor za obmorske kraje poletna. Zoreči vinogradi, šumeči gozdovi z rumenečim listjem, pikniki v obmurski idili in ob jezeru, ter koline. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti še lovnega turizma, ki ne privablja samo lovcev iz Italije in Nemčije, ampak celo iz nordijskih dežel. Koliko turističnih zakladov. Ali bomo znali vse v pravi meri izkoristiti? V vinogradniških predelih je za zdaj urejena le izletniška točka na Jeruzalem, kjer se tudi med tednom naberejo številni avtomobili. Večina gostov se najavlja naprej. Tako se je v gostišču ljutomerskega hotela »Jeruzalem« za minulo soboto najavilo preko 100 gostov. In takih dni je precej. V gostišču imajo na razpolago najrazličnejša jedila, za razvedrilo pa lahko zavrtijo plošče. Tudi za sprehode je na Jeruzalemu lepo urejeno, kot pomemben turistični objekt pa je nedvomno novi razgledni stolp. Negovsko jezero bo očitno obiskano še v jesenski sezoni, zlasti zaradi piknikov, enako pa je v Zdravilišču v Radencih, kjer imajo prijave vse do decembra. Na Turistični zvezi v Murski Soboti so nam povedali, da bodo letos privabljali turiste z raznimi prireditvami kot so vinska trgatev, pikniki ob Muri, prekmurske koline in podobno. Za lovni turizem imajo že precej prijav tudi iz inozemstva. Ker se lovci po navadi zadržijo na lovu samo po nekaj dni in se v prihodnjih le- tih več ne vračajo, je Turistična zveza predlagala hotelu »Zvezda«, kjer jih večina prenočuje, naj bi prirejal zabavne programe, ob koncu lova pa naj bi lovci priredili lovske večere z vsemi lovskimi običaji. Te prireditve bi nedvomno zagotovile obisk lovcev tudi za prihodnja leta. Program jesenske turistične sezone je nedvomno skromen. Lahko bi bil pestrejši, če bi se za to v polni meri zavzela turistična društva. Moramo pa ugotavljati, da še precej turističnih točk, kot je koča v Doliču in podobnih, ni urejenih. POMURSKI VESTNIK, 21 SEPT. 4 VČERAJ ZABELEŽENO Ne pridi v septembru... Za letošnji september velja, da se ponaša z idealnimi vremenskimi pogoji. Vreme je res lepo, čeprav so nekateri že napovedovali megleno in mokro jesen. Tega se veselijo proizvajalci kmetijskih dobrin, morda nekoliko manj tisti, ki z njimi trgujejo. Če je pridelkov dovolj in če so dobri, zaslužek pač ni tisti, kot če je pridelkov manj, povpraševanje pa večje, Zato še tudi ni splahnelo povpraševanje po turističnih lepotah in dobrotah. Gostinci na Jadranu beležijo še vedno visoko akumulacijo, saj prodajajo celo v manj znanih krajih liter oranžade z navadno vodo kar po 250 dinarjev. Ta pijača niti ni ohlajena, ker pomeni led »investicijo«, ki zmanjša zaslužek. Da prideš do te ugotovitve, ni treba na Jadran. Dovolj je sprehod po soboških gostilnah, ki sicer ne prodajajo tako drage oranžade z navadno vodo, saj je po tej ceni najbrž tudi nihče ne bi plačal. Umetnost pa je v teh dneh, ko se povzpne temperatura čez, dan tudi nad 25 stopinj Celzija, najti v soboških gostilnah požirek hladne pijače. Do enakih ugotovitev smo prišli tudi poleti, ko so vremenoslovci beležili pasje dni. Nekdo je zadnjič, ves poten pripomnil, ko se je »mučil« z mlačno pijačo, da bo treba nekaj gostinskih delavcev poslati vsaj na zagrebški velesejem, če ne na prakso v inozemstvo. V italijanskem paviljonu na velesejmu samo pritisneš na gumb in led je že tu. Na Muri, pozimi, ni treba pritisniti niti na gumb in narava sama proizvaja led, vendar kaže, da doslej gostinci še niso imeli seminarja o tem, da imajo gostje v toplih mesecih radi hladno pijačo, pozimi pa ne preveč mrzlo. Skrb za zdravje je lepa stvar, vendar kronika še ni zabeležila, da bi kdo dobil angino zaradi premrzle pijače v soboških gostilnah — poleti. Prav tako se ne bo nihče prehladil na soboškem kopališču, ki zapre svoja vrata glede na datum, ne na toplotne razmere, pa čeprav iz finančnih razlogov. Za vzdrževanje je treba plačevati ljudi. To ne moti, recimo, julija, če je slučajno hladno, toda v septembru prgračun tega ne bi prenesel. Dobro, da tega mnenja ni Mura, ki teče brez proračuna in nudi v teh toplih dneh svoje hladne valove vsem, ki niso preveč natančni glede higiene. Za državljane velja sedaj v toplih septembrskih dneh nasvet, naj hodijo počasi, da jim ne bo vroče. Tudi v soboških gostinskih lokalih so že slišali pesem Olivere Markovič »Pridi v septembru«, mislijo pa si: »(če hočeš hladno pijačo) pridi v decembru . . .«. Takrat bo hladne pijače dovolj, ker grelcev še nihče ne proizvaja, zdravila proti angini pa so na razpolago na recept socialnega zavarovanja. Ti izdatki bremenijo »le« družbo in ne gostinske lokale kot led v avgustu ali septembru . . . -boš- Naša akcija - Naša akcija - Naša akcija - Naša akcija »ČE VAS DOBIM V VINOGRADU, VAS PRIJAVIM!« Bilo je v petek popoldne. Jeruzalemski vinogradi so se kopali v vročem septembrskem soncu. Njihova pisana podoba, rumeneči gozdovi in na pol ogoleli sadovnjaki so se zlivali v en sam naravni mozaik, ki se ga človek ne more nagledati. Pogled na zoreče grozdje, ki se bohoti izpod košatega listja, je več ko mikaven. Še nekaj toplih dni in trgatev bo taka, kot je zlepa ne pomnijo. Pridelek je zares bogat, vroče sonce zadnjih dni pa občutno stopnjuje odstotek sladkorja. Torej ni iluzija, če menijo vinogradniki, da bodo imele letos domala vse grozdne sorte preko dvajset sladkornih stopenj. Da vinograde v času zorenja stražijo, ni novost. To je že tradicija. Večkrat se je zgodilo, da je kateri sladkosnednež, večjega ali manjšega kalibra, moral zbežati iz vinograda s soljo ali ščetino v zadnjici. Ko sem se ondan napotil med vinograde VG Jeruzalem-Ormož in VG Ljutomer, mi ni bilo ne do soli, ne do ščetine. Hotel se le preiskusiti, kako stražarji opravljajo svojo delo. Kazalec se je pomaknil na deveto in v gostišču na Jeruzalemu je hrup počasi ponehal. S spremljevalcem sva se potegnila skozi žično ograjo in se spustila po strmini med vinogradi. Krepko sva lomastila in nekajkrat celo zablisnila s svetilko. Nobenega odziva. Poskusila sva še z magne- zijevko. Vinograd je zažarel, vendar zopet nobenega odziva. Črički so zategovali svojo enolično melodijo in nekje za Temnarjem se je slišal pasji lajež, ko sva se zopet povzpela navkreber. Pri hišah so nama pojasnili, da morava poiskati kak drug vinograd, kjer imajo zgodnje sorte. Kmalu za tem sva lomastila po cesti niže proti Ljutomeru. Da ne bi zašla v kak privatni vinograd — tam te po navadi pričakajo s kolom — sva se hotela zanimati pri hiši ob ovinku. In prav v tistem času. so ugasnili. Žarometi so metali pramene svetlobe na vinograd, ko se nama je za hrbtom pojavil fant v dežnem plašču. Bil je Janko Šut — eden tistih, ki sva jih ves večer iskala. Krepko je nastopil: »Če vas dobim v vinogradu, vas prijavim!« In kmalu za tem: »Ne bojim se jih deset . . .« Nisva podvomila v njegovo korajžo in moč. Dolgo sva mu pojasnjevala, s kakšno nalogo sva prišla, ko se končno toliko omehčal, da sva lahko odšla. Ko sva se nekaj za tem vračala po isti poti, smo se z našim znancem zopet srečali. Za njim je tokrat primahal drugi stražar. Nič kaj vljudno se je zadrl: »Kaj bi pravzaprav radi?« Pojasnjevanje se je začelo tam, kjer smo prej nehali. Pogovor bi se bil hitro razvil v prepir — stražar s kolom je namreč primahal naravnost iz žganjekuhe — ko smo se končno pomenili. Naša akcija je bila pri kraju. Stražarji so bili na mestu. Ob koncu pa še: sladkosnedneži bodite previdni! Janko Stolnik Janez Šut: »Ne bojim se jih deset!« Siliranje — glavno jesensko opravilo kmetovalcev. Na sliki: siliranje na Kmetijskem obratu KG Rakičan v Murski Soboti. POMURSKI FILMSKI BAR0METER LETNE ZGODBE - Italijansko-francoski koprodukcijski film v barvah in kinemaskopu po scenariju Alberta Moravije. Filmov o mondenih kopališčih na razkošnih plažah sredozemske riviere smo že vajeni. Kaže, da se producenti zavedajo, da so te plaže dostopne samo bogatim poslovnim ljudem, okrog katerih je vedno dovolj lepih žensk in mladeničev, ki si želijo pustolovščin« Tistim, ki si letovanja na teh plažah ne morejo privoščiti, izdelajo pač filme in tudi vstopnica za kino je v zahodnih državah dostopna že širšemu krogu ljudi. Film ima tudi primerno zasedbo glavnih vlog. Poleg Michele Morgan in Marcella Mastroianija (le-ta je pripravil do besa BB, ker se pri snemanju njunega skupnega filma ni hotel »zaljubiti« vanjo) bomo videli tudi našo rojakinjo Silvo Koscino, Lorello de Luca, Danny Carrel, našega starega znanca Alberta Sordija, Gabri- jela Ferzettija, Franca Fabrizija in Jorge Mistrala. Sicer pa je to film o lepi obsojenki, ki jo spremlja detektiv, a se vanjo zaljubi, o industrijalcu, ki »podtakne« svojo ženo drugemu, o lepotici, ki si želi bogatega moža, pa se poroči s ključavničarjem . . . Že naslov pove, da gre za lahkotno snov, primerno za zaključek turistične sezone. NATHALIE — Francoski pustolovski film režiserja Christiana Jacquesa, med protagonisti glavnih vlog pa sta tudi Martine Car rol in Mischa Auer. Film, o katerem pravi že reklama, da je samo na pol »resen«. Torej zabavni film, v katerem igra Martine Carrol vlogo privlačne manekenke. Christian Jacques je sicer znan kot soliden filmski ustvarjalec, toda kaže, da se je tokrat moral lotiti zabavnega filma, ki ga bodo širši krogi občinstva z veseljem gledali. V filmu je vsega dovolj: lepih žensk in tudi postarnih dam, ki se predajajo svojim zbirateljskim strastem, medtem ko hajke in pretepi ter spopadi gangsterjev in policistov vzbudijo videz, da je film akcijsko napet in razburljiv. To za tiste, na katere ima dogajanje na platnu tisti vpliv, ki so si ga producenti želeli. Oba filma bosta ob koncu tega ter sredi prihodnjega tedna na sporedu kina »Park« v Murski Soboti. TETOVIRANA ROŽA — Ameriški film po dramskem delu Tennessee Williamsa z Anno Magnani, Burtom Lancastrom in Mariso Pavan v glavni vlogi. Film nam bo približal svojevrstno sredino italijanskih priseljencev v ZDA, v katere ospredju je patetična in bučna vdova (Anna Magnani). Ta se pobožno in strastno, a tudi vztrajno oklepa spomina na svojega moža, ki je nesrečno končal kot tihotapec. Zato zapade svojevrstni obsedenosti, ki pa se je noče otresti, saj hoče žrtvovati spominu svojega moža celo svojo hčerko, Preobrat nastopi šele, ko se pojavi mladi šofer — Sicilijanec (Burt Lancaster), povzroči pa spremembo z nepričakovanimi in neizbežnimi posledicami, saj je na njegovih prsih tetovirana roža, — enaka kot na prsih njenega pokojnega moža Film si velja ogledati tudi zaradi izredno prepričlji ve igre Anne Magnani. Film bo na sporedu kina v G Radgoni sredi prihodnjega tedna. -bjš- Lovci so pripravljeni . . . Čeprav se je lov v neki meri že začel — na jerebice —, še bo glavna lovna sezona začela šele 1. oktobra. Prav je, da ob začetku letošnje lovne sezone zapišemo nekaj ugotovitev Pomurske lovske zveze. Računajo namreč, da je letos več divjadi v primerjavi s prejšnjimi lovnimi sezonami. Zato bodo letos temu primerno določili za domače in tuje lovce odstrel divjadi. Tuji lovci so letos že zgodaj začeli pri-hajati v Pomurje. Posebno veliko zanimanje za naš lovni turizem kažejo Italijani, Švicarji in Francozi, v manjši meri pa tudi danski in drugi lovci. Računajo, da se bo obisk lovcev iz drugih držav povečal za 50 odst. v primerjavi z lanskim letom. Odstrelna taksa, ki so jo letos nekoliko zvišali, ne bo vplivala na zmanjšanje priliva tujcev v Pomurje. PLZ skrbi tudi za primerno strokovno izobrazbo članstva. Letos je med drugim organizirala predavanja po lovskih družinah o pripravi trofej, kar je za lovce nujno potrebno predvsem pri pravilnem odstrelu srnjadi. V Pomurju je še vedno veliko ljudi, ki bi želeli postati lovci. Vendar je v nekaterih lovskih družinah že precej lovcev. V oddaljenejših krajih pa za lovstvo ni posebnega zanimanja. O velikem zanimanju ljudi za članstvo v nižinskih lovskih družinah nazorno kaže tale podatek: v Križevcih pri Ljutomeru je včlanjenih v tamkajšnjo lovsko družino 50 lovcev na 5 tisoč ha površine, v Dobrovniku v Prekmurju pa na enaki površini le 14 lovcev. PLZ prav v tem času dokončno urejuje okolico novega lovskega doma v Murski Soboti. V bližini doma so nameravali urediti živalski vrt, vendar so zaradi mnenj nekaterih, da soboški park za živalski vrt ni primeren, to zamisel opustili. Okolico doma lepo urejujejo, toda videz doma bo kvarila zgradba, ki jo gradijo v neposredni bližini doma. Omembe vredno je še to, da imajo v Domu pomurskih lovcev lično urejeno trgovino z vsemi športnimi, lovskimi in ribiškimi potrebščinami. -rj- IVANJKOVCI V Ivanjkovcih bi radi še letos uredili cestno razsvetljavo do železniške postaje. Nekaj sredstev ima krajevni odbor v ta namen že pripravljenih. Letos in prihodnje leto pa bodo porabili precej sredstev tudi za ureditev cest. POPRAVEK V zadnji številki Pomurskega vestnika smo objavili sliko s podpisom: »Trgovski lokal trgovskega podjetja DOM v G. Radgoni«. Pravilni podpis pod omenjeno sliko se glasi: »Trgovski lokal trgovskega podjetja SLOGA v Gor. Radgoni.« ŽENA -- DOM -- DRUŽINA MODNA REVIJA - KONČNA POSTAJA? Naše delovne žene so nedvomno dovzetne za sodobno oblačenje. O tem nam priča zanimanje tako za tradicionalno modno revijo v okviru Zagrebškega jesenskega velesejma, kot za jesensko-zimsko modno revijo, ki jo je pripravil Center za sodobno oblačenje in opremo v Ljubljani v sodelovanju s podjetji tekstilne in usnjarske industrije v »Jurčku« na Gospodarskem razstavišču. Nekaj prenosov nam je posredovala tudi televizija. Vsak večer lahko vidijo obiskovalci velesejma na modni reviji v Glasbenem zavodu v Zagrebu, modele naših znanih tovarn konfekcije, trikotaže in obutve, izdelane iz. najmodernejšega materiala. Če izvzamemo to, kar je moč videti v začetku in na koncu te modne revije, to pa je razkošno perilo in večerne obleke (to pa je po mnenju strokovnjakov najenostavnejši in najuspelejši del revije po izboru materiala in po modelih!), lahko rečemo, da revija v nobenem primeru ne predstavlja zadnje besede naše tekstilne, trikotažne in konfekcijske proizvodnje. To zlasti velja za modele volnene trikotaže, ki so zelo povprečni v primerjavi s tem, kar smo že videli v izložbah trgovin večjih naših mest. Nekaj modelov pa priča o tem, da nekatere tovarne proizvajajo zares praktične in moderne oblačilne predmete (bluze, veste, komplete, obleke), ki postajajo vedno bolj iskana in posebej primerna obleka naše delovne žene. Konfekcija je na tej zagrebški modni reviji prikazala 'standardne praktične modele za jesen in zimo, ki so se že ustalili na tržišču, preseneča le nekaj modnih barv balonskih svil in široko rezani žamet tovarne »Pobeda«. Zimski plašči, prikazani na tej reviji, so prav tako enostavni, posebno, kar zadeva kroj; novost predstavljajo le zimski plašči iz orlona, tovarne. »Tisa« iz Ade. Novost so tudi večbarvna široka pletena krila iz volne in lamela ter moške srajce iz novega dolan preliva, tovarne »Nada Dimič«. Za ljubljansko revijo pa je obveljalo mnenje, da je hotela — kot zagrebška — pokazati, kakšno blago je naša industrija sposobna narediti in seveda dokazati, da je to blago primerno za kreiranje vsakega modela. Zato tudi ni moč trditi, — in tega tudi ni nihče na reviji trdil — da bi naj bili ti modeli primerni za delo. Zato pa je bilo ogromno govora o popoldanskih sprehodih, večernih prireditvah in o drugih takih priložnostih, ki pa nikakor niso najvažnejši dogodki iz sodobnega življenja. Navzlic temu pa smo slišali tudi sodbe, da je moč najti pri prikazanih modelih značilnosti, ki jih prinašajo svetovne modne hiše. Kdaj jih bodo osvojile tovarne konfekcije, je drugo vprašanje. Za pletenine, ki uživajo lep sloves, pa le veljala ugotovitev, da jih je moč videti le na modni reviji. Vsekakor bi bilo treba najti not od modne revije do izložbe naših trgovin in tako tudi do naše delov ne žene. Dokler bo modna revija že tudi končna postaja, bomo lahko govorili le o dobrem namenu, to pa je mnogo premalo. TUDI NA »DROBNARIJE« NE SMEMO POZABITI Obleka ne naredi žene samo lepo oblečene. Poleg obleke so še potrebne razne »drobnarije« kot n. pr.: rute, nakit, torbica, dežnik itd. RUTE Rute so ene izmed tistih delov garderobe, ki so ne samo priljubljene kot okras, temveč tudi zaradi tega. ker so praktične in čestokrat neobhodno potrebne. Ruta je lahko enobarvna ali na okrašena z velikimi rožami, ki so letos zelo priljubljene. NAKIT Bogate velike ogrlice so še vedno moderne. Večkrat so raznobarvne in sestavljene. K večernim oblekam pristojajo velike in večkrat okrog vratu ovite ogrlice. K puloverjem in športnim kompletom sodijo obeski z velikimi srebrnimi medaljoni. TORBICA Usnjene torbice klasičnih oblik ostanejo v novi sezoni še vedno moderne. Okrašene so s svetlimi zapirači in so nekoliko manjše, da ne ličijo na potne torbe. Ročaji so dvojni ali pa tudi enojni in daljši. DEŽNIK V trgovini najdemo največ dežnikov, ki so dvobarvni. Po sredini so svetle, barve, proti robovom pa vedno temnejši. Držaji dežnikov so lepi in še vedno dolgi. Za mlada dekleta in žene, ki so športno oblečene, so priporočljivi dežniki s krajšimi držaji ali pa zložljivi. OBEŠALNIK Običajno nam leseni obešalniki pokvarijo obliko pletenine, če jo imamo obešeno in to zlasti na ramenih. Temu se izognemo na ta način, da obešalnik omotamo z volneno tkanino. Se preden pa ga omotamo, je potrebno, da na leseni del obešalnika omotamo vatelin ali pa debelejšo plast vate. Za omotavanje obešalnikov lahko uporabite razne manjše komade tkanine, ki jo sešijete. Na obešalnik lahko privežete tudi vrečko, v katero ste dali stekleničko, napolnjeno z dišečo tekočino (parfem), kar daje osvežujoč duh vsej omari. Paradižnikov namaz 30 dkg surovega masla ali margarine, žlica paradižnikove mezge (iz tube) ali 2 debela paradižnika, 2—3 jajca, 2 žlici naribanega parmezana, sol, poper, zelen peteršilj. V surovem maslu ali margarini hitro zdušimo paradižnikovo mezgo ali sveže paradižnike (olupljene in očiščene semenja), dodamo sir in žvrkljana jajca, sol in poper in precej sesekljanega peteršilja. Mešamo, da se zgosti. Kruh lahko obložimo z mrzlim ali vročim namazom. Po vrhu vsake rezine kruha položimo še košček paprike in rezino paradižnika ali rdečo redkev Jajčni namaz 3 trdo kuhana jajca, 1 sardela iz konzerve, gorčica. 5 dkg surovega masla, sol, malo limoninega soka. Rumenjake in sardele pretlačimo ali prav dobro zmečkamo z vilicami in postopno dodajamo maslu in mešamo. Na koncu dodamo še gorčico, sol, limonin sok in sesekljane beljake. NASVETI Kadar si porežemo nohte na nogah, se moramo vedno prepričati, če so zares sladki, Če niso, jih pazljivo zgladimo s pilico, da nam ne trgajo nogavic. Zaviti šiv na nogavicah napravi grdo tudi lepo nogo. Nogavice brez šiva nam te skrbi, da bi bil šiv zavit, ne delajo. Niso pa primerne za debele in slabo oblikovane noge. Tanka, lepo naravnana črta na nogavici napravi nogo lepšo, ker jo nežno razdeli v dve polovici. X — Kadar, pobarvamo pod z oljnato barvo, ga ne pozabimo omiti s kisovo vodo, takoj ko je suh in še preden začnemo hoditi po njem. Tako bo veliko trpežnejši. — x — Kadar šivamo trde in debelejše tkanine, namažimo šivanko z milom. vendar ne preveč, da ne ho puščala za seboj milnih madežev. Elegantni jutranji komplet z bogatim okraskom iz nylon čipke na Zagrebški modni reviji MALA KRONIKA Z MOTORNIM KOLESOM PADEL Na cesti v Tešanovcih je padel pred dnevi z motornim kolesom Viktor Pintarič iz Martjanec. Motorist se je peljal iz Bogojine proti Moravcem, z nasprotne strani pa je prav tako na desni strani vozil vprežno vozilo Jožef Flisar iz Tešanovec. Na križišču v Tešanovcih je voznik vprežnega vozila zavil na levo stran in tako zaprl pot motoristu. Ker je bilo trčenje neizbežno, je motorist naglo zavrl, zaradi česar je nadel. Pri padcu je dobil lažje telesne poškodbe. Škoda na motornem kolesu pa znaša okrog tri tisoč dinarjev. Nesrečo je zakrivil voznik vprežnega vozila. MOPEDIST ZADEL V KOLESARKO Marija Papič iz Bakovec se je pripeljala z ženskim dvokolesom po Titovi ulici v Murski Soboti in na križišču pred hotelom »Zvezda« zavila na levo. Za kolesarko je privozil mopedist Stefan Hochegger iz Kupšinec. Med otokoma je hotel kolesarko prehiteti, a jo je zadel v zadnji del kolesa. Oba sta padla, škoda na vozilih pa znaša okrog tri tisoč pet sto dinarjev. NEPREVIDNA VOŽNJA KOLESARJA Pred dnevi se je kolesar Ivan Šoštarič iz Veržeja pripeljal iz stranske poljske poti na glavno cesto in se zaletel v motorista Ivana Smodiša iz Beltinec, ki je vozil pravilno po desni strani ceste. Kolesar je bil zaradi poškodb prepeljan v bolnišnico. VINJENI ŠOFER ZAVOZIL V OBCESTNI JAREK Pred kratkim je prišlo do prometne nesreče na cesti v bližini gostilne Kampel v Petanjcih. Voznik osebnega avtomobila Bogo Jagodič iz Kroga je brez vozniškega dovoljenja in vinjen upravljal osebni avtomobil. Na ovinku pri omenjeni gostilni je zavozil v obcestni jarek in zadel v obcestni kamen. Na vozilu je nastala materialna škoda za 350 tisoč dinarjev. Voznik in sopotniki niso bili poškodovani. POŠKODBE V PRETEKLEM TEDNU I. B. iz D. Bistrice je padel s hleva in si zlomil levo roko. J. K. iz Nedelice je padel z lestve, sl zlomil hrbtenico in se poškodoval na glavi. T. T. iz Kuštanovec je dobila pri padcu z višine treh metrov pretres možganov. J. V. iz Prosenjakovec si je pri odbojki poškodoval desno stopalo. S. S. iz Borejec si je poškodoval levo koleno. O. Š. iz Domanjševec si je pri zlaganju lesa zlomil levo koleno. J. H. iz Gornjih Slaveč je pri obiranju sliv padel z lestve in si zlomil levo peto. J. B. iz Čikečke vasi je podrla krava in mu zlomila levo stegnenico. G. K. iz Prosenjakovce si je pri odbojki poin si zlomil roko. S. M. iz Pristave je padla z voza in se lažje poškodovala. A. E. iz Lipovec se je zapeljal pod avto, ki mu je zlomil levo nogo in povzročil poškodbe na glavi. J. C. iz Lemerja je padel s kolesa in si poškodoval levo stopalo. B. D. iz Radgone si je poškodoval desno koleno. D. D. iz Petanjec je povozil avto in mu povzročil precejšnje poškodbe na glavi: Vsi navedeni se zdravijo v soboški bolnišnici. ROJSTVA Rodile so: Marija Vogrinčič iz Skakovec — dečka, Helena Čerpnjak iz Noršinec — deklico, Ema Flegar iz Gradišča — deklico, Irma Zrinski iz Moščanec — dečka, Elizabeta Kostric iz Melinec — dečka, Marija Gjerek iz D. Bistrice — dečka. Jožefa Županec iz Radomerščaka — dečka, Anica Muhič iz Veržeja — dečka, Hedvika Cajger iz Murske Sobote — dečka. Frančiška Lah iz Križevec — dečka, Terezija Fekonja iz G. Radgone — deklico, Orga Gorza iz Vučje gomile — dečka. Marija Hidič iz Noršinec — dečka, Marija Slavinec iz Gresovčaka — dečka, Regina Pečnik iz Črensovec — dečka, Verona Lak iz Dolgovaških goric — deklico. Marija Smej iz Odranec — deklico. Helena Koudila iz Moravec — dečka. Jožefa Obit iz Križevec — dečka. Pavla Birsa iz Lendave — deklico. Elizabeta Kozar s Kapelskega vrha — deklico. Vilma Benko iz Lemerja — deklico, Ana Paller iz Lendave — dečka. POMURSKI VESTNIK, 21. SEPT. 5 23. in 24. septembra kolesarska dirka „Po Pomurju“ ZA POKAL POMURSKEGA VESTNIKA Priprave za V. kolesarsko dirko »Po Pomurju« so pri kraju. Prireditelj, Kolesarski klub »Prekmurje« v Beltincih, je sklenil, da bo dirka 23. in 24. septembra in sicer v dveh etapah na progi 160 kilometrov. Start bo 23. ob 11. uri pred gostilno »Zvezda« v Beltincih. Prva etapa bo peljala skozi Turnišče, Lendavo, M. Središče in Ljutomer, kjer je cilj poletape okrog 13.00 popoldne. Ob 14.30 so start za drugo poletapo, ki bo peljala skozi Ključarovce, Videm v Radgono, kjer bo cilj okrog 16.00 popoldne. Naslednji dan, 24. septembra bo pred ObLO v G. Rad- goni ob 8.00 start za drugo etapo. V njej bodo kolesarji vozili iz Radgone skozi Radence, M. Petrovče, Cankovo, Grad, Mačkovce v M. Soboto, kjer je končni cilj okrog 10.30 dopoldne. Popoldne ob 14.30 bo start za ekipno dirko na krožni pro- gi Crensovci—G. Bistrica—S. Bistrica—D. Bistrica (5 krogov). Ta dirka je posvečena 20. obletnici osvoboditve, nastopile pa bodo vse ekipe. Udeležbo na dirki »Po Pomurju« so potrdile že naslednje ekipe: »Špartak« Subotica, »Biciklist« Novi Sad in KK Hrastnik; Kolesarski klub »Mladost« iz Kranja in »Rog« iz Ljubljane pa sta poslala pismene prijave. »Rog« je prijavil celo dve ekipi. Prireditelj še pričakuje prijave »Športa« in »Sloge« iz Skopja in »Radničkega« iz Niša. Kakor je razvidno iz prijav, bo konkurenca zelo ostra. Nastopajoči bodo tekmovali za pokal Pomurskega vestnika. Največ izgledov za osvojitev pokala imata KK »Rog« iz Ljubljane in »Spartak« iz Subotice. Kolesarski klub bo izvedel dirko »Po Pomurju« pod pokroviteljstvom Avto-moto društva »Štefan Kovač« iz Murske Sobote, ki je pokazalo za dirko veliko razumevanje. ZAČETEK ODBOJKARSKIH TEKMOVANJ V OKTOBRU Pred začetkom jesenskega dela odbojkarskih tekmovanj smo zastavili nekaj vprašanj predsedniku Odbojkarske pod-zveze M. Sobota Jožetu Gaš-parju. V kakšnem sistemu bo odigran jesenski del tekmovanj? »Jesenski del odbojkarskih tekmovanj bo turnirskega sistema, zato bomo začeli s tekmovanji nekako v sredini oktobra. Koliko moštev bo sodelovalo, še ni znano, verjetno pa ne bo manjše kot spomladi. Že prihodnjo spomlad pa predvidevamo, da bomo prešli na ligaški sistem tekmovanj, kar bo nedvomno bolj zanimivo in privlačno.« Kako se posamezna moštva pripravljajo na tekmovanja? »Doslej kaže največje zanimanje za odbojko moštvo iz Moščanec, ki že lep čas pridno trenira. Na sploh pa se na tekmovanja pripravljajo najbolje v soboški in ljutomerski občini, slabše pa v radgonski, beltinski in lendavski občini. Da bi lahko dosegali v tem delu tekmovanja boljše rezultate, bi bilo potrebno začeti z rednimi treningi, društva pa naj bi zaprosila tudi za inštruktorje, ki so pri podzvezi.« Kako je pri odbojki glede sodnikov? »Sodniški zbor bi moral pokazati večjo aktivnost. Skrajni čas je, da bi vodstvo zbora priredilo za sodnike vsaj dvodnevni seminar. Ugotavljamo namreč, da kvaliteta sojenja ni najboljša, kar pa znatno zmanjšuje zanimanje za odbojko.« Tovariš Gašpar nam je nato še povedal, da je podzveza stopila v stik s komisijo za rekreacijo pri občinski zvezi za telesno kulturo ter se začela dogovarjati o ustanovitvi sindikalne odbojkarske lige v Pomurju. Ustanovitev te lige so predlagali zaradi velikega zanimanja članov kolektivov za to športno panogo. Nekatere sindikalne podružnice so namreč same predlagale, naj bi se ta liga ustanovila. -ko VISOKA ZMAGA NAFTE Tudi drugo kolo prvenstva v PNL ni prineslo večjih presenečenj. Posebno visoko zmago je tokrat zabeležilo moštvo Nafte nad Turniščem. Vsi izgledi so, da prvo mesto Nafte ne bo ogroženo, saj moštvo igra z vso vestnostjo. Zmaga Nafte je zaslužena. Moštvo Turnišča pa je očitno v slabi formi, kar kaže tudi predzadnja tekma s Puščo. Moštvo Radgone je na svojem drugem gostovanju zopet zabeležilo zmago. Tokrat zmaga ni bila tako prepričljiva, ker so naleteli na dobrega nasprotnika. Drugo moštvo Sobote je brez večjih težav premagalo Puščo z zelo visokim rezultatom. Posebno v prvem polčasu so pokazali lepo Igro. Pri tem pa je treba omeniti, da je moštvo Pušče nastopilo brez rednega vratarja. Delno presenečenje tega kola je visoka zmaga Beltinec nad Dobrovnikom. Tako visoke zmage verjetno moštvo Beltinec sploh ni pričakovalo. V drugem razredu so se tekme prav tako končale z zmagami favoritov. Ljutomer je premagal Graditelja, Nafta Bogojino, rezervno moštvo Radgone pa Bakovce. Tekma v Tišini pa ni bila odigrana. Prihodnjo nedeljo je na sporedu tretje kolo. derby tega kola bo odigran v Lendavi med Soboto II in Nafto, tekma Radgona : Beltinci pa bo odigrana v Beltincih zaradi občinske proslave 20. obletnice. V ostalih tekmah pa se bodo srečali Pušča in Grafičar ter Dobrovnik in Planika. Pionirsko prvenstvo se igra vzporedno s tekmami prvih moštev, vendar potekajo tekmovanja zelo neredno. REZULTATI NOGOMETNIH TEKEM V PNL SO SLEDEČI: L razred: Grafičar : Radgona 2:4 (1:3) Sobota II : Pušča 7:0 (5:0) Planika : Nafta 1:8 (0:2) Beltinci : Dobrovnik 5:0 (2:0) H. razred: Radgona II : Bakovci 5:2 (1:2) Ljutomer : Graditelj 5:1 (3:0) Bogojina : Nafta II 0:4 Pionirji: Grafičar : Radgona 0:1 (0:0) Sobota n : Pušča 2:0 (1:0) Beltinci : Dobrovnik 2:0 (2:0) Lestvica po II. kolu v PNL l. razred .Sobota n 2 2 o o 10: o 4 Nafta 2 2 0 0 15: 3 4 -Radgona 2 2 0 0 8: 2 4 Beltinci 2 10 1 7: 7 2 Turnišče 2 10 1 6:10 2 Grafičar 2 0 0 2 2: 7 0 Pušča 2 0 0 2 2:12 0 Dobrovnik 2 0 0 2 0: 9 0 BELTINCI : DOBROVNIK 5:0 Preteklo nedeljo so nogometaši Beltinec dosegli visoko zmago nad požrtvovalnimi in borbenimi gosti Iz Dobrovnika. Domačini so bili ves čas v premoči in so prikazali lep In dinamičen nogomet. Zato gre le dobremu vratarju gostov zahvala, da rezultat ni bil še višji. Med igralci domačega moštva se je zlasti izkazal Slavko Bakan. Sodnik je sodil brez napak. Pred pričetkom tekme so se domači igralci kakor tudi odbor s poklonom cvetja in darila poslovili od prizadevnega igralca, ki odhaja v JLA. REZULTATI ROKOMETNIH TEKEM Člani I. liga: Surs : Krog 15:18 SUT : Lendava 0:5 Grafičar : Beltinci 17:15 Elan : Tekstilec 19:24 ESS : Sloga 17:12 Člani II. liga Agroservis : Ljutomer 5:9 Krog II : SSTV 20:18 SKS : Pomurje 15:14 Članice I. liga: Krog : ESS 2:10 Sloga : Elan 3:3 Pionirji; Ljutomer : Krog 7:19 Polet : Lendava 16:7 Rogašovci : Mladost 2:27 Cankova : Enotnost 10:7 (Beltinci so se preimenovali v ENOTNOST) m. KOLO Člani I. liga Igrišče TVD Partizan M. S.: ob 8.00 Tekstilec : ESS — Šiftar; ob 9.10 Sloga : SURS - Titan; Lendava: ob 9.00 Lendava : Elan — Huzjan; Beltinci: ob 9.45 Beltinci : SUT — Zupan. Člani H. liga: Igrišče TVD Partizan M. S.: ob 10.15 Pomurje : Agroservis — Hartman; ob 11.20 SSTV-: Beltinci -Ambruš; Lendava: ob 10.10 Lendava : SKS — Ciman; Ljutomer: ob 11.00 Ljutomer : Krog II — Martinuzl. Članice I. liga: Igrišče Os. š. II.: ob 9.35 ESS : Sloga — Ambruš; Beltinci: ob 9.00 Beltinci : Krog - Bratuš. Elan je prost! Članice II. liga: Igrišče Os. š. II.: ob 8.00 ESS II : SSTV - Babič; ob 8.50 Tekstilec : SZD — Roudi. Pionirji: Igrišče Os. š. II. : ob 10.20 Lendava : Rogašovci — Krenos; ob 11.50 Mladost : Cankova Krenos; Biel-tlnci: ob 10.50 Enotnost : Ljutomer — Bratuš; Krog: ob 9.00 Krog : Polet — Juteršnik. Pionirke: Igrišče Os. š. II.: ob 11.00 Mladost : Cankova — Roudi; Krog: ob 9.45 Krog : Polet — Juteršnik; Beltinci: ob 11.35 Enotnost : Ljutomer — Zupan; Lendava: ob 11.15' Lendava : Crensovci — Ciman. ZMAGA NA ŠTIRIH FRONTAH Nogometni klub Sobota je minulo nedeljo zabeležil kar štiri zmage. Pionirji so premagali Puščo z rezultatom 2:0, mladina je premagala Kladivarja z rezultatom 3:1, drugo moštvo Sobote je porazilo moštvo Pušče s 7:0, prvo moštvo Sobote pa je zmagalo nad Kladivarjem z rezultatom 2:1. Ljubitelji nogometa dolgo ne bodo pozaoili prve prvenstvene nogometne tekme, odigrane na domačem igrišču. To je bila zares tipična prvenstvena tekma, v kateri so zlasti domačini pokazali izredno požrtvovalno igro. Enajstorica Kladivarja je bila pred začetkom tekme sigurna v svojo zmago in je računala, da bo pospravila kar obe točki. Ce bo pomlajena enajstorica Sobote igrala vedno tako kot v nedeljo, bo še marsikomu prekrižala račune. Domačini bi sicer lahko vodili že v sedmi minuti, če bi bil u-resničen napad, ko je imel Drvarič izredno lepo priliko. Prava gneča je nastala v 13. in 15. minuti. Navijači so žo- go že skoraj videli v golu, vendar ni bilo uspeha. Prvi nevarnejši protinapad je sledil v dvajseti minuti, vendar ga je Vrdjuka s svojim posredovanjem razčistil. Igra se je odvijala v glavnem na Kladi- varjevi polovici igrišča, kar dokazuje tudi razmerje kotov 8:4 za Soboto. Napaka obrambe je povzročila, da je Kladivar prišel v času premoči Sobote v vodstvo po Vodebu, ki je po streljanju kazenskega strela z glavo poslal žogo v prazen desni kot. Vrdjuka je bil prekratek. Kljub temu je veselje Kladivarja trajalo le dobro minuto. Prvi protinapad Sobote je prinesel Soboti izenačenje. Napadi so se vrstili in vratar Bauman je imel polno dela. Tako se je končal prvi polčas z neodločenim rezultatom. Kladivar je začel v drugem polčasu silovito napadati. Napadalec Lukač je v tem času zadel kar dve prečki, eno celo iz neposredne bližine. To je bil najbolj kritičen trenutek tekme, ko bi lahko Kladivar celo prešel v vodstvo. Domačini so nadaljevali borbeno igro ter po odličnem strelu Maučeca prišli v vodstvo v 49. minuti. Maučec je kljub poškodbi 1-gral do konca tekme. Po daljšem premoru je v domačem moštvu nastopil tudi Jože Norčič (med navijači znan pod imenom »Ostrostrelec«), ki je v nedeljo brez dvoma s svojo' preudarno igro v veliki meri prispeval k tako lepemu uspehu moštva Sobote. D. B. ODBOJKA Vztrajnost Ljutomera kljub trem porazom Odbojkarsko moštvo Ljutomer, ki igra v drugi republiški ligi, je odigralo v jesenskem delu teicmo-vanj že tri tekme in zabeležilo prav toliko porazov. Kljub tem porazom pa moštvu še ni zmanjkalo volje in si še naprej prizadeva in trenira ter hoče ostati še nadalje v II. republiški ligi. V tej ligi namreč ne izpade nobeden, ker moštev še primanjkuje. Moštvu pa se obetajo svetlejši dnevi šele spomladi, ko bo dobilo več sposobnih igralcev iz višjih razredov. Nedeljska tekma med Ljutomerom in Vuzenico je bila zelo razburljiva. Čeprav je bilo čutiti vsestransko prizadevanje domačinov, je zmagala Vuzenica. Naslednja tekma bo 1. oktobra z Mariborom, ko pričakujejo zopet precej ostro borbo. -ko SLUŽBENE OBJAVE NP IN PNS MURSKA SOBOTA RAZPORED TEKEM ZA NEDELJO 24. 9. 1961 M. Sobota: ob 15.00 Pušča : Grafičar (pion.), del. Cug, sodnik Roudi; ob 16.00 Pušča : Grafičar, del. Cug, sodniki: Smidlehner — Roudi, Glavač. Lendava: ob 13.00 Nafta II : Ljutomer, del. Koštrica, sodnik Kozar; ob 15.00 Nafta : Sobota (pion.), del. Koštrica, sodnik Sabo; ob 16.00 Nafta : Sobota II, del. Koštrica, sodniki: Drvarič — Kozar, Sabo. Dobrovnik: ob 15.00 Dobrovnik : Planika (pionirji), del. Koblencer, sodnik Hari, ob 16.00 Dobrovnik : Planika, del. Koblencer, sodniki: Cak — Hari, Benkovič. Beltinci: ob 15. uri Beltinci : Radgona (pionirji), del. Hakl, sodnik Sadi, ob 16.00 Beltinci : Radgona, del. Hakl, sodniki: Gerenčer — Sadi, Želodec. Bakovci: ob 15.30 Bakovci : Graditelj, del. sodnik, sodi Puhan.. Bogojina: ob 15.30 Bogojina : Tišina, del. sodnik, sodi Koren — Bukovec, Horvat. Salovcl: ob 14.00 Salovcl : Radgona n, del. sodnik, sodi Celec. REGISTRACIJA TEKEM: I. razred Radgona : Grafičar 4:2 (3:2) Nafta : Planika 8:1 (2:0) Beltinci : Dobrovnik 5:0 (2:0) Sobota II : Pušča 7:0 (5:0) n. razred Radgona II : Bakovci 5:2 (1:2) Ljutomer : Graditelj 5:1 (3:0) Nafta II : Bogojina 4:0 Pionirji: Sobota : Pušča 2:0 (1:0) BeHinci. : Dobrovnik 2:0 (2:0) Radgona : Grafičar 1:0 (0:0) Planika : Nafta 3:0 p. f. Nafta : BeltinH 3:0 p. f. NP — M. Sobota PNS - M. Sobota Pravni kotiček VPRAŠANJE: Nezakonski oče sprašuje, kako dolgo traja njegova dolžnost plačevati preživnino za svojega izven zakona rojenega otroka! ODGOVOR: Praviloma traja dolžnost staršev, da preživljajo svoje otroke, dokler traja roditeljska pravica, to je do otrokove polnoletnosti oziroma do sklenitve zakonske zveze. Starši so dolžni preživljati svoje mladoletne otroke, ne glede na njihovo delovno zmožnost in ne glede na to, ali imajo zadosti sredstev za življenje. Vendar starši niso več dolžni preživljati otroka če je bil, preden je dosegel polnoletnost, usposobljen za to, da se sam z lastnimi sredstvi preživlja. če otrokova vzgoja in izobrazba še ni dokončana, pač pa ima otrok, ki je dosegel 14 let, že svoj zaslužek, dolžnost preživljanja še obstoji, vendar je po obsegu manjša, ker je tak otrok dolžan prispevati za svojo vzgojo in izobrazbo. Po drugi strani sega dolžnost staršev tudi preko otrokove polnoletnosti, če se otrok še šola, če njegova priprava za življenje še ni končana in če starši to zmorejo. V nobenem primeru otrok, ki je dela zmožen ali ki ima sam sredstva za življenje, ne more zahtevati preživljanja od staršev, če bi bilo s tem ogroženo njihovo lastno preživljanje. — Vse to velja, ne glede na to, če je otrok rojen v zakonu ali izven zakona. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA Od 21. sept. do 1. okt. 1961 NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra — A. Lindgreen: Erazem in potepuh; 8.40 Iz albuma skladb za otroke; 8.55 Zabavni orkester RTV . Beograd; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.47 Matija Bravničar: Štiri skladbe za klavir (Pianist Danilo Švara); 10.00 Se pomnite, tovariši ... Jože Raubar-Jošt: Rašica — kres upora; 10.30 Po naši lepi deželi... 10.50 Nedeljska matineja; 11.40 Mitja Kreft: Povest o generacijah (reportaža); 13.30 Za našo vas; 13.50 Lepe melodije s holywoodskim promenadnim orkestrom p. v. Carmena Dragona; 15.30 Majhen glasbeni mozaik; 16.00 Igramo za vas; 17.00 Športno popoldne; 20.00 Zabavni zvoki za vse; 21.00 Športna poročila; 21.10 Ludwig van Beethoven: Simfonija St. 3 V Es-duru — »Eroica«; 22.15 Plesna glasba; 23.05 Nočni operni koncert. PONEDELJEK 8.05 Poje Akademski zbor »Tone Tomšič«; 8.30 Sovjetska in češka zabavna glasba; 8.55 Oddaja za otroke; 9.25 Operne melodije za vas; 10.15 Zabavni potpuri; 11.24 Ferdo Juvanec: Pet miniatur za klavirski trio; 11 40 Iz samospevov In klavirskih skladb Lucijana Mariie Škerjanca; 12 00 Nastopa trio iz Doline pri Trstu, Dojeta Dario in Darko: 12.15 Kmeetijski nasveti — Inž. Milan Rovan: Zatiranje škodljivcev v shrambi: 13.30 Igra Kmečka godba, vmes zapoje ne- kaj narodnih Marija Gazvoda; 13.55 Orkestralna rapsodije; 15.40 Instrumentalni trio Horwedel; 16.00 Naši popotniki na tujem — Tone Pavček: Zapiski iz Rusije; 16.20 Majhen koncert violonečlista Gorazda Grafenauerja; 17,00 Lokalni dnevnik; 17.15 Šoferjem na poti!; 18.00 Iz Verdijevega Don Carlosa; 18.40 Kulturni globus; 20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melodij; 21.05—23.00 Z letošnjega festivala v Salzburgu; 23.05 Plesna glasba. TOREK 8. 05 Iz zakladnice Chrlstopha Wlllibalda Glucka; 8.35 Trio Jožeta Privška in ‘Kvintet Georgea Shearinga; 8 55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Glasbeni leksikon za vas; 9.25 Vesela godala; 9.40 Komorni moški zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja; 10.15 Iz u-stvarjanja Sergeja Prokofjeva; 11.00 Pet pevcev - pet . popevk; 11.15 Branje za vroče dni - John de Meyer: Bojazljivi Mr. Jones — I.; 12.00 Glasbena oddaja za otroke — Pojo inozemski mladinski zbori; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Jaka Ferjan: Prihodnjo pomlad naj bo dovolj pujskov; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Od arije do arije; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — V zadnji napad; 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — Od Ohrida do Triglava; 15.40 Ida Tarjani — Toth igra na cimbale; 16.00 Počitniška zgodba — Dris Šraibi: Popotova- nje; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe; 18.00 Človek in zdravje; 18.10 Od plesišča do plesišča; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Poje Slovenski oktet; 20.30 Radijska igra — Jerzy- Janicki — Stanislav Stamfl: Število sporoči centrala; 21.06 Anton Lajovic: Sanjarija; 21.11 Zvočni kaleidoskop; 23.05 Plesna glasba. SREDA 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 8.30 Radi bi vas zabavali; 8.55 Oddaja za cicibane; 9.25 Pisan glasbeni spored za dopoldne; 10.15 Naš zvočni magazin; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Nikola Hercigonja: Vu kleti, suita kajkavskih pesmi; 12.00 Božo in Miško z Vaškim kvintetom; 12.15 Kmetijski nasveti — Vet Franc Skušek: Bolezni novorojenih telet; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Igra pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev); 14.35 Glasbena medigra; 14.40 Skladbe slovenskih avtorjev poe Mariborski komorni zbor d. v. Rajka Sikoška; 15.40 Edvard Grjeg: Štirje norveški mesi; 16.00 Radijska univerza — Slavko Faust: Jugoslovanska industrija avtomobilov in motorjev; 16.15 Koncert no željah poslušalcev; 17 00 Lokalni dnevnik: 17.15 V sredo popoldne ob radijskem spre-jemniku; 18.00 Zabavni zvoki; 18.45 Šport in športniki; 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi melodijami; 21.00 Odlomki iz Štirih grobijanov Er-manna Wilfa-Ferraria; 22.15 Plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni koncert. ČETRTEK 8.05 Razgovor Instrumentov; 8.40 Glasbena oddaja za cicibane — Pesmi Cirila Preglja; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — V zadnji napad (ponovitev); 9.25 Popevke se vrstijo; 10.15 Orkestralni odlomki in baleti iz oper; 11.00 Vesele slovenske zborovske skladbe in priredbe poje Ljubljanski zvon, dirigent Dore Matul; 11.15 Branje za vroče dni — John de Meyer: Bojazljivi Mr. Jones — II.; 11.35 Iz filmov in glasbenih revij; 12 00 Vasilij Mirk: Morska suita; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Janez Verbič: Pitanje pršutarjev; 12.25 Orgle in orglice; 12.40 Domači napevi izpod žejnega Pohorja; 14 10 Od tod in ondod; 16.20 Spored za ljubitelje operne glasbe: 17.15 Poljska zabavna glasba; 17.30 Turistična oddaja; 18 00 Jazz na kon-certnem odru: 18.18 Bruna Bjelin-skega Pesmi iz Župančičevega Cicibana poje Marcel Ostaševski; 18 30 S sporedov Britanskega ra-dia. — Na instrument oud igra Munir Bashir; 18.45 Poletni kulturni zaoiski; 20.00 Četrtkov večer Havliček-Borowski: Krst sv. VIa-dimira; 21.30 Nikolaj Rimski-Korsakov: Zlati petelinček, simfonič- na suita; 22.15 Nočni akordi; 22.45 Boris Papandopulo: Sonata v amolu: 23.05 Plesna glasba. PETEK 8.05 Glasba ob delu; 8.30 W. A. Mozart: Koncert za klavir in orkester št. 8 v C-duru; 8.55 Pionirski tednik; 9.15 Hammond orgle; 9.25 Operna matineja; 10.15 Ali vam ugaja?; 11.00 Julij Zarebski: Kvartet v g-molu za klavir in godalni kvartet; 11.40 Češka zabavna glasba; 12.00 Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mali-Godec karoli-na: V novem šolskem letu večja skrb ža ureditev šolskih vrtov; 12 25 Melodije za opoldne; 13.30 Iz arhiva kvinteta »Viški fantje«; 13.45 Mezzosopranistka Rice Ste-vens v vlogi. Carmen; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Ljubo Toš: Kaj je na koncu povedal oče Jakob; 14.35 Zvočna mavrica; 15.40 Poje Koroški akademski oktet; 16 00 Športni tednik; 16 20 Zabavni zvoki ob radijskem sprejemniku; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Koncert za vas; 18.00 Klavir v ritmu; 18.15 Pesmi in plesi raznih narodov:- sodelujeta Nehama Haendel in Ansambel Georga Espitaber-ja; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.00 Zabavni orkester Alfred Scholz; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Iz del Antonina Dvoraka; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Godala v noči; 22.35 Mo- derna plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Večer sodobne srbske glasbe. SOBOTA 8 05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.30 Plesni zvoki; 8.55 Radijska - šola za nižjo stopnjo (ponovitev); 9.25 Pančo Vladigerov: Koncert za violino in orkester; 10.15 Zabavne melodije na tekočem traku; 12 00 Dana Ročni-kova poje slovenske narodne v priredbi Nika Štritofa; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Kako spravimo ozimnico; 12.25 Igra Pihalni orkester Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča; 12.45 Pevka Marjana Deržaj; 13.30 Glasbeni desert; 15.40 Krešimir Baranovič: Z mojih bregov; 16.00 Humoreska tega tedna — A. P. Cehov: Nečedna zgodba; 16.20 Veliki zabavni orkestri; 16.40 Mešani zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Holandska pihalna godba; 17.30 Po kinu se dobimo; 18.00 Slavni pevci vam pojo; 18.45 Okno v svet; 19 30 Radijski dnevnik; 20 00 Domače viže za sobotni večer; 20.20 Radijska komedija — Michael Brett: Georgeu se zmerom kaj primeri — IV. Sprehod po glavni ulici; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba. POMURSKI VESTNIK, 21. SEPT. 6 POPOTOVANJE OD RADGONE DO LJUTOMERA (Branje za cestarje.) Takšno potovanje je najbolj prikladno ponoči, brez mesečine in brez luči, kajti potem človek ničesar ne vidi. In so potem njegove duševne muke sorazmerno manjše. Od Radgone do Radenec se lahko voziš tudi podnevi, tam pa počakaj do večera. Če pa greš dalje podnevi, je bolje, da počakaš na popoln sončni mrk ali pa meži, da zopet ne boš videl ničesar. Kajti, če gledaš cesto, v njej jamo pri jami in čez in čez cesto nasuto kamenje, ne moreš ostati ravnodušen, kar gre na račun živcev, ki jih itak rabiš bolj krvavo za druge reči. Torej potujmo od Radencev dalje! Takoj na prvem metru od asfalta opaziš vidno razliko med cesto in cesto, ki naj bi bila cesta. Pametno je, če takoj pokličeš na pomoč vse svetnike, pa čeprav se ne greš misticizma; s številom svetnikov ne štedi, ker ti lahko spotoma obnemorejo in boš potem v zadregi. Ko sem se zadnjič peljal v Ljutomer, sem to storil in je vidno pomagalo. Torej se voziš. Takoj te pozdravi čez cesto nasuto kamenje kalibra pet do šest centimetrov; nekaj je seveda tudi drobiža, ki pa ga ne jemljem v poštev pri tem kramljanju. Potem se pa greš slalom; levo, desno, malo nazaj, pa zopet malo naprej. To traja nekako skazi Rihtaravce in Turjance. Ko pa prideš nekam bliže Hrastja, se ni treba več iti slaloma, ker je kamenja toliko. da se ga ne moreš več izogniti. In jo lepo režeš, seveda hudo dobre volje, tja do predmestja Vučje vasi. Tam zopet se srečaš z radostjo. Čez cesto kamenje, po cesti jame, ki so čisto podobne kraškim jamam, le da ni v njih kapnikov in človeških ribic. Škoda! Taka vožnja je zelo prijetna in jo je treba priporočati kolerikom: naj le trenirajo živce. In se veseliš belega dne potem še skozi Staro novo vas in Iljaševce, kjer je razgalila cesta svoje grudi prav do temeljev (na ovinku); tam ni treba ničesar nasipavati. Naj le Vidi delovno ljudstvo, kako izgledajo temelji ceste. Sicer pa spada to tudi k splošni izobrazbi. No, to lahko opazujete tudi na cesti, ki pelje na radgonski grad, kjer je cestišče že bolj podobno strugi hudournika. Res, jako zanimiva stvar! In za turizem priporočljiva! Zadnjič si je neka gospa, ki se zdravi v Radencih, zlomila peto in je govorila nesimpatične besede na račun ceste in turistične takse. No, saj navsezadnje to ni taka reč! Prosim lepo, peta, zlomljena peta! Liudje si lomijo še noge in glave in ne zaganjajo take galame. Bogme! No, čeprav ne spada k potovanju, ki je navedeno v naslovu, je treba to vendarle reči. Mislim na tisto pot v Radgoni, ki pelje po strmini od carine na Grad. To je resnična atrakcija in res ne vem, zakaj si radgonsko turistično društvo ne služi z njo dinarjev. Če bi zvedeli zanjo plezalci najhujših strmin, bi se gotovo lotili tudi te radgonske strmine, saj sodi po svoji težavnostni stopnji nekako med peto in šesto stopnjo. Škoda bo, če bodo vodile gor stopnice, ki jih obljubljajo na merodajnih mestih že petnajst let. Pridite in si oglejte stvar, dokler ne bo prepozno! No, pa pojdimo naprej proti Ljutomeru. Zdaj so na vrsti Križevci. Preden prideš do vasi, je zopet kamenje. Toda tu se da sovražniku umakniti, kajti cesta je široka in še jarek je primeren za vožnjo. Potem se pa lahko malo oddahneš. Pa ne zaradi Šadlove oštarije, kjer prodajajo dobro vino. Lahko pa tudi, če kdo hoče. Pač pa postane cesta nekam bolj ljubezniva. Mnogo kamenja je spravljeno tja, kamor spada, to je v jame. In potem gre kar prijetno do Ljutomera. Toda pri lokaškem križu me je prehitel ogromen kamion s prikolico. Da vidite čudo! Ta tovariš tovornjak ne pozna šale! V hipu puhne vate ogromen oblak prahu, ki diši po zadnjih izdelkih krav in konj. To ti je reč! Kakšnih pet minut se ti zdi, da se voziš kot sveti Ilija v oblaku. Ničesar ne vidiš in kar na slepo rineš nekam naprej. V tej blaženi vožnji sem se zale- tel kljub na minimum zmanjšani vožnji v ljubko kolesarko. Sicer je nisem videl, ker je bil oblak perfektno nasičen s prahom. Pa se ni ničesar zgodilo; le en krucifiks in eno tele sem slišal za seboj. Kdo ve, če si ni mislila deklina, da se je zaletel vanjo kakšen duh, ker me tudi ona ni videla. Če jo bom srečal, bom poizvedel, kako je kaj s stvarjo. No, pa je tudi poti le konec. Svetnike pošljem lepo v senco, naj si fantje odpočitejo. In če bo imel oče še kaj klinto-na, jim bom postregel, kajti nazaj grede bo zopet prišla prav njihova pomoč. Toda ne smemo pozabiti na najslajši del poti! Od Noršinec do Ljutomera je tako potovanje višek radosti. Krasno kamenje! Človek neprestano trepeče, kdaj bo reklo pod teboj »bum« in ti razneslo zračnico in plašč. In sem preklinjal, da so si ubogi svetniki kar mašili ušesa in prepadeno zavijali oči. No, tovariš cestar, si slišal!? No, tako je torej s to rečjo. Cenjenim mopedistom nekaj napotkov na to pot: Najprej se zmenite s svetniki. Res! Potem si priskrbite celoten Tomosov servis, ker vam bo vsekakor potreben. Vijake lahko zgubiš na cesti kar mimogrede, če ti že ne bi odletelo kar poli mopeda. In po možnosti še ambulanto, da ti bodo sestre sproti uravnavale čreva, jetra in ostali drobiž v trebušni votlini. Potem bo pa vožnja prijetna in brezskrbna. Škoda, da nisem razmišljal o tem že preje. Toda stvar še ni zamujena! In to me hrabri! Bahirov Tunek Petek, 22. sept. — Mavricij Sobota, 23. sept. — Slavojka Nedelja, 24. sept. — Nadja Ponedeljek, 25. sept. — Uroš Torek, 26. sept. — Justa Sreda, 27. sept. — Badomila Četrtek, 28. sept. — Venceslav OD 23.-29. SEPTEMBRA 1961 BODO OPRAVLJALI NEDELJSKO IN DEŽURNO SLUŽBO NASLEDNJI ZDRAVNIKI: 23. 9. 1961 dr. Gruškovnjak Stefan 24. 9. 1961 dr. Sedlaček Jan 25. 9. 1961 dr. Udovč Vladimir 26. 9. 1961 dr. Gruškovnjak Stefan 27. 9. 1961 dr. Sedlaček Jan 28. 9. 1961 dr. Udovč Vladimir 29. 9. 1961 dr. Gruškovnjak Stefan KINO MURSKA SOBOTA - od 22.-24. sept. italijansko-francoski barvni kinemaskopski film: »Letne zgodbe«; od 25.-26. sept. ruski barvni kinemaskopski film: »Mračno jutro — Sestre ITI. del«; od 27.-28. sept. francoski film: »Natalija«. LJUTOMER - od 23.-24. sept. ameriški barvni film: »Davy croket«; od 27 —28. sept. nemški film: »Roman ginekologa«. SLATINA RADENCI - od 24.-25. septembra angleški barvni vistavisionski film: »Doktor brez dela«; 28. sept. francoski film: »Monoarnas 19«. GORNJA RADGONA - od 23.-24. sept. francosko-nemški barvni kinemaskopski film: »Nesrečniki n. del«; od 27.-28. sept. ameriški vista Vision ski film: »Tetovirana roža«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 23.-24. sept. ameriški kavbojski film: Tri ure do odločitve«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - Od 23.-24. sept. ameriški kinemaskonski film: »Princ Valiant«. ŠALOVCI - od 23.-24. sept. francoski barvni film: Grof Monte Cristo II. del«. Podjetje Avtobusni promet Celje opozarja na ugodno avtobusno zvezo od dne 30. septembra 1961 dalje na relaciji: Lendava — Murska Sobota — Ljutomer — Ormož — Ptuj —| Poljčane — Slovenske Konjice — Celje — Ljubljana VOZNI RED za stalno progo LENDAVA — MURSKA SOBOTA — LJUTOMER — ORMOŽ P PTUJ — POLJČANE — SLOVENSKE KONJICE — CELJE — LJUBLJANA D Avtobusna postaja D 415 Lendava 18.55 5 20 Murska Sobota 17.55 5.52 Ljutomer 1713 6 21 Ormož 16 43 6 55 Ptuj 16 10 716 Majšperg 15.41 7.38 Sp. Poljčane 15.18 6 03 Slovenske Konjice i4 48 8 30 Celje 14 20 8.40 Žaleč 14 04 9.50 Ljubljana 12.50 Legenda: D — obratuje samo ob delavnikih. Velja od 30. septembra 1961. Poleg gornjih postaj bo imel avtobus tudi postanek na vseh manjših postajah na tej relaciji. HIŠO z gospodarskim poslopjem, takoj vseljivo, zidano, z opeko krito, posestvom, 7 ha vseh kultur, vse v enem kompleksu, lepo in ob glavni cesti, prodam za ugodno ceno. Vprašati na naslov: Trg Jakoba Babiča 1 (pri cerkvi), Ljutomer. M-1156 VAJENCA za pečarsko stroko sprejmem. Nudim stanovanje in hrano. Anton Žuman, Noršinci 21, pri Ljutomeru. M-1158 SOSTANOVALCA sprejmem. Prešernova 11, M. Sobota. M-1158 VAJENCAza kovaško stroko i-ščem. Jože Žilavec, kovač, Lu-cova 9, p. G. Petrovci. M-1135 POHIŠTVO za jedilnico, novo, ugodno prodam. Vrtna ulica 22, Murska Sobota. M-1136 MOTORISTI — AVTOMOBILISTI! AGENCIJA Ptuj nujno išče 120 motornih koles, 220 osebnih, 85 tovornih avtomobilov, 130 traktorjev in veliko število drugih strojev. Sprejem mopedov in motornih koles in vpis vseh ostalih stvari vsako soboto do 14. ure. Privatniki, ki imate na prodaj karkoli, javite se. M-1138 POSESTVO, majhno, vseh kultur, lep kozolec, z opeko krit, gospodarsko poslopje, kovačnica, vse zidano po letu 1930, hiša visokopritlična, cela podkletena, povsod voda in elektrika, v Ret-ju nri Trbovljah, zaradi smrti ugodno prodam. Mira Kovač, Maistrova 20. Maribor. M-1139 11. seotembra sem izpubil glušnik na motorju iz M. Črnec do M. Sobote. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne na naslov: Anton Kisljak, Dolič 152. p Kuzma. M-1140 Dne 12. septembra sem de- parnico z vsemi dokumenti od Martjanec do Bogojine. Poltenega najditelja prosim, da dokumente vrne. denar pa obdrži. Stefan Horvat, Bogojina 59 M-1141 STANOVANJE oddam proti posoji-lu 4 dijakinjam po želji s hrano. Naslov v upravi lista. M-1142 RADIOAPARAT ugodno prodam. Zavec Stefana Kovača 1711. M. m 1143 MOTORNO KOLOznamke NSU Prima 175 ccm. ugodno pro-dam Naslov v upravi lista. M-1144 TRAVNIK v izmeri 72 arov v Lju- Klobbučar, Radoslavci 55, p. - kovci. M-1150 POSESTVO lepo arondirano, v izmeri 5 ha 80 arov, ležeče pri Hrastovcu—Lenart, 10 minut od glavne ceste, prodam. Oglasite se pri Francu Polancu. Ruperče 52, p. Pesnica pri Mariboru. M-1146 TRGOVSKO PODJETJE »PETROL« LJUBLJANA razpisuje za servisno postajo v Murski Soboti mesto TRGOVSKEGA POMOČNIKA Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po učinku. Ponudbe z življeolepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev poslati »PETROLU«, skladišče M. Sobota. HIŠO in 22 arov zemlje, poleg precej polna vinska trta, prodam. Poizvedbe v gostilni Senčar, Lukavci, p. Križevci pri Ljutomeru. M-1148 18. septembra 1961 sem izgubil aktovko z usnjenimi hlačami in rokavicami, na relaciji Bistrica—Tlakovci—M. Sobota. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na najbližjo postajo Ljudske milice. M-U49 DEKLE, čisto, zanesljivo, vajeno kuhanja, sprejmem takoj k štiričlanski družini. plača dobra, otroka odrast. Novak, Tugomereva 42 Ljubljana. M-1151 TELEVIZIJSKI sprejemnik »Sack-senwerk«. dobro' ohranjen, skupral z anteno, manjši ekran, usodam za 65 000 dinarjev. Naslov v upravi lista. M-l153 ENOSTANOVANJSKO hišo v M. soboti ali v okolici, kupim. Naslov v upravi lista. M-1154 SEJALNICO. 16-vrstno novo prodam. Vprašati Košar, mehani- HIŠO z gospodarskim poslopjem, kovačnico in 35 ha zemlje. lah-ko tudi samo stavbe ugodno prodam Karel Žiško, 23. n. G. Petrovci. M-1147 PREKLIC Helena Škrilec izjavljam, da so docela neresnične moje žaljive trditve o Ernestu Olas, uslužbencu iz Murske Sobote v zvezi z njego-vim opravljanjem službe: zahvaljujem se mu, da je odstopil ed toč-be. Helena Skrilec Komisija za razpis uslužbenskih mest pri OZSZ Murska Sobota razpisuje delovno mesto pisarniškega uslužbenca za OD Pogoji: končana administrativna šola ali osemletka in strojepisni tečaj. S 50 din kolkovane prijave vložite pri tukajšnjem. zavodu v roku 15 dni po objavi tega razpisa. Komisija za razpis delovnih mest pri Splošni bolnišnici Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta: 1 mesto laboranta 1 mesto zdravnika — specialista za infekcijske bolezni Pogoji za sprejem: potrebna strokovna izobrazba. Interesenti naj dostavijo pravilno kolkovane prošnje upravi Splošne bolnišnice M. Sobota. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Kmetijske zadruge »Ledavski dol« Cankova, razpisuje 2 delovni mesti traktoristov Pogoji: kvalificiran traktorist ali polkvalificlran z vsaj dveletno prakso- Plača po pravilniku. Nastop službe takoj. Interesenti naj vložijo prošnje osebno pri upravi zadruge. HAROLD Q. MASUR DVA MILIJONA ZA OBRAMBO ? »Kako?« je mirno vprašal Robison. »Poslušaj, Mark,« — Ashleyevi prsti so se krčevito oprijemali roba, mize »o mojih finančnih zadevah veš skoraj toliko kakor jaz. Veš, koliko denarja sem podedoval, koliko sem zaslužil. Tako sem zdaj težak kake štiri milijone dolarjev.« Stisnil je ustnice. »Mogoče se je Eva zato poročila z menoj; ne vem. Vsekakor pa je to veliko denarja in rad bi imel priložnost, da bi ga vsaj nekaj porabil. Toda te priložnosti ne bom imel, če mi dokažejo krivdo.« Ashley si je omočil ustnice, potem pa nadaljeval: »Če bom mrtev, bo denar brez koristi zame. Živ pa lahko naredim vse, kar hočem narediti, za dosti manj. Ce me kdorkoli lahko potegne iz zanke, čeprav na tej stopnji lova, si to ti. Ne vem, kako, vendar čutim — mogoče je to slutnja ali intuicija — imenuj to kakorkoli. Ti se lahko spomniš na kaj. Domišljijo imaš. Vem, da bi tebi to uspelo.« Robisona je prešinilo vznemirjenje. Ashley se je nagnil naprej. »Na pol,« je rekel in glas mu je bil hripav. '»Pošteno razpoloviti, Mark, vse, kar premorem. Polovico zate, polovico zame. Dva milijona nagrade, Mark. Gospodarsko boš neodvisen do smrti. Izmisli si nekaj. Hočem o-prostitev.« Robison je rekel brez obotavljanja: »Boš to ponudbo zapisal, Lloyd?« »Seveda.« Robison je vzel prazno polo papirja iz svoje aktovke. Pisal je hitro, v jasnem, nezmotljivem jeziku. Podal je list Ashleyu; ta ga je na hitro prebral, segel po pero in napisal svoje ime Robison je z malce nemirnimi prsti preganil dokument in ga spravil. »Imaš kake ideje, Mark?« Pravnik je Sedel negibno in njegov obraz s ploskimi ličnicami je bil brezizrazen. Imel je idejo, in sicer tako, ki zanj niti ni bila,popolnoma nova. Spomnil se je pred tremi nočmi, ko je sedel zravnan v postelji, kako mu je nenadoma prešinilo možgane. Premleval je idejo za trenutek, potežkal vse možnosti, potem pa zopet legel v postelji in se glasno zasmejal v temi. Bilo je domiselno, celo zabavno v nekem mračnem smislu, vendar nič takega, kar bi lahko dejansko uporabil. Zdaj so se kakor strela z jasnega njegove-misli spremenile, vsi pomisleki so se razblinili. V nagradi 2,000.000 dolarjev je bila znatna prepričevalna moč. Ljudje so zagrešili resne zločine - vključno umore — zadosti manj. Zdaj so, možnosti te ideje izstopile, ostre in jasne in drzne. Na bilo jamstva za uspeh, opraviti bo imel z nekimi nepomembnostmi — večina od njih bo v glavah dvanajstero mož iz porote. Zahajajoče sonce je bilo ohladilo zrak in Robinson je stopal čilo; po glavi so mu, vrele nadrobnosti načrta... Robisona so bili dotlej kaj malo vznemirjali delikatni moralni razlogi. Kot zagovornik na procesih je bil dosledno uspešen. Njegov glas je bil velikansko premoženje: lahko je bil blag in sočuten ali uničujoč in ošaben. Ob neki priliki je dobil huda grozilna pisma od sorodnikov nekega moža, ki ga je spravil na električni stol. Tedaj je dobil dovoljenje za nošenje orožja. In vsako leto ga je obnavljal. Dovoljenje je zmerom nosil v svoji torbi. Najprej se je ustavil na Centre Street, nedaleč od policijskega načelstva — v majhni trgovini, ki se je specializirala za prodajo orožja. Pregledal je razstavljeno zbirko, skrbno izbral av-tomatski Colt, žepni model, kalibra 32, in škatlo nabojev. Lastnik je pregledal njegovo dovoljenje in mu zavil kupljeno blago. Tedaj je Robison, najel izvoščka do svojega urada. Njegova tajnica, gospodična Graham, je nehala tipkati, da mu je izročila seznam ljudi, ki so mu bili telefonirali. Ko je videla zamišljen izraz njegovega obraza, se je odločila, da ga ne bo nadlegovala s vprašanji o procesu. Stopil je naprej v naslednjo sobo. Le-to so bili pred kratkim na novo opremili in Robison je bil vesel učinka Na nasprotni steni, kamor je bila obrnjena miza, je visela podoba devetih sodnikov Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike. Nenavadni dogodek, ki se je zdaj začenjal pred temi častivrednimi gospodi, verjetno ni imel primere v vseh njihovih skupnih doživljajih. Mark Robison je odvil zavitek in za trenutek potežkal pištolo v roki. Potem je brez nadaljnjega obotavljanja vstavil tri naboje v šaržer in ga potisnil v kopito. Vzdignil je pištolo, pomeril na levo roko, malo nad komolec in potegnil za petelina. Počilo je, da mu je, zazvonilo v ušesih. Robison ni bil stoik. Začutil je bolečino, kakor da bi se ožgal na železu, in zakričal. Naslednji trenutek je škrtal z zobmi, medtem ko je s palcem zagrabil za varovalo in ga zapel. Trenutek nato so se vrata sunkoma odprla in skoznje je planil zaskrbljeni obraz gospodične Grahamove. V nenadnem strahu je zagledala Robisonovo bledico in večajoči se madež krvi na rokavu. Zadušila je krik. »Že v redu,« ji je rekel z osornim glasom. »Zgodila se je nesreča. Nikar ne stojte tule in ne zijajte vame. Pokličite zdravnika. Eden je spodaj v hallu « Gospodična Graham je stekla. Njena vihrava novica je prekinila zdravnika pri delu in ga pripeljala v drugo nadstropje skupaj z njegovo pomečkano torbico. »No,« je rekel in pištolo ošinil s kratkim, zaničevalnim pogledom. »Kaj imamo tukaj — še ena »nisemvedeldajebilanapol-rjena« nesreča?« »Ne popolnoma,« ga je suho zavrnil Robison. »Tukaj, dajmo suknjič stran« Zdravnik mu je pomagal, potem je raztrgal rokav odvetnikove srajce od zapestja do ramena in odkril rano; pregledal je vneto območje. Krogla je izdolbla plitvo 'zarezo mesa. »Hm,« je rekel zdravnik. »Na pogled je hujše kakor v resnici Srečo imate ne mišice, ne žile niso prizadete. Nekoliko tkiva, da, in malenkostno zadet sklep...« Segel je v torbo ih privlekel na dan neko razkužilo. Ožgalo je Robisonovo roko kakor plamen. Potem, ko je poskrbel za rano in jo prevezal, je stopil za dva koraka nazaj, da bi občudoval svojo umetelnijo. Gledal je nekam opravičujoče. »Sami veste, doktor, kakšen je zakon,« je rekel advokatu. »Kadarkoli pokličejo zdravnika, da bi pozdravil, rano od strelnega orožja, je obvezen, da o tem obvesti policijo. Zares nimam izbire « Robison je potlačil nasmeh. Ko bi se zdravnik ne bil zavedal tegazakona bi ga bil Robison nemudoma razsvetlil. Saj je HOTEL, da pride policija. To je bil bistven del njegovega načrta. Že si je lahko predstavljal naslove v časnikih: ROBISON PO NAKLJUČJU RANJEN. POSKUS S PIŠTOLO — in vse zgodbe, ki bodo pripovedovale, kako je poskusil posneti pogoje, ki so obstajali v uradu Toma Warda —- da je namenoma spustil pištolo na svojo mizo... Točno ob desetih naslednji dopoldan je sodnijski uradnik vstal v dvorani in naznanil začetek obreda: »Vsi vstanite, vstopa častiti sodnik vrhovnega sodišča.« Vrata za klopjo so se odprla in sodnik se je čilo približal, da je črna halja valovila za njim. »Sedite, prosim,« je rekel uradnik in dal znamenje s kladivcem. »Zasedanje je s tem odprto.« Sodnik je radovedno pogledal Robisona in oči so mu obstale na ranjeni roki, ki je počivala v zanki iz črne svile, zavozlani okrog vratu. »Pokličite pričo,« je rekel. James Keller je bil pristojno zaprisežen in je zopet sedel na svoje mesto predi pultom. (Nadaljevanje na 8. strani) POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje -Pomurski tisk- v Murski Soboti - Direktor In slavni urednik JOŽE VILD — odgovorni urednik JUS MAKOVEC — Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nena očenih rokopisov ne vračamo In ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ulica 8 - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti It. 605-11 POMURSKI VESTNIK, 21. SEPT 7 DROBNE ZANIMIVOSTI TRAGEDIJA V AVERZI Vest, da je pri eksploziji topovske granate izgubilo življenje osem otrok v mestu Averzi, je presunila vso italijansko javnost. Ta vest je bila tembolj strašna, ker se otroci niso igrali z granato, temveč jim je bilo to delo zaslužek. Mnogi siromašni stanovalci tega mesta se preživljajo s tem, da iščejo stare granate in bombe ter prodajajo njihovo razstrelivo. Pred nedavnim je našel topovsko granato 13-letni deček in jo prinesel domov, čez nekaj časa se je okrog njega zbralo precej otrok. Nenadoma je granata eksplodirala. Ko so prihiteli sosedje pogledat, kaj se dogaja na dvorišču, jih je presunil strašen prizor. V krvi na tleh je ležalo pet otrok, medtem ko od ostalih ni bilo sledu, ker jih je eksplozija raztrgala in razmetala na vse strani. Mrtvo so našli tudi neko starko, ki je v neposredni bližini sedela pred vratmi svoje hiše. ZBIRKA ETIKET Neki 21-letni Anglež je zbral 50 tisoč etiket s škatelj za šibice iz vsega sveta. Samo iz Sovjetske zveze je dobil več tisoč kosov etlket. Ponosen pa je zlasti na etikete, ki jih ima v svoji zbirki še iz leta 1880. KROKODIL NA ITALIJANSKI RIVIERI Na italijanski rivieri — v znanem letovišču, se je na stenah blizu plaže pojavil krokodil. Karabinjerjem, ki so jih takoj poklicali, ni uspelo krokodila ubiti, ampak so ga samo spodili. BLATO, KI ZDRAVI V vasi Sirci, nedaleč od Kraljeva, je verjetno ena izmed najbolj čudnih kopališč v naši državi. To je kopališče, ki zdravi reumo in druge bolezni. Vsako leto se v kopališču zdravi okrog tisoč pet sto bolnikov, največ iz okoliških vasi. Zdravljenje v kopališču traja 3 tedne. Bolniki se kopajo v izvirih s čisto vodo, dočim se v drugih mažejo z blatom in se nato sončijo. Na koncu se operejo v čisti vodi. LETALO PRISTALO NA ULICI Nekega dne ob deveti uri zjutraj je na eni izmed zelo prometnih ulic v Kopenhagnu pristalo šolsko letalo. Na zasilno pristajanje je pilota prisilila okvara na letalu. K sreči ni bil nihče poškodovan. NAJVEČJI SAFIR Največji safir na svetu, ki so ga našli v zahodnem delu Severne Kalifornije, tehta 435,5 gramov in ima 200 karatov. Safir predstavlja enega najlepših te vrste. GROBNICA - SVETILNIK Najmodernejši svetilnik v naši državi je v Barvicah v Splitu. Ta elegantna kula v ničemer ne liči na klasične svetilnike, ki jih vidimo vzdolž naše obale. Svetilnik predstavlja hkrati spomenik padlim pomorščakom, z grobnico. LUBENICA, TEŽKA 35 KG V vasi Piperovo pri Strumici je neki kmet na svojem zemljišču, velikem pol hektara, pridelal 15 tisoč kilogramov lubenic. Največja lubenica je tehtala 35 kg. Ko bi vsako leto. V Pomurju 5628 žena več kot moških Ali veste koliko ima Pomurje prebivalcev? Nič manj kot 127.160. Lepa številka, kajne. Ob vsem tem pa je najbolj zanimivo, da imamo v okraju 5628 žena več kot moških. S to številko se lahko ponašamo —■ moški namreč. Ne nameravamo seveda trditi, da bodo zaradi te razlike ostale nekatere ženske neporočene. V tolažbo: v nekaterih okrajih imajo število moških večje. Torej je potrebno samo ... Največje nesorazmerje med številom žensk in moških je v soboški občini, za tem pa sledita radgonska in ljutomerska. V soboški občini, ki šteje 46.186 prebivalcev, je število žena višje kar za 1774, v radgonski, ki šteje 19.478 prebivalcev za 1386, v ljutomerski občini pa so med 17.655 prebivalci našteli 973 žena več kot moških. Naj navedemo še ostale podatke: občina Lendava šteje 20.759 prebivalcev, Beltinci 15.079 prebivalcev in občina Petrovci-Salovci 8.003 prebivalce. 35 LET PREBIL V HIŠNEM ZAPORU V Ohridu se je Kurtiš Mole že pred leti obsodil na doživijenjski hišni zapor. V trenutku, ko ga je zapustila žena, je za njega prenehal obstajati svet. Dogodilo se je torej pred 35 leti. Mladenič Kurtiš Mole iz Ohrida se je oženil z dekletom, ki mu jo je mati sama izbrala. Svatba je bila velika kot malokje v mestu. Vse je bilo po običaju in želji staršev. Kurtiš se je sprijaznil s tem, da mu bo žena dekle, ki je poprej nikoli ni videl in kljub temu, da je imel rad drugo. Mesec dni po svatbi je žena zapustila dom Kurtiša. Sosedje so veliko govorili o ženinem begu, kljub temu, da nihče ni zvedel razloga. Verjetno je prav zaradi tega obrekovanja vzel Kutiš vse bolj tragično. Nekega dne se je odločil, da ne bo več Šel na ulico. Sosedje so mislili, da je od žalosti zbolel, toda mladenič se je odločil za hišni zapor. Kljub prigovarjanju domačih, naj spremeni odločitev, je ven-dalje vztrajal med štirimi stenami. Kurtiš je sedaj star 55 let. Sele po 35 letih je pred kratkim prvič šel na ulico in si razgledal mesto, ki se je v času njegovega prostovoljnega zapora precej spremenilo. Toda zopet se je vrnil domov v svojo sobo. Kurtišu je sedaj žal, kajti že pred mnogimi leti bi moral zapustiti hišni zapor. PANIKA V MUZEJIH V zadnjih 20. mesecih je bilo okradenih šest francoskih muzejev in privatnih zbirk ter odnesenih veliko slik v vrednosti za 2 in pol milijardi frankov. Ta »epidemija« je sedaj prešla v Anglijo. V začetku minulega leta je bila objavljena vest, da so iz neke vile v Franciji ukradli sliko, katere vrednost je bila 85 milijonov frankov. Policija hi niti slutila, da je to šele uvod v krajo umetniških slik. Že tri mesece pozneje so bile iz nekega muzeja odnešene tri slike, ocenjene na 30 milijonov dinarjev. Še' isti teden pa je bilo ukradenih še 20 slik v vrednosti 300 milijonov frankov. Toda s tem še ni bilo konec, kraja se je nadaljevala Kmalu je bilo jasno, da deluje dobro organizirana skupina, v kateri niso samo strokovnjaki za krajo, temveč tudi poznavalci umetnin. Tako je letos meseca julija bilo ukradenih iz nekega muzeja 57 slik, katerih skupna vrednost je bila 800 milijonov frankov. Javnost je zvedela, da je bil muzej brez nočnega čuvaja, kar je silno presenetilo. Zanimivo pa je bilo tudi to, da slike niso bile zavarovane, ker noben zavarovalni zavod ni hotel prevzeti rizika. Že mesec dni pozneje so iz galerije Sezanovih slik ukradli 60 slik, kljub temu, da je bil vhod zastražen in je bila nočna služba čuvajev. Vrednost slik je bila ocenjena na 1 milijardo frankov. Ena izmed največjih senzacij pa je bila vsekakor, ko je javnost izvedela, da je bila iz londonske Nacionalne galerije ukradena Goyeva slika oziroma portret vojvode Belingtonskega. Ta portret ni bil izdelan na platnu kot druge slike, temveč na lesu, v velikosti 70 x 50 centimetrov. Nihče se ni mogel sprijazniti s tem, kako je bilo moč sliko ukrasti in odnesti iz galerije, ne da bi kdo opazil. Odprto vprašanje je ostalo tudi to, kaj bodo lopovi s sliko, če je ne morejo prodati? Tako je na primer pred petdesetimi leti nek Italijan ukradel »Mono Liso«. Hranil jo je dve leti v svojem stanova- nju in ko jo je naposled hotel prodati, so ga ujeli. Z ozirom na vse to predpostavljajo, da se v tej druščini skriva neki bogat kolekcionar umetniških slik, ki sedaj doma v svojem stanovanju uživa nad ukradenimi Sezanovimi in ostalimi slikami. Pri preiskavi sodelujejo vse policije, vmešal se je tudi Interpol, vsi muzeji in prodajalne so dobile točen seznam doslej ukradenih slik. Med največjimi hoteli Največji hoteli na svetu so vsekakor v Združenih državah Amerike. Enega izmed najmodernejših so zgradili leta 1955, nedaleč od Hollywooda v Kaliforniji. Hotel ima osem nadstropij, njegova izgradnja pa je stala 15 milijonov dolarjev. Smatrajo, da po moderni opremi in napravah prednjači samo neki hotel v New Yorku. Ta je pripravljen za sprejem večjih skupin in v njem često prebivajo šefi tujih držav in državne delegacije. Drugi hotel, oddaljen kakih šest kilometrov od mesta Hjuston v Teksasu ima tisoč sob z vso opremo. Pod hotelsko zgradbo je urejen bazen za plavanje, dolg 50 in širok 43 metrov. Za največji hotel smatrajo hotel Conrad Hilton v Chicagu. Ta ima 3.000 sob, razen tega razpolaga še s 30 saloni in s sedmimi saloni za sprejeme in prirejanje balov. Hotel je bil zgrajen leta 1927 in je še izredno dobro ohranjen. Nedavno pa je bilo objavljeno, da bo v Moskvi zgrajen luksuzni hotel s 3.400 sobami. Predvidevajo, da bo imel 12 nadstropij in v sredini zgradbe stolp z nadaljnjimi 20 nadstropji. Predvidevajo še, da bo ta hotel imel poleg tega koncertno dvorano za tri tisoč poslušalcev in nekaj kinodvoran ter trgovski center. (Nadaljevanje s .7. strani) Dvanajst porotnikov se je nagnilo naprej, vznemirjenih od pričakovanja in radovednosti. Tožilec Herrick je sedel za toži-teljsko mizo, buden in oprezen. Robison se je smehljal sam pri sebi, ko se je spomnil tožilčevega pozdrava s stisnjenimi ustnicami. Ali je Herrick sumil? Mogoče. »Obramba sme izpraševati,« je rekel sodnik Cobb. Med gledalci se je zaslišalo mrmranje, ko se je Robison vzdignil. Na pol se je obrnil, tako da si je lahko vsakdo ogledal njegovo ranjeno roko v svileni zanki. Zagledal je Evo Ashley, ki je sedela v prvi vrsti, in njene oči so bile zgovorne, proseče. Robison je naredil nekaj korakov do mize in prijel Ashleye-ve pištolo. Z njo v roki se je premaknil proti Kellerju in ogovoril pričo: »Gospod Keller, če se prav spominjam, ste včeraj izjavili, da ste iz te pištole izstrelili poskusni naboj, kajne?« »Da, gospod, tako je.« Kellerjev glas je bil oprezen. »Hoteli ste dokazati, da je usodni strel iz te pištole in iz nobene druge.« »Tako je.« »Domnevam, da ste odpeli varovalo, preden ste naredili poskus?« »Razumljivo. Drugače bi še zmerom stal v svojem laboratoriju in pritiskal na petelina.« V dvorani se je nekdo zahihital in eden od Herrickovih pomočnikov se je široko zasmejal. Kellerjeva samozavest je občutno zrasla. Robison je srepo strmel vanj. »To je komaj trenutek za zbijanje šal, gospod Keller. Ali se zavedate, da vaše pričevanje lahko spravi nedolžnega človeka na električni stol?« Herrickova roka se je sunkovito vzdignila. »Zahtevam, da umaknete to vprašanje.« »Da,« je rekel sodnik. »Umaknjeno bo in porota ga ne bo upoštevala.« »Potemtakem ste popolnoma prepričani,« je nadaljeval Robison, »da mora biti varovalo neogibno odpeto, preden lahko pištolo sprožite?« »Popolnoma.« »Ste enako prepričani, da se varovalo v določenih okoliščinah na tej pištoli ne more samo odpeti?« Keller se je obotavljal. »No, da, kolikor je v moji vednosti.« »Ste kdaj naredili kak tak poskus?« »Kaj mislite?« »Ste kdaj nabili tole pištolo in jo poskusili vreči na trdo površino?« »Jaz..! ne, bojim se, da ne, gospod.« »Čeprav ste vedeli, kakšna je osnova naše obrambe?« Keller se je nelagodno prestopil in naglo pogledal Herricka, a v brezizraznem obrazu javnega tožilca ni našel niti najmanjše opore. »Prosim, odgovorite na vprašanje.« Robisonov glas ni bil nič več prijateljski. »Ne, gospod, nisem.« »Zakaj, gospod Keller? Zakaj niste naredili takega poskusa? Ali se vam ni zdelo jasno samo po sebi, da to storite? Ali ste se bali, da bi s tem utegnili potrditi obtoženčevo zgodbo?« »Ne, gospod, sploh ne.< »Zakaj torej?« Keler je rekel krotko: »Kratko malo mi ni prišlo na misel.« »Ni vam prišlo na misel. Človek je obtožen umora prve stopnje; za njegovo življenje gre, pred električnim stolom je, vam pa sploh ni prišlo na misel, da bi naredili tale preprosti poskus in ugotovili, ali nemara le govori resnico.« Kellerjev vrat je zagrnila rdečica, ki je šinila prav do ušes. Sedel je molče, sključen na stolu za priče. »Naj se zapiše, da priča ni odgovorila,« je rekel Robison. »No, gospod, včeraj ste izjavili, da se pištola te vrste ne more sprožiti, če jo vržeš na trdo površino, kajne?« »Če ni napeta, ne.« »Seveda.« *D-da, mislim, da sem.« »Vi niti najmanj ne dvomite?« Keller je nelagodno požrl slino in ošinil s pogledom Robisonovo roko. »Hm ... ne.« »Poglejmo.« Robison je prestavil pištolo v levo roko, potegnil roko iz zanke; prsti so bili rahlo otekli. Z desno roko je segel v žep suknjiča po naboj kalibra 32. Ko je nabijal pištolo, so bile njegove kretnje nerodne; potisnil je naboj naprej, da je bil pripravljen za strel. Približal se je priči in ji začel podajati pištolo z levo roko, a kakor odsekano se je ustavil in na obrazu se mu je ostro zarisala bolečina. Izraz je bil zgovoren in dramatičen. Potem je spokorno predel pištolo v desno roko in jo iztegnil proti priči. Nato je rekel z razločnim, preudarnim glasom: »Gospod Keller, ali bi, prosim, pogledali varovalko na tem orožju in nam povedali, ali je primemo nastavljena, da je onemogočeno streljanje?« »Tako je.« »Ali bi potem izvolili vstati, gospod? Rad bi, da dokažete gospodu sodniku in njegovim dvanajstim porotnikom in gledalcem v tej sodni dvorani, da se pištola, o kateri je govora, NIKAKOR NE MORE SPROŽITI, ČE PADE NA SODNIKOV KATEDER. Kar vzdignite jo, prosim, ali pa jo zaženite na tla.« (Nadaljevanje prihodnjič) NAJMANJŠI MED MAJHNIMI Veliko švedsko elektrotehnično podjetje SSAB bo začelo v prihodnjem letu prodajati miniaturne radijske postaje, imenovane »walkie talkie«. Le-te so bile že doslej med najmanjšimi radijskimi sprejem-no-oddajnimi postajami, novi tip pa bo naravnost pritlikavec med njimi. Okvir novega aparata ima dimenzije 110x75x31 milimetrov in je opremljen s premično teleskopsko anteno, grlastim mikrofonom in slušnim ušesom. Celoten aparat je težak 400 gramov. Aparat deluje v frekvenčni sferi 25 do 330 MHZ in ima radius okoli 1 km. Za energetski izvor ima akumulator ali pa srebrno suho baterijo. Na sliki sta izumitelja novega »pritlikavca«, švedska inženirja Gustafsson Bertill in Kurt Wado s svojim aparatom. Po povesti Prežihovega Voranca Stari grad Riše Branko Zinauer 10. Vester je videl, kako so začeli valjati sod iz hiše gostilničarja, ki je bil znan kot največji zoprnik županov, dali sredi trga sod na pipo in potem začeli nositi vojakom, ki so počasi prihajali od zapada v trg. Vestru se je čudno zdelo, da zdaj vsi ljudje vpijejo samo nemški. Dotihmal se je v trgu, posebno zunaj na cesti, govorilo slovenski, le po hišah so tu in tam govorili nemški. Tudi je natanko razločil, da so se na vseh oknih hkrati z zastavicami pokazale ovenčane slike moža s črnimi lasmi, ki so bili počesani na čelo. Obraz tega tujega moža ni bil prijazen. 11. Vester je bil tako zavzet nad sliko trga, da ni zapazil, ko so prišli v stari grad ljudje. Ko se je ozrl, je videl, da pleza po deblu navzgor človek z zavitkom pod pazduho in z dolgo ranto v roki. V tem človeku je spoznal mladega trgovskega pomočnika Huberta iz trga. Očividno je hotel tukaj gori razobesiti zastavo. Napenjal je vse sile, da bi priplezal na vrh drevesa, od koder bi se povzpel na zidovje. Med bukvo in med zidom je, zijal trideset metrov globok prepad, ki ga je mogel preskočiti le dobro vajen plezalec. Do vrha stolpa je bilo potem še kakih dobrih pet metrov. Čez ta strašni prepad je zdaj strmel tisti trgovski pomočnik kakor Izraelec, ko je zagledal obljubljeno deželo. 12. Tedaj je v steni stolpa opazil čepeti Vestra. Spoznal ga je in zavpil za njim: »Tu imaš zastavo in razobesi jo, če ne, te vržem s stolpa.« Tega še Vestru ni bilo treba bati, ker je vedel, da plezalec ne more do njega. Vendarle pa se je iztegnil po drogu in začel razvijati zastavo; bila je nenavadno dolga, najmanj deset metrov, in je visela do prve line, ki je bila še popolnoma ohranjena v gradu zidu. Ker je bil tu gori veter, je začela močno opletati, okrog starega stolpa. »Da ne boš nikomur zinil, da si razvil zastavo, to ti rečem!« mu je zapretil trgovski pomočnik in zdirjal po bregu proti trgu. Tako je Vester razvil zastavo fašizma na grajski razvalini. POMURSKI VESTNIK, 21. SEPT. 8