Slovensko-nactjov.^^:c9i \\^\,
.Jeseniška Straž:i* izliaja vsako soboto opoldne. -- Naročnina za celo leto 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na iipravništvo „Jeseniške Straže" (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine sc ne ozira. Pos, številke po 10 vin.
fšt.
svoboda, čast, narod, rtsnica.
Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat'10~"viti^, dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže" v Kranju.
Г. leto.
—-- ■ ■■
^ Id-^AIVJII, i^T. ixitileyja ti-tiviia 100C5.
Karavanški predor-prebit.
Preteklo sredo jc ршЧа zadnja stena, ki je ločila Koroško od Kranjske v karavanškem ])tedoju. Večletni trud je dobil zus'uženo plačilo, moderna znanost je premagala tudi tež-koče v tem pred' ru, ki so se zdele sk l o nepremagljive. i(ar so geologi piorokovali in česar so se inženerji bali in šo več, vse to je oviralo de!o v tem okoli !• kilometrov dolgem predoru. Pritisk od vseh strani je l)il tak, da najmočnejši hlodi niso mogli vzdrževati teže, sliiipeni plini so provzročili mnogo ne-reč, človeških žrtev je zahtevalo delo in kdo se še ne spominja nesrečne jeseni lanskega leta, ko so privlekli 14 nuiičev, ozioma umiiajočih ilelavcev iz predora V! Štirinajst palie z zaporednimi številkami na jeseniškem no\cm pokopališču edino še priča o žalostnem dogodku, s.cer je menda \se pozabi eno ! Cine koze so divjale po Hrušiei, tifus so zanesli tuji di lavci v doslej tako miin « vas — in bogzna, kaj je še vse donesel pre lor.
Zadnja stena jc padla, bliža se konec delu, nobene posebne ovire pretdoru ni pričakovati več!
Nova pot sc jc odprla na Koroško. Naša krasna gorenjska zemlja jo zopet bolj odprla Svetu in kur se je poprej prevozilo v dnevu. Videlo se bo lahko v nek.derili urah.
Mešana čustva nas navdajajo ob tem svečanem tr^uiotku. Ali bo naš narod imel
PODLISTEK.
Ana grand fajhtnost.
Pr Iiu'j štefecn! Dost (ioiip cnjta Rm sc spet okol kvatii, con svcjl srn okol obriiov
koristi od železn-ce, katero je tako nestrpno pričakoval, ki mu pa že za časa gradbe same ni donesla onega vsaj začasnega blagostanja, ki ga vodi po naiavi vsako večje podjetje s seboj. Nebroj tujcev se je na elilo na Hrušici, nastala je cela židovska kolonija, ti bogate in se rede, našemu kmetu se je pa vzela zemlja in se mu zalo dalo prav majhno zadoščenje, ki bo zadoščalo k večjemu za par let. Potem i)a s trebuhom za kruhom. Zemlja ga ne bo mogla rediti več, morda mu bo pomagala industrija in pa trgovina, ki se bo gotuvo močno povzdignila na Gorenjskem in * sednjeni Koroškim.
Uii.irajoči slovenski Korotan se nam čez noč približa prav do naših oči. Mi ga bomo videli, mi bomo zrli, kako hitro umiia narod, če nima za<lonibe no v svoji duševni in ma-terijalni moči, zrli bomo, kako napreduje nemštvo v kraju, kjer država in dežela z vsemi silami delata na to, da izpodrineta, oziroma potujčita domači živelj, iti hitreje s tem jH-ipravi pot Prusu.
Naš Gorenjec ima čvrsto, krepko dlan in pa bistro glavo. On je zmožen, da zajezi nmiško povodenj, ki se vliva iz severa na Koroško in na Gorenjsko. Le nečesa mu manjka — in to je narodni ponos! (Gorenjski veljaki, zlasti pa še jeseniški rojaki in šc vi, kar vas je ostalo onstran karavanškega piedora čvrste slovenske korenino, sedaj na delo! Ne peščica zemlje naj ne pade več v
en Kor djau, ta narvcč srn pa po Dolenščni brcdu pa kobacou čii žvahtno božjo kapico čukov pa frdcrbvou. Zavol tga tkaj ca j ta ncjsm dan štimc od sebe. Sccr b vam pravu lud od dolenščh hlcbcov čn pa od ta dobre kapice, pa zavol tga nej iikar kdo nosu na viha, če tga na povem, k vam morni ta naj-prch povedat, kok je do tga pršvo, de sin tkaj cajta jesk za zobmi držou en prou nobene zimi.
Kinau tje po vclč noč je bvo, k sm se na Jesenicah aiikiat prou pošten nafajhtou; pili sni takrat prou čist vse, pir, vin, šiiops en druje tace pijače, k so m glili pod roče pršle. K m je pa to vse že dost ii lase zlezvo čil sm biii situ kokr konska muha, me pa postaujo na Ift, de j bvo kar vesele za pogledat. Pozn jc scer že bvo, pa vendr sm s to lido am vzev. - - l^a na bod faulast, eii t jo menil cesto dol preče Sau čn sam liodiman ved, kok me j tke u stran za-iicsvo, de tjo prlonim u hitršlempl. Drje so že ponsod viič upiliiil, sam tam je biu
1 oke Ner^^n! Zadnja stena karavanskega predora, ki je padla te dni, naj nam budi spomin, da onoslran Karavank so naši bratje, da je tudi tamkaj plodovita slovenska zemlja, da je koncc prodiranja Nemcev proti jugu na Kranjsko, da sedaj pride čas našega prodiranja proti severu. V tem znamenju: Na zdar Koioiaiiu!
Sokolstvo.
Po predavanjih dr. Muniika po Kfenu priredil Drciiik.
(Dalje.)
Ko bi narodi posvetili vso mogočo skrb vzgoji ndadine, ki bo nekdaj urejala zadeve svoje domovine in določevala o njeni usodi, o svojem obstoju; ko bi ves narod, kakor sč je to godilo na klasičnem Grškem, od nežne mladosti do moške dobe vzgojevali poklicani ljudje, vsestransko izobraženi, ki ljubijo svoj narod, imajo čut in srce na pravem mestu; ko bi se mladina vzgojevala v skromnosti, pa vendar v možatem duhu, ljubezni do velikih idealov človeštva, domovine in svobode, ljubezni do svojega bližnjega; ko bi se ji v srce vsajala resnica, poštenost v vsakatercm delovanju in obzirnost do nazorov drugih, osobito starejših, izkušenih oseb; ko bi narodu ne bilo samo razglašeno, da ima pravice, ampak tudi dolžnosti do sebe, do drugih, do rodne občine,
še an grand šundr, use j bvo na auf. Ker jo pa vočm u tist štiblc nolr zavit, m pa stop nasprot ana brenta, an čvouk, k je mou tak ksihl, kokr če t b biu samnio hodinian s četne ušou, in pa an tak vamp, kokr de b ga že dve let futral, de b ga lož u ko-base podeval, pa m prau: Kače farbe spa, al s ta rdeče, ta črne al ta beve, al vseh treh, kakšno parolo pa maš?
Koga te pa to am gre, se mo odrežem jest nato. Jest nimam prou nobene farbe, jest mam sam nos mau rdeč; no to j pa tud ni dost bolš, Icmpo t bo pa tko al tko kmau razgnavo. K glih za farbe sprašuješ, b čvouk hmau niislu de s ti tist čvouk, k vse farbe vohka špilaš, tist s ti, al ne?
Л1 nauš lili, pa kar naprej. Ti s gotov od iberalne stranke, k maš tko strpen jesk. Če nočš povedat, kače farl)c s, pa nolr nauš šoii. Ti s gotov adn od tislh zverin, k pr nas use u Ift spravlajo, preli kcrm se morm na vse pretege ahlat.	Dalje prih.
do svoje domovine; ko bi mladino držali v strogi disiplini, jo učili obvladati strasti in slaba poželjenja, jo navajali k zmernosti in bi jo pri tem učili samostojno delati, premišljati o javnih narodnih zadevah in delovati za javnost: ko bi čisto ta nravov, nežnost, plemenitost duha, smisel za vse krasno in vzneseno, požrtvovalnost, nesebičnost, poštenost krasili ves narod; pa bi se narod, sestoječ iz takih posameznikov, visoko povzdignil in bi z lastno dovršenostjo, s svojim uzornim življenjem, s svojo disciplino moral imponirati vsem drugim narodom.
Grški narod je davno pred Kristusom dobro pojniil, kaj more - izven nevarnosti staviti njegov obstanek, ga obogatiti, kaj mu more dobiti moči na svetu in prvenstvo med ostalimi narodi.
V nobenem drugem narodu — izvzemši morebiti kratko dobo Rimljane, ko so premagali Grke — niso posvečali vzgoji mladine tako vsestranske skrbi, ji niso stregli kakor očesu v glavi, da ne bi prišla na slaba pota, da bi ostala nepokvarjena, da se ne bi pomehkužila in ne varala nad v njo stavljenih, kakor na Grškem.
Tukaj so vso moško mladino od 7 do 20 let vzgojevali v posebnih zavodih. Tukaj sojo držali v strogi d isc i pl i ni: morala se je učiti, delati, se navaditi skromnosti v nastopanju, enostavnosti v obleki, zmernosti v jedi in pijači.
Pred vsem je bila tu telovadba, ki se je v teh zavodih sestavno po gotovili pravilih, z ljubeznijo, d&, strastno gojila. Ni bil to predmet zasebne priljubljenosti, igrača posameznikov, izmišljena morebiti le za zabavo ali za kratek čas, ampak važna narodna reč, splošna državljanska dolžnost, katero je moral vsakdo brez izjeme izpolnjevati.
Grki so imeli vedno praske in hude boje s sosednimi narodi, posebno s Perzi-janci, in ako so hoteli ohraniti svoj obstoj, zmagati sovražnika, često nekolikokrat močnejšega, so morali imeti telesno uspelo moštvo, utrjeno, odlikujoče se po moči, okretnosti in gibčnosti, po herojičnem, junaškem duhu in drugih čednostih, predvsem pa tudi no ljubezni do domovine. Na Grškem so kmalu spoznali, da ima sestavna gojitev telovadbe velik upliv ne samo na odgojitev krasnih teles, ampak predvsem na človeški duh in obče na človeški značaj.	Dalje prill.
Dopisi.
Dovje pri Bledu.*) Port Artur je padel. Škoda, da mora naš nemčiir iz Port Arturja stran. Zakaj pa gre? Zato, ker ne more biti nič več med Slovenci. Icli bleibe niclit inehr in Krain, icli kann die Krainer niclit leiden. Du meiiie liebe Mari, pejnia na Štajersko. Mari jo, du liber Mann gemer. Vsi sosedje tukaj so tako prevzetni in nobene manire ne poznajo, jest pa ti, liebr Mann, sva veliko sveta skusila in obhodila. Jest sem bila celih 20 let na Štajerskem pri bajti z mojim rajnim možem. Moj mož je bil holcmajster, do habn gut ferdint. Veš kaj, moj dragi mož, pejma na Štajersko, tam so ljudje ma-nirlih; te bo vsaj vsak častil; tukaj pa ti
*) Objavljamo ta dopis, ki nam jc došel Iz kmetske roke, doslovno tako, kakršnega smo prejeli.
nobeden ne vzame klobuka dol, men tiid ne. Du so ein reicher Mann, derfst doh das nicht gedulden. Ah, kaj bom tukaj med Kranjci in med temi berači. Mari, for nah Feldkirhen und schau die Villa an, to bom jest kupil, soil kosten was es will. Mari pravi, saj žiher kaj dolga narediva, imava le tol'ko d'narja, pa bova dolg naredila. Bravo! Jest sem fest, jest znam, jest sem priden, akoravno sem 60 let star. Sam de od teh - le Kranjcev proč prideva; jest bom vse zaslužil. Meine liebe Mari! Wie mein Sohn vom Arrest kommt, er in das Haus, ich heraus, du gehst abcr schon fruher.
Naš gospod nemčurski Rotšilt se baha, da je v 1'eldkirhenu kupil eno vilo za 24.000 kron. Videl jo je pač, ampak kupil ne. Imenovan je bil nekdaj kot Rotšilt, vendar se je imenoval le sam, drugi ga niso. Malo se ozirajmo na njegovo premoženje. Koliko je ta nemčur dobil od svojih starišev, koliko je on v njegovih 60 let starosti pridelal, tedaj bi se moral prejeti za lase. Odkoder pride po cesti, poje, žvižga in pleše, če je kaka godba. Du liebe Mari, gemer tanzen. Lepo jih je gledati, kadar plešeta. Mari, nur lustig sein, man lebt nur einmal. Mari, kaj pa bodo otroci rekli. — Was gehn m ich meine Kinder an, es ist keines zuhaus, midva sva samo. — Ali vidiš, jest sem pak tak fest fant; stojim aptaht, kertajh, ich bleib nicht hier, Mari! Ich auch nicht, bei den tumen Kraner, gleich gehen wir nach Karnten.
Veš kaj, Fronc! Dejva vse u šlant, našo tukajšno vilo in kupiva tam, kjer sva zadnjič gledala, de se odtegneva tem-le neumnim Kranjcem; vidiš meine liebe Mari, prišli so ti-le hribovci, pa hočejo tukaj nas v red djati. Liebe Mari, dos los ich nicht. Meni se nobeden ne odkrije, Mari, mene tudi nobeden ne počasti. Kdo bo tukaj,-pejma na Štajersko; tamkej sem jest bila celih 20 let; tam smo se dobro imeli, karte igrali in kornšnaps pili.
Bomo le videli, ali se bo to zgodilo, de se bode gospod Belški Rotšilt preselil v drugo domovino. Vsem sosedom bo jako žal, ako on odide, ako se to zgodi. Peter-nelov tiger ne bo dosti rekel, akoravno mu je obljubil 5 gold., de mu glavo odreže; tisti Bankrovc, kakor sta zglihala, de odreže črno glavo, de mu da 1000 gold., tistemu pa je ušel, ko je zahteval, de sem tisoč goldinarjev, potem' pa od režem glavo. V tem pa sc je vendarle zbal in je pobegnil.
J^ovičar.
Glasbeni^ Matica na Gorenjskem. Knkor smo poizvctleli, priredi v nedeljo dne 4. junija pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani svoj običajen; majnikov izlet na IVe-šernov dom v Vrbcj. Matičarji se pripeljejo z dopoldanskim vUkom do Žirovnice, od koder odkorakajo peš v Breznico, kjer bo pol tudi oddelek pevcev pri maši. Od tod se podajo na Prešernov dom in potem li kosilu v Poljče pri B(fgunjah (gostilna Šturm). Izlet se vrši le o lepem vremenu. Kogar zanima lepo in ubrano petje, naj ne pozabi porabiti te prilike. I
Vsled dolgotrajnega dežja je Sava močno narasla in preostaja sedaj dovolj vode. Kranjski obrtni dnižbi in delavcem pri tovarni je to dokaj dobro došlo, medtem ko
raznim podjetništvom pri zgradbi železnice ne prija posebno, ker jih neprestano deževje precej ovira pri delu. Tudi drugače, za kmete in posestnike je ta dež že nadležen in želijo skorajšnjega lepega vremena.
Delo pri zgradbi mostu čez Savo zadnje čase slabo napreduje. Do prve kamenite podstave ob strugi Save je delo hitro napredovalo in železno orodje je bilo kmalu sestavljeno. Sedaj so pa morali napraviti najprej močne lesene odre od struge Save skoro do višine mostu in ta naprava je delo močno ovirala. Sedaj, ko je oder že dogotovljen, bo delo šlo menda hitreje izpod rok in pričakovati je, da bo Sava v dveh mesecih že premostena. Polagali in skladati so se namreč začeli že prvi železni sestavi mosta in interesantno je gledati „monterje" pri delu.
Okolica tovarne na Savi dobiva vedno bolj nemško lice. Nad vrati uradniške hiše v tovarni je samonemški napis „Amtshaus", onstran ceste kazi in bode v oči napis „Gast-haus Klinar" in nekoliko nižje proti Grob-Ijam se je dogradila tovarniška restavracija, ki bo menda samo za Švabe, kajti samonemški napis „Werksrestauration" svari slovenske delavce pred to bodočo „kantino". Tovarniško vodstvo menda namenoma tako dela in s tem kaže svoje nemško-prusovsko mišljenje. Upamo, da nam ni treba opozarjati zavednega slovenskega delavstva, da naj vpošteva slovenske napise. Ako delamo tako, kakor naši severni bratje Cehi, se bo švab-skim pritepencem presneto trda godila v naših krajih in radi se bodo priučili našega jezika, radi bodo upoštevali naše upravičene zahteve. Strogo se lahko izvede geslo „svoji k svojim" in peščica švabskih lačenbergerjev bo potem gledala in stokala, — ko bo v „kantini" sedel gostilničar pri praznih mizah in grizel s svojimi zobmi —- zid. Zato pozor! Švabi bodo zmrznili, ako jih mi ne podpiramo in to je naš smoter!
Pa tudi drugod se opaža, kako sistematično hoče tovarniško vodstvo ponemčiti svoje delavce. Pri požarni brambi na Savi se sliši samo nemško komando in tisti „F" menda pomeni, da so to nemški turnarji s svojim „frisch, fromm, frOhlich, frei". Tovarniška godba, katera sc vrdržuje od sloveii-kih delavcev, igra bore malo slovenskih in slovanskih skladb ter se razume tudi samo na nemški links — Stroh, rechts — Heu. Slo-ski delavci, ali plačujete morda za to vsak mesec gotov znesek za godbo, da ista daje našim krajem nemški značaj? Na noge in zahtevajte, da se pri njej poveljuje slovensko in igra več slovanskih komadov, kateri so dokaj boljši in lepši kakor nemški!
Na Savi se pritožujejo, da sc v neki gostilni večkrat popiva pozno v noč čez policijsko uro. Menda so sc pridobili za to posebni privilegiji. Kje pa so pristojne oblasti, da sc tudi lam nadzira. Za danes ime zamolčimo, ako se bo pa to ponavljalo, ga objavimo.
„Dobrodošli". 1'redor skozi Karavanke je predrt. Ob tej priliki se priredi gotovo kako slavlje. Opozarjamo na reditelje, da naj nič več ne razobesijo tistih belih tablic z napisom „dobrodošli", na kateri je napravljena črka „d" rdeče, ostale črke pa črno, tako da tvori tablica kot celota pruske barve (belo - rdeče - črno). Če so reditelji že enkrat speljali delavce na led, da so naba-
vili Bischofu bandero za drage denarce, kar niso niti Cekoniju, ki delavce mnogo boljše plačuje, kakor tvrdka GroB & Comp. (štrajk bi bil skoro bolj na mestu), naj jih ne zlorabljajo še tako, da tvorijo zbrani za „dobrodošlim" prusofilsko gardo.
Nekaj od savske „muzike". Prijatelj našega lista nam poroča naslednje: Prvega maja na vse zgodaj jc igrala savska godba s Hrušicc, kjer je ostala vsied blagoslov-Ijenja zastave do jutra, do župnišča na Jesenicah. Pri župnišču je koncentrirala in napravila našemu nemškutarskemu fajmoštru budnico neki nemški hinder-bonder. Potem so pa vzeli muzikanti svoje inštrumente pod pazduho in se po prstiii zmuzali skozi Jesenice na Savo. Ko so tako srečno prišli na Savo, so zopet korajžno zaigrali par „šte-bicnenili" Pospeschilovih ultragermanskih koračnic. Mi Jeseničani sploii ne držimo mnogo na ta savski ropot in Pospeschilove ter Bernardove „štikelce" in smo že enkrat na najodločnejši način zahtevali, naj se nam ne budi našega ženstva iz spanja in zato smo prav veseli, da se „muzika" skozi Je-nice Jii glasila. Letos nam vsaj ni bilo treba poslušati raznih tožba o zobobolu i. t. d. Sploh bi tega ne bil omenil, če bi naš nem-škutarski fajmošter Zabukovec vedno ne iivalil tako tovarniške godbe. S tem, da je godba igrala samo Zabukovcu in da jo ta tako hvali, jc pač dovolj jasno pokazano, kako bujno cvetje poganja pri nas nemško-klerikalna zveza. Neki mož na Savi se je izrazil, da bi raje „fufzgar" plačal, kakor pa da bi njemu prišla godbri igrat. Pa kaj hočemo, „po njih delih jih boste spoznali", se čila nekje.
Vaditeljski zbor „Jeseniškega Sokola" naznanja vsem svojim članom, da, kdor ne 1)0 hodil k redovnim vajam, ne bo smel nastopati pri izletih in javni telovadbi v sokolski obleki.
Nemčija je bolj nazadnjaška kot Rusija. Knjižica Leva Tolstega, naslovljena vojakom m iniadiiiičem, ki jo je prevedel v nemščino O. Burk (An die Soldaten und junge l'<'ule), j(! bila v Nemčiji konflskovana. in sicer so zaplenili založniku lO.OOO izvodov, dočim jo bil prodal .šele 2()()0 izvodov. V brošuri razlaga veliki ruski (ilozof svoja antimi-litaiična načela. Najznačilnejše pa je, da nemško časopisje niti % besedico ne prolestnje ])roti zaplembi, dasi je isto brošuro cenzura v «na-zatlnjuški« Kusiji pustila iziti.
Klub samomorilcev v Lvovu. V Lvovu so razkrili klub samomorilcev. Klub obstoji iz 7 članov, med temi so akademiki in igralci. Po enkrat v letu so % žrebanjem določi, kale i i elan si mora vzeti življenje. Razsodba se naznani izžrebancu /. žalobnimi svečanostmi. I)ozdaj se še ni noben član odi/ gnil razsodbi. Klubovi člani so nos li tajna, le njim samim znana znamenja. Ko je list «Viek Novy» prvikrat omenil o tem klubu, izginila so takoj znamenja. Klub ima svoje seje v m ki majimi Kostilni. Neki član igra pii lem na cilre %a-'obne kolačiiice. ()Л tam se podajo člani na I'okopaliStfi na grob člana, ki je držal svojo "hljul)o; lam imajo žalobne govoie. de le •Vick No\y» lesnico poioča!
Slika za 335.000 mark. Sloveča Ui ni-'"'aiuliova slika, ki piedslavlju. kako je Dalila чје1» Samsona, je naprodaj. Neki mecen iz
fratikobioda je že ponudil 335.000 mark, kolikor se še ni dobilo za noben umot vor na uvstro-ogrskem umetniškem trgu.
Velika nesreča v gorah. Trije izurjeni graški turisti, vseučiiiški profesor dr. Viktor Wolf pl. Glanwoll, privatni docent dr. Lev Pet-litscli in deželni računski ofi'ijal G. Stopper so plezali vkljub di ževneniu vrememu na naj-strniejši skalnati greben v «riochscliwabu». Oili so skupaj na vrvi naveznni. Ali je pri-drvil snežni plaz ali pa je kateremu izpodrs-nilo, iz gorskega hotela so videli, kako se je blizu viha grebena črna masa zavrtela v zraku ter izginila v nad 400 metrov globok prepad. Truplo piofesorjn Wolfa so našli popolnoma razbito, trupli ostahh dveh pa sta nnjbrže obviseli na skalah.
Ptič-pajek. Tega čudnega ptiča so sedaj prvič prinesli v Evropo, in sicer ga je dobil zoologiški muzej v Londonu. Ptič-pajek lovi male ptice v svoje mreže kakor pajek muhe. Njegove mreže so nenavadno močne in debele. tako da se jih boje celo pttniki v južnoameriških šumah. Marsikateri jahač in pešec si je ob teh mrežah že rar,il lice, ako je nepričakovano zadel ob nje. Ptiči-pajkarji so gnu me prikazni. Telo jim je tri palce dolgo, velikosti kokošjega jajca, a noge imajo poraščene z goslo dlako.
Draga zaušnica. V Antwerpenu je v neki kavarni trgovec z diamanti u I aril nekega svojega tovariša za uho. njegov tovariš ga je pa {larkrat lopnil z dežnikom. Tožnik je zahteval 100.000 frankov odškodnine, in sicer 50.000 frankov za izdatke med okrepčilnim potovanjem po Nemčiji in 50.000 frankov za izgubo v trgovini. Sodišče je obsodilo oba obtoženca Vsakega v jilačilo 50 frankov in 10.000 frankov odškodnine. Zaušnica je bila vseeno precej draga.
nmummm
Imam v kleli
:if) -1
pristnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in briujevca ter namiznega olja lastnega izdelka.
V:sc solidno poslavljciio tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po priinoiiio nizki ccni,
Ivan Pujiiian
liosostiiik in ligovcc, Vodnjaii-Digna: o (Islrn).
иииииимн
Poskusite! Vzorck drago voljno I '
Vydrova žitna kava
Poštna 5 kg. pošiljka !!4K 50 h franiioli
DOMAČI PRIJATELJ"
viem odjeinaicom zaitonj poiiljanl mesečnik.
Vydrova tovarna žitno kave Praga-VIII.
Savsko predmestje št.
\ oliko lzl)0r otroških vozičkov **.************* od 9 do 50 kron.
Rogaško kislo vodo zaboj %
25 eden in pol litrskimi steklenicami,
z 7,al)ojein in steklenicami 7 kron.
Dobi se tudi najboljše strune za citre, gosli in kitare, dalje ,, Antropogon" naji)oljše sredstvo za rast in proti izpadanju 1 s. Razno špecerijsko in galanterijsko blago po najnižjih cenah.
Priporoča se
Magda Rant
.tC) —I Kranj, Savsko predmestje št. 14.
;:ssJE^s^
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjamo, da smo sklenili zaradi nedeljskega počitka imeti sledeče praznike mesnice zaprle,'in sicer;
Velikonočno nedeljo, Binkoštno nedeljo, na dan Sv. Rešnjega Telesa in na Božič.
Cenjene odjemalce prosimo, da se za te praznike prejšnji dan preskrbe z mesom. Ker so tudi prodajalne zaprte v teh praznikih, se nadejamo, da se bodo cenjene gospodinje na to ozirale.	32—2
Jesenice, dne 16. maja 1905.
Marija Hrovat, Ivan Wergles, Andrej Herman, Josip Zrimec.
Mihael DcČman, tesarski mojster in posestnik na Hrušici pri Jesenicah iiiš. štev. 31, več let pri kranjskem stavbenem društvu v Ljubljani in pri tvrdkah Lohner v Ljubljani in Bachi na Hrušici kot poslovodja in delovodja nastavljen, se priporoča za vse v tesarsko obrt spadajoča dela, katere zagotavlja natančno po naročilih in načrtih ceno in točno izvršiti.	34 2
ko hočete dobro idočo uro poceni kupiti, zahtevajte cenik tvrdke
H. Suttner, uvar, Kranj
31-4
IVI. Vidic
zdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraheri)
v Lesc;ili na (ioroiijskem
priporoča svoje izdelke.	29-6
postrežba točna. Cene nizke.
HOTEL „ILIRIJA
u
"	Ljubljana
Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke.
Za innogobrojcn ol)isk prosi spoSlovaiijciii ^	Fric Novak.

Kaj je

V,',(
a

SEVDLl^
PfUnaiio -iiajboljSa, po iiajuovejSiti IzkiiSnjali liigenijc sestavljena in večkrat odlikovana l<ozmetlCiia
ustna voda.
Dolilva se pri g. A. Trevmi in gospe) Je-
- rici Morič.
Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7.	3—'22

urar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur
kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah.	6—24
0 @ 0 0
v •'•"5 C	f	r'	f •»-• J
"ч/«--,Ј	'v*\"	/#V
lw,,)	Ч..Ј	'ч.|/	'. ■ ■	•	-i-io'
Jesii Britelj
pleskar na Jesenicah št. 6
se pripordi"';! sUiviiemii občinstvu zn vs;i
V pleskarsko stroko
sp;idajoča dela, katera izvršuje liitro in po nizkili cenaii. 5 22
Izdeluje tudi napise na grbe, zid i. t. d.
Postrežba točna!

piVoVarna
G. Aser-jtilih d((li((V
V £ii
Wolfove ulice št. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje
izborno marčno In na bavarski način varjeno pivo.
Pivo se oddaja v sodcili in zabojih.
Zaloge: v Kranju, Idriji, Dobrčpoljah, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra).
Ustanovljena leta 1854.
Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z ■ najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno.
Z;#:' Z;#:' A#:'
9 22	Qostilna
Jakob JVSesar
na Jesenicah št. 100
tik državne železnice in v neposredni bližin novega kolodvora se priporoča si. občinstvu na Jesenicah in z okolice. loči raznovrstna najboljša domača pristna vina in neprekos-Ijivo Gossovo pivo. — T u se dobivajo vedno topla in mrzla jedila ter vsak čas iz-boren čaj in dobra kava po najnižjih cenah. Na razpolago ima udobne prostore. Postrežba točna. Za mnogobrojen obisk se prav toplo priporoča
Mesar.

Мфју
W № Ш
Melh. Breme
ključavničarski in kleparski mojster na Jesenicah
sc priporoča za vsa v njegovo stroko spa-
cinjoča	liela in naročila.	Popravila	in zii-
naiija	naročila točno in	po nizkili	ccnali.
sc priporoča za vsa v njegovo stroko spa-
Obenem priporoča slavnemu občinstvu svojo
Obenem priporoča slavnemu občinstvu svojo
trgovino s kuhinjskim orodjem, že-leznino i. t. d. ч
№ »im
Izdaja narodni itonzorcij .Jeseniške Straže"
Odgovoru! urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. I.ainpret v Kranju.