LETNIK XXXIBL Morilec Kammerer spoznan krivim umora. -o--- POROTNIKI DU PAGE OKRAJA, SO PRONAŠLI MORILCA PETIH OSEB KRIVIM UMORA. ZAHTEVA SE ZA NJEGA SMRTNA OSSODBA. Dvanajst Du Page porotnikov je pronašlo Kammerera, morilca Otto Ederja, Mrs. E-der in njih troje otrok krivim umora s zahtevo, da se morilca obesi. Porotniki so ignorirali trditev, da bi bil morilec storil ta grozni čin v blaznosti in po dve in pol ure trajajočem posvetovanju so prišli do gori navedenega zaključka. Ko je morilec priznal svoj zločin je še pristavil: "Seveda sem jih jaz pomoril, in poleg teh sem hotel še tri druge." Nato je bil odpeljan v samotno celico, kjer bo čakal na rabeljna, da ga pošlie na drugi svet. Zadnji je prebil v tej celici in bil obešen leta 1913., Henry Spencer. Kammerer je storil omenjeni zločin 27. junija t. 1. Njegova žrtev je bil šofer Eder in soproga, kakor tudi njih trije otroci v starosti 5—9 in 12 let. Trupla so bila najdena dva dni po storjenem zločinu na mestu, kjer jih je pomoril in sicer v stanovanju žrtev v Villa Park. Morilec je bil prijet od policije v Chicago dne 12. julija. Sumnja je na njega padla, ko so sosedje izpovedali, da je Kammerer bil pri umorjeni družini večkrat na obisku, tako tudi na dan umora. AMERIKA-"OREL BREZ PEROTi: -*- . RAZNE VESTI. i VELIKA NESREČA V PRISTANIŠČU. Iz .Jugoslavije. -o- Novice iz Chicago, III. Mrs. Helen Young, 4619 Ellis Ave. se je nahajala na Oak-woods pokopališču, par čevljev proč od odprtega groba v katerega so polagali truplo prijatelja, ko se zgrudi mrtva na tla. Stara je bila 57 let, zapušča soproga in sedem o-trok. — V Dunning bolnišnici, kjer se nahajajo blaZhi, je neka bolnica pritaknila gorečo žveplenko k blazini, katera se takoj vname. Nastala je panika, poklicani so bili gasilci, a med tem časom se je posrečilo strežnicam ogenj zadušiti. — Charles Boyd, malopridnež, kateri je bil aretiran in vtaknjen v ječo na policijski postaji si je s klino varstvene britve prizadjal rano na vratu in roki, nakar so ga odpeljali v Bridewell bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da njegovo stanje ni o-pasno. —V Chicagi se je pričela že pravcata zima. Vremenski prerok pa pravi da to se ni nič, čakajte kaj še pri-, de. — Avtomobilske nesreče so v Chicagi in okolici zahtevale od januarja že 651 žrtev. Munšajn jih je umoril 218 in skozi kroglo je bilo us-mrtenih 331. -o- 58 milijonov dolarjev v dobrodelne namene. James B. Duke, tobačni raa-Snat je pričel s skladom za Pomoč šolam, cerkvam in bolnišnicam na jugu, kateri se pričakuje, da bo prišel na $86,000.000. Duke je prispeval k temu skladu 46 milijonov dolarjev in George Eastman, Rochester, N. Y. izdelo-^atelj fotografičnih potreb-pa 12 in pol milijonov do-jev. Tako pravi prezident Cool- idge v svojem poročilu zveznemu kongresu. Washington. — Prezident Coolidge je podal v svojem; 10-letnem poročilu kongresu alarmirano sliko za narod, ra-j di pomanjkljivosti v zračni službi ameriške armade. Vojna izbruhne. Na tisoče sovražnih zračnih letal se približuje naši državi, in ako nimamo dovolj močne zračne flotile, da bi pognali sovražnika v beg, se zna zgoditi, a restavra-čolna napadli in premagali. I ci.io na Collins in Columbia Nato so vozili h kraju pri- cestl' kjer se Je nahaial° šest mirno za bandite in poslali1 ^stov med njimi tudi nočni čoln in par kitajskih deklic <:uvaj F Hightman. Ban-nazaj proti Cantonu. učitelja!dlt 2 revolverjem v roki zapo- MILIJONSKE VOLIVNE KORUPCIJE. TRIJE MILIJONI ZA VSAKO VOLIVNO OKROŽJE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Milijonske volivne korupcije. Dobra šola. "Hrvatski list" poroča Korupcijo Markoviča in Radeta Pašiča in vseh steb- ra?merah v vojaški šoli v Saše nahaja med dijaki-vojaki in rov P. P. režima dobro pozna1 raj*™' ■ celokupno prebivalstvo, poz-1 f1^1'2"0 1.000., na pa .io tudi inozemstvo. Na-'tudl lepo steviI° Hrvatov 11«, luuj liiuzemsivo. iNa- 01 . , — čin kako bi se radi izvili in o- Slovencev med drugim slede-pravičili, pokazuje, da jece: V takozva™ dijaški če-1 ljudstvo v nemoral n osti in pokvarjenosti današnjih komisarjev tako globoko prepričano. da jim ne bo pomagalo nobeno nasilje, nobeno podkupovanje in nobena laž. Ljudstvo bo končno rešilo državo pred korupcionistično kugo. Na vsak način bo ožigosana korupcionistična uprava sedaj obteževala — druge in tako vsaj skušala obrniti pozornost javnega mnenja na dru-t go stran. Zato njeni agenti! od korupcionistov nlačano in :in vzdrževano časopisje vsak-dnevno prinaša alarmantne vesti in lažnjive informacije. Med tem Da korupcionisti zopet marljivo praznijo držav-i no blagajno. ti 15. pešpolka (v šoli za rezervne častnike) vladajo naravnost neznosne razmere. O-blekli in obuli so jih slabše kot druge vojake, hrano pa so jim znižali za 20 odstotkov. V šest metrov široki in 16 metrov dolgi sobi stoji 60 postelj, v nekaterih posteljah pa morata spati po dva vojaka-di-jaka. Učitelji na tej vojaški šoli so sami častniki brez šole, ki so dosegli svoj "čin" v vojni. Zato pa so na dnevnem redu psovke kakor: Magarci, glupani, vucibatine, mečke itd. Seveda ne manjka tudi pristno balkanskih ljubeznivosti. V šoli vlada velikosrbski duh. V šoli se nahaja okoli 1000 Hrvatov in Slovencev. Ti so morali priseči na srbsko iis V bel grajskih intimnih kro-, Z "a iVi ea nvinnvnflin'ft n _ na arzav no zastavo. Fo pri- ve gostom naj gredo eden za drugim z rokami kviško v kuhinjo. Hightman je pa hotel ta moment izrabiti, vtaknil je svojo denarnico pod peč in pripravil revolver. Ko je prišel bandit do njega je Hight- in diiake so pa neznano kam odvedli. — Rim. Svet Lige narodov se je sestal in posvetoval za zaklenjenimi durmi v zgodovinski Doria palači. Nastala je pa panika med člani, ko sojman ustrelil, a na svojo ne-zagledali gasilce z brizgalno t srečo ni zadel, nakar je ban-cevjo; in hiteli proti izhodu dit streljal na njega in ga moker so mislili, da je izbruhnil čno ranil; ena krogla bandita požar. Pomirili so se pa, ko je pa tudi težko ranila neke-so zvedeli, da so gasilci le ga drugega gosta, pripravljeni za slučaj požara. -0- — Chicago, 111. — Tvrdka j Prerokuie se konec *>oljševi- Wrigley, ki proizvaja žvečil- zma. ni gum je izgubila tožbo in j George Baklanoff, bariton mora plačati J. P. Larsonj na Chicaški operi je dejal ko kompaniji svoto SI,471.101 je prišel iz Rusije, da so dne-1 gih se pripoveduje, da so si radikali Pašičevega tipa zasi-gurali ogromne volilne fonde in da pridejo 3 milijoni nft j vsako volilno okrožje. Name-j sto, da bi se ta denar porabil za gradnjo železnic, potov in mostov, eksploatira režim nasilja in korupcije. Kaj ie njemu mar če ljudje stra- segi sta govorila general in sarajevski prota dijako-voja-kom velikosrbske govore. Poveljnik šole je prepovedal vse hrvatske liste in "Slovenca," dovolil pa je "Samoupravo," "Srbsko Reč," "Beogradski dnevnik" in slične režimske li- ste. Pravijo, da Doslej dijaki , . . . . , , . . ne bodo smeli dobivati hrvat- dajo in umirajo od gladu in skih -n slovenskih listov nitf trpljenja ? Glavno je, da si po pošti? geg da g0 ti ^ preskrbi luksuzno in zavrat- tidržavni » — Ali ne spoml- no življenje. nja.fo te razmere na nekdanjo Nezgoda. Avstrijo in na mažarski vlad- ker se je posluževala za svoje izdelke Larsonovega var- vi boljševizma šteti. Rusko ljudstvo si želi miru in reda, stvenega imena. Tožba se je kar pa pod sedanjim režimom vlekla od leta 1911. : zastonj pričakuje. Dalje je _ Dixon, 111. _ J. Warren I deJal» da nadvojvoda Cyril Kerrigan, znani kine igralec ne bo nikoli vladar vseh Ru-je s svojim avtom kolidiral z sov: ke.r ljudstvo ne mara. nekim nasproti vozečim, ko se je vozil v Chicago, pri čemur je dobil tako težke poškodbe, da bo dalje časa nezmožen izvrševati svoj poklic. — Rye, N. Y. — Albert De Silver, star 35 let, odvetnik in ravnatelj American Civil Li- Najbolj priljubljen pri Rusih je stric bivšega cara Nikolaj, v katerega ima ljudstvo zaupanje, da bo vpostavil zopet red in mir v domovini. Sovjetska vlada se bo sama prevrgla. Kmetje so pridelali le malo, ker nimajo potrebnih j poljedelskih strojev, dasi jim -o- Roparji odpeljali blagajno. Hazeldell, 111. — Vlomilci so vdrli v State Bank in ker se niso hoteli muditi tam, na mestu s kombinacijo blagajne so jo "pogruntali" tako, da so blagajno enostavno naložili na truck in jo neznano kam odpeljali. V blagajni je bilo več tisoč dolarjev v gotovini in bondih. berties Union, je bil na me- vedno obljubljajo sovjetski listu mrtev ko je med vožnjo z j radniki, da jim jih bodo pre-| vlakom hotel prestopiti iz e-j skrbeli, nega voza na drugega, in padel pod vlak. — Mexico, City. — Enajst "Začarani" pamik. New York. — Vitesse, bo- neoboroženih prebivalcev me-1 ^ato opremljena jahta je vozi-sta Tapalpa so banditi umori-! Ia Proti Manhattan in sicer li in sedem težko ranili nato! brez vodstva človeških rok. pa pričeli pleniti po mestu. Ta Cojnmski uradniki so jo zaje- tolpa banditev je štela 70 mož, ki so bili vsi oboroženi. — Vera Cruc, Mehika. — Uporniki so se s častniki vred podali. Edino gen. Guadalupe li, a se niso malo presenečili, ko ni bilo na jaftti žive duše,, pač pa obilo "duhov" v podo-j bi "Scotch whisky." Predno so-se jahte uradniki polastili so; spustili par strelov preko nje, Sanches, kateri se je vdeležil, nakar so opazili mali motor-1 revolucije pod Huertom je še: ni čolniček, ki je z največjo na svobodi. Poslano je večje brzino od jahte plul proč, kar.' število vojakov, ki ga iščejo. pojasnjuje, da jahta ni bila! 0 "začarana," ampak, da so jo' tihotapci pustili na milost co!-1 ninskim uradnikom. Jahta sama na sebi brez žganja, katerega je vsebovala, je cenjena na $50.000. Če bi ljudje^ tako radi delali in žrtvovali za dobre stvari, kakor iste obirajo radi; bi imeli veliko več dobrih stvari na svetu, kakor jih imamo. Človek pač ne ve kje ga čaka nezgoda. Premikač Ivan Gregorič je padel čez železniško tračnico pa se pri tem tako poškodoval, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnico. Vlomi. Vlomilci so bili zopet na delu. Najprvo je neznanec hotel vlomiti skozi steklena vrata stanovanja Alojzija Pertekelj. Bil je prepoden. Dva vlomilca sta se pa lotila bufeja na Dolenjskem kolo-> dvoru, katerim je pa policija na sledu. je v Ljubljani vpokojeni nad-| učitelj g. Alojzij Račič. — V j Novem Sadu je preminul ka-petan Andrej Varenčak. Trojčke je povila v Stopičah pri Novem mestu bajtar jeva žena Gruden, kjer je pa tamošnja babica odklonila pomoč pri porodu, ker ni bilo pričakovan ti primernega plačila od bajtarja. Zažgal in obesil. Žalostne posledice nesrečnega družinskega življenja so povzročile, da je mizarju Hro-jiču v Ormožu ušla žena in pobegnila v hišo posestnika Herga. Hrojič pa je šel in se napil ter nato šel po ženo. Ta pa se ni hotela vrniti. Kmalo nato je začelo goreti Hergo-vo posestvo. Zgorela je hiša, vsa gospodarska poslopja in 8000 kg sena. Ker je Hrojič prej grozil, da bo pri Hergu kmalo gorelo, so takoj sumili ,da je požigalec Hrojič. O-rožniki so ga našli v njegovi hiši obešenega. ni sistem ? In vendar se naši "P.-P. državnotvorci" tako radi hvalijo, da so največji sovražniki bivše Avstrije! Ali se ne kaže "avstrijakantstvo" Predvsem v bivših avstro-ogr-skih političnih metodah in ne v teritorijalni pripadnosti? -o- — Washington. — Harvester Co. dobi glasom poročila davčnega urada povrnjeno po naredbi nove davčne postave $813,898. (Pač lepo božično darilo.) DENARNE POŠIIJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO^ AVSTRIJO. ITD. Nila banka ima svoje lastne new a pošto hi zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošUjatve teci o stavljene prejemniku na 4ons *fi o« zadnjo pošto točno in brez tmI^ sra odbitka. Nai« ce^e ia pošiljke ▼ dinarjih fti lirah bo bfle včeraj sledeče: Skupno s poštnin«: 500 — Din ........ $ 8.05 1,000 — Din ........ $ 15.75 2,500 — Din ........$ 39.25 „ 5,000 — Din ........$ 78.00 10,000 — Din ........ $155.00- 100 — Lir ........ $ 5.10 200 — Lir ........ $ 9,85 500 — Lir ........ $ 23.75 1,000 — Lir _________ $ 462$ Pri poMjatrah nad 10,000 XNn. 1 B»dWZ,000 Lir poseben popust. K*r se cena denarja čestoka menja, dostikrat docela nepričako^ no, jt obsolutno nemogoč« 4ai«ah e«n« vnaprej. Zato se pošiljatr* ku fca*«3o po cenah onefta dne. ko m sprejmem« denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TQM V JUGOSLAVIJO IN SICER UD POSTI KAKOR TUBI BRZOJAVNO. I Vse pošiljatve naslovite VENSKO BANKO ZAIBCRAJSKK ft AVEs NEW YORK. Ameriki. Amenkanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper In America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinoct 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Telephone: Canal 0096. CUmci, hl Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« ea JKAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .............. Za Zedinjene države za pol leta ................$2.0« Za Chicago. Kanado in Evropo za cele lete ...$4.75 __Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ......$2-50 ♦»TOSCRIPTION: For United States per year..................$4.0^ For United State« per half year ..............$2,00 For Chicago. Canada and Europe per year___$4-75 _^_For Chicago. Canada and Europe per half v^ar Š2..S0 "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office a t Chicago TIHnojg nnder the Act of March 3 1879." -AMERIKAMSKl SLOVENEC1 IN "EDINOST." ravnati. Dokler bo pa delavstvo kar tjavendan nasedalo raznim sleparjem, toliko časa bo doživljalo prevaro za prevaro, trpelo bo na svoji časti in imenu — zakaj z ljudmi prevratnih idej, nihče nima rad opravka. Zato delavci rabite svojo pamet! Eveleth, Minn, i ni z njim ali ne, tako da se bo-Cenjeno uredništvo Am. mo drugič bali iti s tikci tja Slov. in Edinosti: — Kakor} doli. vidim v tem našem katoliškem | Pa bo že kako, se bo pa tre-listu, jih je jako malo, ki bi se ba drugo leto bolj potruditi. Delavstvo mora rabiti svojo pamet. Če bi navedli statistiko vseh onih stavk, katere so delavci izgubili in pa zakaj so jih izgubili, bi bila to ze-lo zanimiva stvar. Na eni strani bi stali delodajalci o-j sramočeni, ki so bili v takih bojih odgovorni za poraz delavcev in za krivico, ki se je s tem zgodila delavstvu.' Na drugi strani bi videli pa tudi tehtne vzroke, potom katerih si je delavstvo bilo čestokrat samo krivo poraza in občutne gmotne škode, ki jo je pri tem delavstvo utrpelo. Preteklost nam pokazuje več slučajev, v katerih vidimo tehtne vzroke zakaj delavstvo radi lastne kriv-| de ni doseglo zmage. Radi trpljenja, ki ga je prenaša-! lo leta in leta se je ogorčeno čestokrat dvignilo na stavke. V tem trenutku so prišli med nje radikalni e-lementi, jih znali spretno podpihati in jim vcepiti sovraštvo do delodajalca. Tako podžgani so šli v boj in stavili nesprejemljive zahteve. Ljudi lahko našuntaš — a potolažiš jih težko. In hujskači, kakor so bili nJ pr. komunisti in agentje od I. W. W. so delavske mase čestokrat spravili v najbednejši položaj. Delavci so stavkali mesece in mesece in zloglasni organizatorji so se pustili od teh trpečih revnih mas še drago plačevati. Delavci, ki niso imeli niti za svoje potrebe so dajali zadnje cente takim hinavskim organizatorjem z namenom, da jih dovede do zmage. Minuli so meseci,' miru med njimi ij delodajalci ni bilo, revščina je nastala in kaj se je zgodilo? V takih najbednejših sluča-, jih je vzela noč njih sleparske delavske voditelje, šli so z delavskimi žulji, delavci pa so ostali z družinami brez vseh sredstev v najbednejšem položaju. In koliko takih slučajev pozna zgodovina baš zadnjih 20 let. In zakaj? Zato, ker delavstvo ni rabilo svoje pameti. Me-J sto, da bi delavci prišli skupaj, pa bi izvolili svoje za-j stopnike izmed lastnih vrst, so šli in zaupali kakemu židovskemu večnemu popotniku, da jih je speljal na led in potem izginil. Kadarkoli se delavstvu kje godi krivica, naj pomisli poprej vsak korak predno ga napravi. Ne zaupaj nikomur, ki ga že leta ne poznaš. Stavi pogoje trezno in nepretirano. Ako bo delavstvo hodilo to pot ter pokazalo tudi delodajalcem, da jim je njih napredek pri srcu, zahtevajo pa upravičeni del zase, bo delodajalec! naposled videl, da delavec hoče le biti njegov najzve-stejši partner in se mu bo tudi on s prijaznejšim obrazom približal in delavstvu ne bo treba stavk in toliko trpljenja, kakor ga je že doprineslo. Zakaj, ako ni sloge med delodajalcem in delavci ni napredka. Delavec mora vpoštevati okoliščine, v katerih se nahaja delodajalec in slednji je po vesti dolžan dati delavcem, kar jim gre. Zato sta oba dolžna po pameti ravnati in zdrava pamet pa narekuje delodajalcu in delavcu po pameti | zaliv Ppe Riverja, ki služi za plov(bo za dovažanja lesa. Lep precej velik motorni čoln, j ki je bil popolnoma zaprt in zgledal kot mala ladjica je z nami odplul na odprto Vermilion jezero, katero ima 365 otokov, ravno toliko, kakor ! navadno leto dni. j Romantična je bila naša pot po vermiljskem jezeru. , Ker je toliko otokov, mora biti voditelj čolna izvežbani mojster. To pot je bilo tudi jezero zelo viharno. Naš čol-nič se je gugal sedaj tja, sedaj sem in skoro'bi bilo začelo obračati nase želodce, kakor I jih je na Atlantiku, ko smo odhajali v Ameriko. Tower-čanje, ki so temu guganju navajeni, kakor vrabci guganju drevesnih vej, kadar jih sapa ziblje so se nam postrani [ 5fc» it..-. ji a.- - oglasili iz naše velike slovenske naselbine, čemur se čudim, ker se vedno toliko novega pripeti in kar bi naše rojake zanimalo. Naj pričnem pri veselicah in sicer pri naši cerkveni veselici. V prvi vrsti gre hvala našim vrlim ženam, ki so se toliko potrudile, da so hodile od hiše do hiše in nabirale pri- Na ta velke tikce so dobili trije Slovaki in en Slovenec. Dva Slovaka na Melvin St. eden pa na Liberty Ave. Mr. Repar je dobil karpet, živi tam gori nekje, ki pravijo na Karpa-tah. Na ta male tikce je dobila Mrs. Mary Zakrajšek iz Betz St. namreč skrinjo, ki pa ni bila prazna, ampak do polovice je bila napolnjena z žavo in za človeštvo sploh. Ko sem čital pred par tedni v tem listu serijo člankov: Namen in delovanje slov. socialistov v Zdr. državah", so se v mojem srcu obudili spomini na tiste £ase, o katerih je člankar razpravljal. Član-kar je primeroma dobro zadel, je tupatam seveda kaka velika nevarnost za narod, dr- s čitanjem slabega brezve - — 2:1—ju™ —iskega časopisja. Mar mislite, da to, da se naših župnijah čuje toliko ^ mazanih in neslanih opazk proti duhovniku in nekaterim vnetim rojakom, je kaj drugega, kakor sad čitanja slabih časopisov? To se polagj ma naučijo iz takih umazanih uei, je l upa bit m acvcua ivtirvo, kolon, kakor je kolona Petra pikra tudi za nas, a če teme- Zgage in od umazane Prosve-Ijito premislimo, mi katoliški te. Ne pričakujte, od onih, da Slovenci še več takih pikrih bodo lepi, ki po blatu rije/o zaslužimo; zakaj delo danes j Jaz poznam par svojih fa-kaže, kdo je delal in kdo ni ranov, ki so bili pred par le na polju slovenskega časni- ti izvrstni vzorni katoličani karstva. Nasprotniki, ki so za Po naključju so člani S. p tisk vse žrtvovali imajo danes J. Ko sem govoril z njimi pred močno časopisje, mi pa, smo leti so mi zatrjevali, smo čla-spevke. Zalibog, farani so se j raznim blagom, ki ga potrebu- j le malo uvaževali moč in po-j ni, ampak za protiversko pi-slabo postavili, ker izmed je vsaka gospodinja, prav res imen katoliškega tiska, smo pa, savo glasila ne damo nič. Da-1,000 faranov se je nabralo ifajn dobitek. Vsega je bilo j tam, ker smo. , nes par teh sploh več v eer- ie $260.00. Tako drogi farani,' dosti, ljudje so kar tekmovali! Naj žalostne j še poglavje kev r»e hodi, eden izmed teh se ako bi dajali samo po petde- kdo bo lepši dal, samo vsak J med vsemi temi navedenimi pa najbolj smeje, kadar kdo set centov bi moglo priti ni bil tako srečen, da bi kaj vzroki pa je to, da naši kato- r>. d. povedano po farjih udri-$500.00. Gotovo, bo kateri re- odnesel, eni so dosti, eni pa liški Slovenci podpirajo in sip- ha. To je torej dokaz, kaj pj. kel, da za kritizirati jih je nič. Sploh pa ljudje niso šli Ijejo denar celo za protiver-j sava brezverskega časopisja kmalo dovolj. Ali povem Vam, na bazar radi tega, kar je bi- sko časopisje. Če človek stopi naredi. da jaz imam za delati v ko-;lo za dobiti, ampak za stvar, h sosedu ali naj si bo v to ali; Zato rojaki iz svojih Iast-rist dobri stvari, delam, in no-j za kar je vse to šlo. Šlo se je ono slovensko hišo, vidi na mi-j nih skušenj govorim, da ako čem, da bi bil samo na papir-j namreč za to, da se malo do- zi na najodličnejšem mestu mislite, da slabo časopisje ju, kakor jih je več med na- plača cerkveni dolg. Sedaj, *brezverske časnike. To je naj- Vas ne bo pohujšalo, se moko imamo tako dobrega g. žalostnejše! tite. Slabo časopisje je največ-duhovnika gre vse bolj iz lahka. Tam enkrat v začetku feb- Katoliškim rojakom v premij - KDOR NEVARNOST LJUBI, BO V NJI POGINIL » SV. DUH (PRID. 3, 27.) Še nikdar ni veljal ta svetopisemski izrek našemu narodu bolj, kakor velja v dnevih sedanjega časa. Po skušnjah vem, da je v današnjih dneh največja sila na svetu časopisje. Slabo časopisje je Kdor pravi; jaz samo rem, da vidim, kaj pišejo sprotniki — meni ne škodi ta sam sebe nevede strašn' blufa. Zakaj, ako se igraž C strupom se naposled ne kedaj zastrupiš. Tako je tudi mi. Dragi mi farani, kakor sem slišal bomo imeli zopet 10. januarja veselico za našo cerkev. Tem potom prosim možake, da bi se tudi kaj zanimali. Saj veste, da žene ne morejo vsemu kaj. Posebno, da se pobrigate na veselici in pazite na drugi narod, katerega se navadno vedno veliko na-vleče na slovenske veselice, da praznijo mize in kozarce, a tisti kateri kaj da in se potrudi mora pa skozi vrata gle- žalostnejše! Slabo Časopisje, je kakor ja nevarnost dobrim ljudem* strupena kača za vsak dosto- in kdor nevarnost ljubi, bo v jen človeški dom. In ljudje, nji poginil, tako pravi'samo ki hodijo v cerkev, prejema- sv. Pismo. Zato pa brezversko jo zakramente — a zraven pa umazano časopisje ven iz ka-podpirajo brezversko časopis- toliških hiš, nasprotno pa nod-je pljujejo v lastno skledo.! pirajmo naše katoliško časo-bo društvo Danica pelo na ko- Taki se igrajo z nevarnostjo pisje, da postane močno, da ru v cerkvi ob ta velikih praz-! — jo 1 jubijo in bodo prej ali bo v stanu čuvati resnice na-nikih in sicer prvič o Božiču, slej v njej poginili, kakor so še sv. vere. Že sedaj je tako lušno iti v; že tisoči postali žrtve brez ver-! ruarja se bo naredila veselica od altarnega društva, kaj več o tem drugič. Povedano je bilo enkrat, da dati dokler se ti nepovabljeni bolj pa v cerkvi. cerkev, ko bodo pa še fajn za- skega časopisja, peli, bo pa še toliko bolj. Pov-| — sod je lepo slišati pesem, naj- Slov. duhovnik iz zapada. ne nabašejo. Dragi farani, naj to zadostuje. Voščim Vam vesele praznike in srečno Novo leto potom našega lista Am. Slov. in Edinost, za katerega želim, da bi nas že skoro obiskoval redno kot dnevnik. Pozdrav! A. C. N. Pri Mr. Kukec se je oglasila Mrs. Štorklj"a in jim pustila krepkega sinčka. Ravno tako tudi pri Mr. Anton Kaluža, kjer jih je tudi obdarila s sinčkom. Bilo zdravo! Iz Barbertona so odšli HS3D6 Svobodomiselna Smrdokav--ra, ki izhaja na Crawford ave. -o- Barberton, Ohio. Naj prvo pogledam v Edinost, ako je kaj iz Barbertona pa le ni nič. Bo pa zdaj toliko več vredno, kakor pa če bi večkrat pisali. Najprvo naj se omeni od našega bazarja, da je kar čistega dobička bilo $1,942.00 in še nekaj centov povrh. Chicago Mr. August Gregorič razkopava smrdljive odpadke rekI-)'1?1 Jez^lk družino. V Hittman se je ljubljanskega "Slov Naroda. Cigan žalostno pogleda je-čarja, ki je stal zraven njega in reče: "Gospod, to je škandal !" Na sličen način se odkaslja moralno propali newyorski Zgaga, kadar ga ljudje primejo pošteno za njegov ob- preselil Mr. Joe Avsec iz dru- Židovske pamflete, kateri so žino. Da pa ne bodo samo iz Polni protiverske nesramne Barbertona drugam hodili,; Iažnjive gonje, katere preje-naj pa povem, da so pa tudi j ma od prostozidarskih laži-prišli: Mr. in Mrs. Ošaben iz pisarje je za enkrat premie- ^ -a d W. V. in ostanejo za stalno Sedaj se pa masti z odpad-1 tukaj. * Pozdrav! Mrs. J. Okolish. -o- Tistemu, ki govori vedno resnico se ni treba bati kaj Zahvaliti se moramo Cleve-1 govori, landčanom, ki so nam darovali tako lepe dobitke za na tikce in tudi nekaj tikcev pokupili. Kar vsi bi bili radi dobili mizo, stole, žlice, karpet i. t. d. V Shermanu so rekli, da k njim mora priti škrinja (hop chest) in pa preproga, pa kaj mislite, da so kaj dobili ? Nič, ali pa samo krom- pir, pa ne vemo so li zadovolj- veš zakaj in kako. smejali Napačna misel in slaba dejanja gradita cesto gotovemu propadu. * * Nevoščljivost in prevzetnost gradita cesto sovraštvu in jezi. * * * Nikdar ne napadaj, ako ne ki "Slov. Naroda." Ampak taka Časnikarska "košta" je! preklicano slaba. Le oni, ki po blatu rije jo — ljubijo blato! * * * Pred okrajnim sodnikom je neke dni stal na Dolenjskem cigan Hudorovič. Priče so izpovedale, da so ga videle, da je kradel in so tako izpovedale. Nagromadeni dokazi so Newyorski Zgaga govori in piše tako "dostojno in moralno," da morajo amerikanska društva, ki se borijo za ohra-no morale in dostojnega živ-ameriškim ljudstvom, nastopati in potom sod-nije brzdati grdi umazani jezik newyorške Zgage. Takega zašmiranega rekorda menda še noben slovenski urednik v Ameriki nima ! iz teh krajev je prežala na take potnike vsakovrstna nevarnost. Indijanci so radi napadali iz zasede, dobili so se tudi hudobni roparji in tatovi, pa tudi zverine je bilo. Po nepobitno dokazali, da jej minnesotskih prerijah so se v kriv in, da je zaslužil primer- klatili volkovi in medvedi, ki no kazen. Sodnik vstane in izreče svojo obsodbo: "Tri mesece ječe, zato, ker si kradel !*' Naš poveljnik Mr. Skubic je nas odpeljal dne 21. julija popoldne po vijugasti cesti, ki se vije preko krasnih smrekovih in topolovih gozdov. Zavili smo sedaj sem — zdaj tja in po eno in pol urni vožnji smo zagledali slovenski Tower in Soudan. Dospevši v Tower so nas sprejeli nad vse prijazno Mr. Zobec . Jr. Mr. Gornik, Mr. Stonich in Mr. Skala Sr., kateri je že blizu 40 let v Tower ju, kamor je prišel še leta 1887. Ker so vedeli, da smo prišli v Tower, da bi kaj videli, »o imenovani možje hitro poskrbeli za to. Najeli so v ma-pristanu, kamor dosega Vendar premagali akre suhe smo in nobenemu se ni nobena nesreča pripetila. Posebno zanimivo je opazovati, nekatere male otočke, ki gleda j o s tega čudovitega jezera proti nebu. Sam kamen, sama skala — a iz njih rastejo drevesci in lepo zelenje. Od kje dobijo ta drevesna življenja potrebno zemljo za svoie koreninice. Mr. Stonich iz Towerja je nam o tem med notjo pridno predaval. Povedal je, da ta drevesca se živijo samo od prahu, ki ga nanese sana ali burja iz suhega ^a te otočke. To se nabira o-krog debele in daje potrebne-živlie^ia dreveseom. ki rastejo iz s^al in kamenia. Mr. Stonich. Vateri vodi kroiaško o^rt v Tow^riu lastuie sam en otok na vermiljskem je-1 zeru, kateri meri nekako 4 površine. Na otoku ima lep Cottage — kočo. čoln in vso pripravo za poletno bivanje na otoku. Vsi večji otoki na jezeru so opremljeni z raznimi kočami — poletnimi hišicami, kamor pridejo letoviščarji iz raznih delov Združenih držav. Za preživeti prijetne mirne počitnice resnično ne more biti lepšega kraja, kakor je ravno vermiljsko iezero s svoiimi krasmmi otočki, poraščenimi z lenimi duhteč*mi smrekami in drnerimi drevesi, v jezero riv^i r«1'« MPfV« "River" po ka-Wi Mnde in drugi Ips. Zprniiis^ ovr0j? jezera loctnio O'f-pr corr>ora_ Hnn Tn^vo nnno^o- -O TnVI-^ ^ O H i no nipn, rl^i mfl-j dolgo vn oVroor s milj široko so bili človeku zelo nevarni. Naši rojaki so v tem kraju dobro napredovali. Prvi pijo-nirji so se jako dobro gospodarsko pomagali in so vsi ve* Mr. Stonich iz Towerja je lijaki v okolici. Tako imajo na nam pripovedoval, da je hiši-j Towerju jako velike bogate co, ki jo ima na svojem otoku pozimi "premufal" na o-tok po ledu. Ta "mufenga" je bila precej dolga in led je moral biti tudi precej močan, da je vse to držal. Mr. Skala eden izmed najstarejših tamošnjih slovenskih pionirjev mi je pravil, da je leta 1887., ko je prišel v A-meriko potoval skoro tri mesece predno je prišel iz stare domovine do Towerja. Iz Du-lutha je hodil tri dni in tri noči peš do Towerja. Tedaj ni bilo takih zvez, kakoršne so sedaj, ko lahko prideš iz Towerja skoro v dveh treh urah v Duluth. Takrat so šli W>mai enkrat ali dvakrat v Mu v Duluth, ko so nesli denar seboj, da so ga poslali ! svojim v stari kraj. Na potih trgovine. Mr. Zobec ima krasno moderno urejeno trgovino z mešanim blagom, tako tudi Mr. Skala na drugi strani ulice. Mr. Skala ima v svojem izložbenem oknu zasajeno le-monovo drevo, ki lepo raste in rodi. Tako, da se lahko reče že radi tega, da celo na koncu severne Minnesote rastejo pomaranče in lemone. Tako so si pomagali tudi se drugi rojaki , katerih imena mi ravno niso znana. Mr. Gornik on je solastnik in menda lastuje glavni del pri velikemu lesnemu podjetju, ki P°~ seda največjo lesno žago ir skladišče raznovrstnega v Minnesoti. Skladišča lesa nahajajo prav tik zapadno Towerja, odkjer se izvoz stotisoče ton lesa vsako "AMERIKANSKI SLOVENEC9 IN Iz življenja in sveta. ČREDE BIZONOV V KANADI. Velikanske Črede bizonov, ki so prvotno živele v severnoameriških prerijah in štele milijone in milijone glav, so se skrčile do leta 1889. na vsega skupaj 835 glav. Vzrok je bilo brezmiselno pobijanje in' kupčijski lovi. Takrat se je pa započelo gibanje za varstvo preostalih živali, ki je rodilo 1905. društvo za varstvo bizonov "American Bison Society" in tozadevne varnostne odredbe vlade Združenih držav. Vspeh je bil ta, da se je že po nekaj letih pomnožilo število bizonov v Sev. Ameriki na 2000 glav. Kanadska vlada je vzela 1902. takozvane gozdne bizone v Atabasci pod svoje varstvo in kupila leta 1907. veliko privatno čredo v Zedinje-nih državah ter jo prepeljala deloma v Elk Island Park, deloma v Buffalo Park pri Waimorigtu v provinci ji Alberta. Čreda v Buffalo Parku je tako narasti a, da je štela v jeseni leta 1923. že 8300 glav in bila tako največja na svetu. Kljub velikosti parka, ki meri 42.000 ha., so se bizoni tako razširili, da je obstojala nevarnost križanja z manj vrednimi živalmi. Zato je dala uprava postreliti okoli 2000 glav. Izkupiček za kože, meso in mantirane glave so porabili za kritje upravnih stroškov. Pred kratkim je pa združila kanadska vlada vse bizone v drugem velikem parku pri velikem jezeru v Alberti. V celi Severni Ameriki živi danes najmanj 15.000 bizonov, ki vsi dobro vspevajo. -o- MED KANIBALI. V severni Avstraliji je dežela Arnhem. Prebivalci so menda vso posadko trgovske ladije "Daniel Dawson" pobili in požrli. Angleži so misli-; li, da so kaniba_lstvo popolnoma zatrli, a ta slučaj nam pove, da ga niso. Pred letom je izginila ladja brez sledu in niso slišali ničesar o nji. Sedaj so pa nabiralci biserov našli na nekem plavu v zalivu Carpentaria ženo kapitana Spea-rea. Pravila je, da je * ladjo uničil vihar, da se je pa posadka rešila na suho. Tu so jih napadli domačini, več sto po številu, in so jih ujeli. Ženo kapitanovo so privezali na kol, moške so pa vse vlekli proč. Ni videla več ne moža in tudi nobenega drugega moškega. Prepričana je, da so jih domačini vse pojedli. To prepričanje ji je utrdil poznejši dogodek; čez dva dni so ji vzeli namreč njeno majhno hčerko, so jo umorili pred njenimi očmi in so jo spekli na vročih kamnih. Kaj se je pozneje godilo, se ne ve dobro spominjati, grozni dogodki so jo tako potrli, da je skoraj zblaznela. Ko je divjake napadel drug rod, je porabila priliko in je ušla na plav. Kri-žarila je na njem po zalivu o-koli in je čakala rešitve. -o- MOREMO LI PODALJŠATI ŽIVLJENJE. Journ. Americ. med. Assoc. 1924. trdi, da je mogoče po napredku medicine in higije-ne. Moderna higijena je reakcija na staro fatalistično mnenje, da so smrtni slučaji podvrženi nespremenljivim zakonom. Statistika kaže, da je znašala srednja življenjska doba za Indijo pred 15 leti manj kot 25 let; na Švedskem preko 50; v Massachussetsu 45 let. .Kjerkoli se je higijena praktično izvrševala, je povprečna življenska doba tekom časa narasla. V Evropi se je v 3 in pol stoletjih podvojila. Tekom 17. in 18. stoletja je znašal narastek približno 4 leta na stoletje; v prvi polovici 19. stoletja približno 9 let, v drugi polovici 17 let, v Nemčiji pa celo 27 let. Toraj vsekako zelo zadovoljivi izgledi. PETER ALTENBERG. Peter Altenberg se je čutil izredno slabega in je šel k zdravniku. "Piiete?" je vpra- šal zdravnik. — "Da." — "Koliko?" — Steklenico por-tugalke na dan." — "Kadite ?" — "Da." — "Nehajte piti in kaditi!" — Altenberg je vzel svoj zeleni klobuček in neopaženo izginil. Kar priteče za njim zdravnik, ves začuden: "Slišite, jaz dobim pet goldinarjev za nasvet." — "Saj se ne bom po njem ravnal,"' je dejal Altenberg in odšel po stopnicah. go potnikov pa je bilo ranjenih. -o- I ŠIRITE asr* A. S. in EDINOST ^ -o- PRIKAZEN. Mož, ki je imel zlobno in klepetavo ženo, je nekoč trdno zaspal. V spanju se pred njegovo posteljo pojavi prikazen, katere se je silno prestrašil, toda brž se je opomogel in rekel: "Kdo si? Ce si an-gelj, mi ne smeš kaj žalega storiti, če si hudič, pa tudi ne, ker sem po ženi tvoj sorodnik." -o- PRIDITE IZ SEVERA PRIDITE K NAM PRIDITE IZ ZAPAD/L Želite začeti s hranilno vlogo ali varno investirati Vaše prihranke. % Posojujemo denar na poljubne obroke na zavarovane in dogotovljene hiše. Pošiljamo denar v Jugoslavijo in druge kraje Evrope. Pri nas lahko kupite paro-brodni listek na katerokoli črto. PRIDITE IZ Ako potrebujete nasveta v IZHODA kakšni stvari, naše zanimanje je Vaš vspeh. Sigurna banka za vložiti Vaš denar. J. PRIJAVITE SE na banki, ki je znana po vseh Zedinjenih državah KASPAR AMERICAN STATE BANK je sigurna in konservativna banka 1900 BLUE ISLAND AVE. vogal 19. ceste CHICAGO, PRIDITE IZ JUGA. ILLINOIS ŽELEZNIŠKI NESREČI. Te dni je zavozil potniški vlak pri Durbanu v Južni Afriki na stranskem tiru v tovorni vlak. Pri tem je bil prvi voz potniškega vlaka popolnoma razbit. Štiri osebe so bile ubite, 19 pa jih je bilo ranjenih. — V bližini postaje Čakve na transkavkaški železnici je skočil iz tira ekspresni vlak, s katerim so se vračali iz Ba-j tuma v Tiflis člani izredne! komisije za likvidacijo vstaje; Georgijcev. Vlakovodja, kurjač, dva sprevodnika, dva preiskovalna sodnika trans-kavkaške čeke in poveljnik čet iz Batuma, ki so izvedle eksekucijo, so bili ubiti, mno- Well Installed THE MONCRIEF FURNACE Postavimo jih v bližini 50 mil od Jolieta. Imamo zalogo železnine vseh vrst. Joliet Slovenian Sheet Metal Shop Jos. M. Klemenčič, lastnik 1214 N. Broadway TELEPHONE 1255-M. Gutter, Cornish, Slating, Ceiling Work. 1 12. Nasvet za Božično darilo ZBIRKA PETERO ZANIMIVIH POVESTNIH KNJIG: Ob tihih večerih, Meško $1.00 Pravljice " .75 Tik za fronto " .80 Iz modernega sveta " 1.25 Naša leta " 1.00 Vse fino vezane in najnovejše izdaje. Cena skupini $4.50. Naroči se lahko tudi vsako knjigo posebej. .t NAROČILO POŠLJITE na: TVRDKA EDINOST, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL. ' .»'if xh ' i or Naš stenski koledar za L 1925 Da napravimo našim dragim naročnikom letos posebno veselje, smo jim preskrbeli najkrasnejši katoliški stenski koledar, kar se jih sploh more dobiti. Ima krasno naslovno sliko in za vsak mesec posebno stran s primerno sliko v barvah. Podaja godove svetnikov za vsaki dan posebej, poste, pomenljive izreke itd. Na zadnji strani ima tudi razna potrebna pojasnila za celo leto in kratek zasnutek katoliškega nauka in vsega, kar mora katoličan vedeti o svoji veri. Ta koledar nas stane veliko svoto denarja, pa se nismo ustrašili žrtve, zanašajoč se na blaga srca naročnikov, da se bodo tem zvestejše oklenili naših listov, radi in točno obnovili naročnino in nas tako podpirali pri našem delu za Boga in narod. Upamo, da ne bo nobenega naročnika, ki bi ne obnovil naročnine, kakor hitro mu bo mogoče. Vsak naročnik naj sam skrbi, da dobi ta nad vse lepi stenski koledar brezplačno. Pogoji so ti-le: 1.) obnovite naročnino za lista Ave Maria in Am. SI. & Edinost ali če za oba ni mogoče, vsaj za enega za eno leto. 2.) ce imateTist plačan vsaj za pol leta naprej. 3.) če se na novo naročite na enega ali oba gori imenovana lista. Ako naš zastopnik ne bi prišel v Vašo hišo, pojdite sami do njega, ako se nahaja v Vaši naselbini. Ce pa »to ni mogoče, pošljite nam naročnino naravnost na upravništvo in v pismu označite, ako želite, da Vam pošljemo stenski koledar, če ga še niste prejeli. Ne odlašajte, da nam zaloga ne poide. Agitiraite za nove naročnike, da tudi oni dobe stenski koledar brezplačno. Kdor ga želi kupiti, stane 40c. Pošljite ga svojcem v stari kraj, gotovo ga bodo veseli. Imamo v zalogi isti koledar s samo angleškim besedilom, da lahko z njim postrežete tudi svojim angleškim prijateljem. Zastopniki in naročniki, vsi na delo! ' _ =5*1 Ako Tvoj sosed ali jArija-telj ni naročen na A. S. in Ed. skrbi, da se nanj naroči! ZA R OŽE telefonirajte 65 Chicago Carnation Co. 407 Jfefferson Street Joliet, Illinois. 1 ocaBsa=a3mam ŠTIRINAJST ŽIDOV je v novo izvoljeni angleški spodnji zbornici: 7 konservativcev, 5 liberalcev in 2 labourist a. DRUŽINSKA PRATIKA je dospela iz starega kraja za leto 1925. To leto so jo izdali v jubilejni izdaji in je lepša kot kedaj prej. S poštnino stane 25c. Naročite jo takoj, predno poide zaloga. Naroča se od Knjigarne Edinost. Naj Vaš denar dela za Vas Investirajte v "L" delnice KO Vi investirate v Chicago Rapid Transit Company 7.80% prednostne delnice, tedaj Vaši dolarji delajo noč in dan in služijo plačo za Vas. Varni investment je to, za katerim je vsa chi-caška transportacija, ki je neobhodno potrebna: dalje je za tem velikanska kompanijska lastnina, ki vsa obratuje in služi; za tem je velik naraščujoči business, kateri je samo lansko leto prinesel nad $18,000.000 zaslužka. Vsaka delnica je $100. v gotovini ali na odplačila $10- na nakup in potem mesečno po $10. za delnico; 7% obresti je dovoljeno na odplačila. Mesečne dividende so plačljive po ceni $7.80 letno na vsako delnico, ki jo lastujete. Za podrobnosti govorite z vsakim "L" zaposljencem, ali pa pošljite ta kupon za natančne podrobnosti in Vam bomo tudi poslali brezplačno kopijo uličnega vodnika za v Chicago, ki ga izdaja Chicago Rapid Transit Company. UTILITY SECURITIES CO. CHICAGO, ILL. 72 — W. Adams St. 4568 Broadway 409 — East 35th Street Louisville Milwaukee Vzemite iztis vodnika po mestu , JOHN J. MORAN, Room 843—72 West Adams Street, Chicago. Prosim pošljite mi brez vsakih obveznosti popolne podatke Y svrho informacije glede pristopa kot delničar h Chicago Rapid Transit Comp., katera r.udi po 7.8%. Obenem prosim za en iztis vodnika po Chicafci. Ime. Naslov. KOLEDARJI! Leto gre h koncu. Novi koledarji ožii&njujejo nove-gaga. Kakor vsako leto tako tudi letos imamo veliko stenskih koledarjev, katere delimo v Clevelandu odjemalcem zastonj in drugim jih pa pošiljamo po naročilu kamorkoli želijo, za malo odškodnino 30c. s poštnino vred, veliko jih vsako leto pošljemo tudi v stari kraj po naročilu prijateljev-. Koledarji so kakor vsako leto veliki, imajo vsaki mesec svojo listino in nosijo 3 barve, vsake 3 mesece drugo. Tudi star mož in žena sta se vrnila, in vas opominjata na stara leta, ko govorita ptičkom: "Ptički vprašam vas itd." — Poleg te slike je pa še slika "Smrt Lincolna" in slika od hiše "stanovanja," kjer je obenem tudi urejen pogrebni zavod. Te tri slike se menjavajo vsaki mesec z barvo vred. Odjemalci naj vedo, da so koledarji naši zastopniki in dajemo jih zato, da ima vsak* hiša s koledarjem tudi našo telefon številko, na "katero nas lahko pokličejo vsaki čas, dan in noč; poleg tega imamo pa še drugo telefon številko, katera pa ni na koledarju, ker takrat, ko smo naročili koledarje še nismo imeli 2 telefonov, med tem pa smo prejeli še drugi telefon, kateri služi, kakor prvi vsaki čas. V slučaju, da je eden uposlen, kličite na drugega, katerega štev. se glasi na Randolph 4550 navadni (prejšnji) pa je Randolph 1881. Toraj koledarji so za razdelitev in pošiljanje; sedaj pridite ponje vsi brez razlike. Ako še niste naši odjemalci, boste postali pozneje, ker imamo stvari, katere vi potrebujete. Pri nas kupiti, je bolje za vas. Pri nas kupite zanesljivo in pošteno: — Koledarje ne bomo dajali otrokom razun, ako stariši ne morejo, naj napišejo par vrstic in naj povedo vzrok, da naj damo otroku koledar. Drugače jih znesejo vse v enemu tednu, in nekateri se potem na cesti z koledarji pretepajo. Koledarji stanejo veliko denarja in naj ima vsaka družina samo po enega. Koledarje bomo dajali v trgovini za pohištvo na 6017 St. Clair Ave., in tudi naročila bomo tam sprejemali za pošiljanje istih na druge mesta ali v stari kraj: — Toraj, komur je za velik koledar, naj se sedaj odzove zanj, nič jih ne bo preostajalo, ker imamo veliko prijateljev in odjemalcev. In ker jih naročimo po 10 tisoč, jih zato nekaj odprodamo, da s tem pokrijemo nekaj stroškov pošiljatve, ki za vsaki koledar stane 5c. Za naročila iz drugih mest pa pišite na: A. GRDINA & SONS 6019 Clair Avenue, ali pa na hišni naslov: 1053 E. 62 St. CLEVELAND, O. .is, ■ M ^jibtJ . jJSi.-. itiri !pilpp§|i|gnpM ni p|—- p 'AMERIKANSKK SLOVENEC" IN "EDINOsi'" "Hellmich, da — ali je tako Čudno ?" O ne — ne — saj je mnogo Hellmichov, prav razširjeno ime je t^" No, zd5f\apridite k nam, Hartmann, si hočemo kupiti pivcev. Mislm^la ste se že najedli." Dr. Friedlieb, ki je sedel do sedaj z njim v gosposki sobici, pride s Hartmannom v pivnico. Vstopi k mizi, pogleda ostro in bistro ogleduje tujce. "Ti si torej godec?" vpraša prvega osorno. Nič odgovora. "Ce si godec, hočem vedeti." Tedaj se obrne mogočno Steiner in pravi z bahavim glasom ironično: "Gospod, nisem ti ampak vi! Kajti umetniki smo." "Pobalini ste," vpije dr. Friedlieb, pretepači, potepen-ci! In jaz sem poglavar! Razumete!?" Tedaj vstane Steiner. "Gospod poglavar, imamo poselsko knjižico! Jaz jo imam, ker sem kapelnik." Potegne staro listnico iz žepa, v kateri hrani poselsko knjižico. "Tu je, gospod poglavar! Pri nas je vse v redu. Sicer je pa meni ime Steiner, sem podčastnik in sem stal pred Kraljevim gradcem in Parizom. Piskam na tubo." To rekši se usede in zajame dalje mleko. Dr. Friedlieba je osupnilo. "To ti je prebrisan dečko!" pravi s slabo pritajenim priznanjem. "Čujte Vi mož s tubo, lepo se vedete nasproti svetni gosposki!" "Imamo poselsko knjižico, smo pošteni umetniki, plačamo davek in se zato ne damo tikati," odvrne Steiner surovo. "Tako?" pravi# dr. Friedlieb in pomakne stol k mizi. "No, saj rečem lahko tudi vi, postopači!" Steiner naredi uporen obraz. "Gospod poglavar, ne žalite nas, se nismo nič pregrešili." Friedlieb ga debelo pogleda, Tartmann pa vmes nekaj godrnja; slednjič pravi doktor s presenečenim glasom: "Ah — resnično — ne bi si bil mislil — dečko drži na čast!" Vsi so tiho. Doktor godce ostro opazuje, nato pa vpraša: Čujte, vi občutni kapelnik, nekaj vas moram vprašati ! Kaj ste pa bili prej ? Morali ste vendar imeti nekoč kak pošten poklic. To vendar ne gre, da ne bi bil kdo za nič drugega na svetu, kakor da je stal pred Kraljevim gradcem in Parizom, nato pa piha v tubo in žali poglavarje." "Prej sem bil kočijaž pri gospodi," odvrne Steiner ponosno. Friedlieb zategne obraz. "Kočijaž pri gospodi ni nič stalnega, to je kot veter, ki nikdar ne miruje. Zato se ne čudim, da ste postali polagoma — kapelnik. In ta tenki longin, kaj je bil ta prej ?" "Jaz sem bil pek," odgovori ta, "in se pišem Schulze. Dr. Friedlieb vesel vstane. Pek ste bili? — Pek? In Schulze vam je ime? To je pošteno! Oboje! — Pek, to je nekaj imenitnega! Najbolj koristna stvar na svetu je kmet, nadaljevanje, izpopolnenje, takorekoč druga polovica kmeta je pa pek. Razumete to, Schulze? Razumete pa tudi, da je greh in sramota ža vas, da se s tako redilnim rokodelstvom klatite po svetu kot postopač ?" "Gospod poglavar, prosim--" "Jezik za zobmi, junak izpred Kraljevega gradca! Zdaj govorim jaz. Pek! Schulze! Tako ne bo šlo dalje! To mora biti drugače! Potepanje morate pustiti! V pekarno! Delajte ! Pecite kruh! Pošten dečko s stalno službo! Da, s stalno službo! Tukaj spi gad! Nomadsko življenje ni nič vredno, ciganska umetnost naj gre vragom žvižgat! Nomadsko življenje je nenravno! Glejte, Schulze, srečo imate! Pri-tepete se tako v svoji nespameti v pošteno šlezijsko vas in naletite tukaj na človeka, ki ... ki vam hoče dobro. Kaj pa dela ta? Ne zabava se morda z vašimi pT&Si, ne daruje vam morda nekaj vinarjev, ne plete vam morda nogavic, ne izdaja morda odlokov glede vas in dobi zato "orla" četrte vrste, ne — prijema vas nravstveno za vrat in vas tira v pekarno. Ko ste se vi gostili tukaj pri pogrnjeni mizi, je sedel on ves čas tukaj poleg v neprijetni luknji in dejal, da kot pameten človek in poglavar ne sme trpeti popotnih godcev. Dragi moj Schulze! Nam manjka peka. Šestnajst sto duš je v vasi, ki vsi potrebujejo kruha in žemelj. Kaj mislite, kakšna kupčija bi to bila? Pri nas se morate nastaniti, da, nastaniti se morate." Fine prekajene in "sugar cured" šunke in slanina last nega iz delka^ naj prijetne jše ga duha in okusa. Poskusite jih še danes. THE J. C. ADLER CO. Telefon 101 Bluff and Jefferson Sts. Joliet. 111. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) st. 1. D. D. D. Joliet. Illinois Ustanovljeno 2. nov. 1914. JOS. MUU, SLOVENSKI čitEVUt 1011 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse. Odbor za leto 1924: Predsednik .... George Stonir Podpredsed. .. John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich, Zapisnikar ........ Frank Videč Blagajnik ........... Jos. Gršič Reditelj ............ Martin Blutb The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne de. name vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kaj eno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju : Math Kreme sec Phone: Randolph 6095—R. CLOVER DAIRY CO. MEGLICH & ANDOLEK Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite ti^di vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd. Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street. CLEVELAND, OHIO. POVRŠNE SUKNJE IN OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI Nadzorniki: Anton Šraj ml., Anton Bar bich, Frank Vranickar. Društvo šteje 494 članov in j članic ter 182 otrok. Za 50c • na mesec še plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je iz-! plačalo $12,149.50 bolniške ! podpore. Dne 1. marca 1924. se je na hajalo v blagajni $4788.87. Rojaki pristopite v naše ve-! liko društvo, kjer se lahko za varujete za posmrtninO in bol- 1804 W- 22nd St Chicago,HL niško podporo. Rojakom se priporočam pri Društvo plača $1.00 nagra- nakupu raznih de za vsakega novega člana, ARV' VARNISEV, ŽELEZ kakor tudi Družba sv. Druži-j NINE, KLJUČAVNIC ne plača $1.00 nagrade; torej ,N STEKLA $2.00 za vsakega novega kan- N»J*>oljše delo, najnižje cene. didata, ki ga pridobite v dru Prevzamem barvanje hiš zu GRDINA IN SINOVI. PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62nd St. CLEVELAND, O. Randolph 1881 J. K0SMACH štvo. Naš Mladinski oddelek van nudi lepo priliko, d£ zavaru jete svoje otroke. Ta oddelel raste od dne do dne in bod« v kratkem eden izmed naj močnejših. naj in znotraj, pokladan stenski papir. Phone: Canal 0490. LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLACE CHICAGO, ILL. Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada ? prevažalno obrt. Pokliči* VELIKA ZALOGA VSAKOVRSTNIH JESENSKIH OBLEK PO: $30.00 - $35.00 - $40.00 in višje Ta vrednost je mnogo večja, kakor smo jo mogli še kdaj ponuditi v drugih sezonah. Pa ne samo, da je vrednost večja, ampak tudi izbira je večja in dobro zamišljena, bolj kakor kdaj preje v tej trgovini. — Fantje in mladi možje bodo našli v naši trgovini različnosti v oblekah, natančno narejene po najnovejšem modelu in prihajajočem stylu, katere kupovalci sedaj najbolj zahtevajo. Od-raščeni možje pa bodo našli v tej izbiri sedanje in konservativne prejšne mode obleke, ki so priljubljene njihovemu okusu. Povabljeni ste, da se zglasite v nasi trgovini in si ogledate naše nove jesenske obleke. V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broad- *a way; blagajnik: Joseph Ger- Pbone Roosevelt: 8221 sich, 401 Hutchinson St. Vsi Ali si že P^dobil kakega v Jolietu, 111. novega naročnika tekom ta ^^^^^^^^^^^^^^ kampanje? S BOŽIČ JE BLIZU! Božični čas je čas spominov in darov. Na tisoče naših rojakov se bo tudi spomnilo svojcev v starem kraju ob tem času s primemo denarno pošiljatvijo. Pri pošiljanj u denarnih darov pa je ob tem času potrebno, da pridejo isti pravočasno v roke prejemnikov. Naša banka je itak znana po svoji točnosti v pošiljanju denarja; za ta čas pa je storila še posebne ukrepe, da bodo njene pošiljatve tem hitrejše in zanesljivejše dospele na svoje mesto. Ker ima naša banka svoje direktne zveze s pošto in z zanesljivimi bankami v starem kraju, je v stanu dati pošiljateljem denarja najboljšo postrežbo. ^ Hitrost, zanesljivost in cena vam velevajo, da se poslužite naše banke pri svojih denarnih pošiljatvah, katere naslovite na slovensko banko Zakrajsek & Češarek 70 — 9th Ave., New York, N. Y. Med 15. in 16. cesto. Dostavek: Tudi v slučaju, da ste namenjeni potovati v stari kraj za Božič, je v Vašem interesu, da se obrnete na nas! - JELINEK & MAYER, LASTNIKA 1800—1818 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. (Č.) fMFMJi Vsem onim, ki so povpraševali po knjigi 1 domači zdravnik knajp |s sporočamo, da je ta knjiga zopet izšla in smo ravno- gg kar dobili večjo zalogo iz starega kraja ter je vsem ||| nfil na razpolago. S CENA NOVI KNJIGI JE $1.50. Pošljite naročilo takoj na: KNJIGARNO EDINOST, il 184& West 22nd Street, Chicago, 111. _ _