Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, nbota, 31. avgustA 1940. stev. igg Beseda o vinišklh Kresnicah Prispevek k narodnim običajem v Beli Krajini Ljubljana, 31. avgusta. Ponekod zažigajo na kresni večer kresove, pri nas v Beli Krajini pa kresujejo na ta večer Kresnice. Kresnice ao pri na* na Vinici po Štiri v skupini. To eo mlada dekleta, ki so oblečena v preprosto, snažno nedeljsko narodno побо brez pisanega svilaäa in pisanih trakov. Pokrita so a belo pečo, katero si potegnejo globoko na oči, da jim je del obraza skrit. Z njimi hodi mlad fant, zvan vojač, ki spremlja njihovo petje na pfščeli. Pred davnimi leti je spremljal Kresnice vojač - diplar, kakor, je razvidno s slike Danes pri na» dlpal ni več. Narediti bi jih le kdo znal. toda diplatl. žal. ne zna več nihče. Leta 1Ö3T je umri na Goleku St. 5 pri Vinici posestnik Ive Benetič, ki je bil poslednji, ki je znaj diplati. Dipl al je tako lepo. da so ga poslušali tako radi, kakor poslušamo danes radi harmoniko. Tako mi je zatrjeval (Hletni Miha Stegne z Go-leka. Ko so dipl« Izginile tn diplarji pomrli, Je spremljal Kresnice vojaö s pTSČeli, danes pa, jih spremlja navadno z muzikami (orglicami). Leta 1902. ko sem preživela prvi kresni večer na Vinici, je kresovalo sedem ali pa Se več skupin Kresnic po vinižkem okolišu. Vso noč so se vrstile kakor roji večernih vil bele postave po štiri in Štiri s svojim vodjo od hiSe do hiSe tn vso noč so valovali po ozračju otožni akordi: »Bog daj, Bog daj dobro leto!« Bele Kranjlce imajo zelo nizke glasove. Ce bi jih bujec čul, pa jih ne videl, bi mislil, da pojejo moški ne pa ženske. Pri pesmi Kresnic pridejo njihovi niüki glasovi prav posebno do veljave. Pri kresovanju so se Kresnice postavile blizu k hlžl. navadno blizu vrat, tako kakor je razvidno s slike. V Črnomlju na festivalu tega niso mogle prikazati, ker so kresovale na odprtem prostoru, kjer ni bilo hifi- Kresnice pri avoji pesmi Imenujejo najstarejšega Sina pri hiši. Besedilo je naslednje: Bog daj, Bog daj dobro večer, [daj nam Bože dobro leto,] za jutrom je tratornica, na tratorki posteljica, na posteljki sinko Ive, stan se gori, sinko Ive, t voju rožu drugi trga. Nek ju trga, mila majko, hitit ču se preko mora, preko mora, kraj Dunava, ulovit ču, moja bit če. Fala, fala, mita majko, lepo ste nas darovali, daroval Vas Bog, Marija z lepim Žitom in päenico, a sladkim vincem in rakljo, daj nam Bože dobro leto! Kjer so pri hiSi same hčere, kresujejo najstarejšo hčer, in aicer: Bog daj. Bog daj dobro večer, [daj nam Bože dobro leto,] za večerkom bolje jutro, na to streho rosa padla, pod to streho devojčica, devojčica lepa Mare. Ona ima dvoje pro see, dvoje prosce sunce, mesec, komu bi jo bolje dati, al meaaSču al sunaScu, misačko se pomladuje, pomladuje, postaruje, sunašce je zmer jednako, zmer jednako, Bogu drago. Bogu drago, bogu milo, Fala, fala, mila majko. Itd. kakor zgoraj. Pred župniščem kresujejo takole: Bog daj, Bog daj dobro večer, [daj nam Bože dobro leto.] višnjice su obrodile, na gradcu se naklinile. Ke jih čuva Cfavarica, Gospodova službenica. Tod je pala ozka stoza, po ke mašnik Setujejo, svete maše mašujejo, da živuči k maše hode, za preminuče Boga mole. Fala, fala, mlad gospone, lepo ste nas darovali, daroval Vas Bog, Marija Itd. Besedilo kresne pesmi pa ni po vseh vaseh točno enako. Pri nas so kresovali tudi tako: Bog daj. Bog daj dobro večer, [daj nam Bože dobro leto,] za večerkom bolje jutro, stoji lepa prozenela, prozelena tratornica, nanju spava devojčica, devojčica lepa Kate. Ona ima dvoje prosce, dvoje prosce sunce. mlsec, komu bi jo bolje dati, bolje suncu neg misecu, Misečko se pomladuje, 9 al sun a S ee je sve jednako, sve jednako, Boguj drago. Fala, fala, mila majko, lepo ste nas darovaJi, itd. 6e ena varianta: Bog daj. Bog daj dobro večer. [daj nam Bože dobro leto,] za večerkom bolje jutro, 7a jutru je tratornica, na tratorki hladni senca, na senci Je posteljica, na posteljki mladi junak, mladi junak, sinko Janko. N-'egva majka stiha šeče, rtiha seče, milo zove. stan se core. mladi sinko, tvoju rožu drugi trga. Naj io trga, naj jo nosi, preko mora, krai Dunava, onde ču jo uloviti, stisnit ču jo pod peruta, pod krelMca, pod peruca. Fala, fala, mila majko, za sokoljim praoorom Sokoli, jutri v Kamnik vas vabi in se marljivo pripravlja, đa vas gostoljubno sprejme Kamnik, 29. avgusta ( Letni sofcolski nastop mora biti revija i dela in vzgoje. Naj nastopa manjša ali večja edini ca, naj nastopa več edinic skupno. nikoli se ne sme pozabiti na to. da je vedno glavno le. kak ie bil nastco in na kolik le bil. Zanimanje, ki vlada za velike prireditve gre na račun zanimanja za delo , samo in nie*ovo kvaliteto. Težave manjših i edlnic so zaradi teera velike. Maloštevilno Članstvo se zaman trudi, da bi doseglo večja druStva in nudilo ono, kar občinstvo zahteva. namreč, nastop večieea obsega. Navezane so tudi edinioe na sodelovanje in ixxhxxro močnejših društev, kar zooet ni v korist stvari same in vendar je mogoče pritegniti tudi girše občinstvo k zanimanju in spoznavanju s:kolskega dels. Treba ie seveda velike vztrajnosti in pridnosti. Sokol ski nastop, tudi manj Si, ki bo nudil sliko dobre organizacije, trdne discipline, skladnost In dela. ne bo z^reSil svoieea namena; dbčlnstvo bo razumelo, da je to tisto kar treba; vedno odloča notranja trdnost in duh in ne zunanja (Številčna) moč. ki je lahko prav trhla. Da mora biti vsak nastop boljši od prejSnjeen j« zahteva, ki ie ni spregledati. drugače pomeni nazadovanje društva. Vabimo vse. da pridejo v nedeljo 1. septembra v Kamnik na nastoo kamniškega Sokola. Polez velikih skrbi in dela. Id ga ie imel in «a bo še imel z nalogo, da si postavi dostojen lasten dom, ni pozabil na drugo pravo delo. Zaveda se, da je delo za zgradbo doma in skrb za druee potrebne materi i aine stvari le sredstvo ne ш čili Sotoolfki. Veliko truda je stalo, da se je odstranila zelo ukoreninjena misel, da ie treba no starih izvoženih tirih dalie. ne tvegati ničesar in ne vznemirjati nikogar, miselnost ki ie bila vedno zadovoljna s tem kar ie imela To pa ni sokolska miselnost in treba je bilo vnesti v društvo jasnost v njegovem delu in ciljih. Tako smo začeli a novimi »lami in prebrodili marsikake težave. Predvsem pa smo sredi viharjev mirno in odločno nadaljevali de1 o v korist t domovine in naroda. Morda boste razumen napore, ki so s tem v zven. kajti časi niso prav nič ueodni za tako delo: m no« o tujih vplivov i a misli nam nasprotuj«. Sicer oa tem bolle! Bomo videli кчј zmoremo! Vsekakor bo kamni Ski Sokol vesel, če boste prihodnjo nedeljo prisii pogledat usoehe niesroveea dela. Prvič bo letos nastopil na lastnem telovadižču in v lastnih orostorih in razumljivo ie. da bo to zanl svečan dan. morda v dosedanjem delu najsvečanejSi Ce boste hoteli z niim ta dan doživeti največ i e In najlepše veselje veselje nad izvršenim delom, pridite Vabimo vas ne samo v lastnem interem. temveč v interesu nas vseh. v interesu so-kolstva. Naj bi nem vse™ ta nastop dal sn tn m^či za nadaljn* de"! o. Dvojni jubilej načelnika kamniškega Sokola prav je, da ae ob svojem nastopu Sokol gpomui tistih tihih in r-kromnih delavcev, ki jih ni videti ob taxnih proslavah in se j ae razumejo mnogo na razne učene raz- prave, ki pa so povsod tam, kjer je treba prijeti za delo. Saj je Se dovolj takih, toda zelo malo jih je, ki bi pri tem delu vzdržali daljšo dobo, bodisi da jih ovira poklic ln zahteve življenja, bodisi da opeSajo. Nad načelnik br. France Hribar je eden teh redkih ljudi, ki ni nikoli omahoval in ne omahnil. Prihodnje dni bo slavil OOletnico svojega Življenja, obenem je že preko 30 let, kar je Član Sokola, prav to leto pa obhaja tudi 201etnico skoraj nepretrganega načelnikovanja pri kamniškem Sokolu. V Zg. Tuhinju je 21. oktobra zagledal luč sveta. Po končani ljudski Soli Je priiel v Kamnik, kjer se je pri mojstru Lobodi Izučil čevljarske obrti, kl jo kot samostojen obrtnik vodi Se danes. Ze leta 1906 «a je vpisal v kamniškega Sokola ln je nepretrgoma z izjemo dveh let, ko je aluZboval v Kranju, njegov član Se danes. Vso svetovno vojno je bil v vojaški auknji tn le po končani vojni tri mesece na KoroSkem. Vrnil se je zopet v Kamnik in k Sokolu, kjer je od tedaj naprej, kakor že omenjeno, skoraj nepretrgoma načelnik ln dostikrat ob pomanjkanju vodnikov sa vse oddelke sam. V svojem zasebnem življenji ee Je moral kot skromen obrtnik boriti z velikimi težavami, katerim so se pridružile Se družinske razmere. Pa je vendar oÄal vedno Isti, vesten ln priden delavec, И Je ves prosti čas porabil sa Sokol». Tudi Je vedno našel čas in sredstva, da se je udeležil vseh vBesokolskJh in pokrajinskih zle-tov doma in drugod. Morda bi si prihranil marsikatero gorje, Če bi tega ne delal, toda on je hotel biti to, kar je bil od po če tka: Sokol. Kot preprost Človek je moral prenesti mnogo očitkov od onih »inteligentnih« ljudi, ki smatrajo svojo šolo za osebno zaslugo. TyrSevo načelo »ne časti in ne slavec se je nad naaim Francetom Hribarjem v potni meri Izpolnilo, ker za vso svojo dolgo dobo požrtvovalnega dela ni dobil prav nikakegs priznanja. On pa je kljub vaemu vztrajal in ne bomo ga vpraSall, če mu je tal, saj lepo ste nas darovali, daroval Vas Bog, Marija z lepim zdravlju in veselju. Daj nam Bože dobro leto! Pri hišah, kjer nimajo otrok: Bog daj, Bog daj dobro večer, [daj nam Bože dobro leto,] ran ti, ran ti, ran ti teli, daj nam Bože dobro leto, Pojte, pojte petelini, prebujajte gospodarja, gospodarja, gospodinjo, da nam dajo našo pravdo, našo pravdo, malo blaga. Sir, pogačo previjaCo. Fala, fala, mila majko. Itd. Med kresovanjem pride gospodinja iz hiSe, lz ŽupniSča župnik in prinese dar, navadno dve jajci ali več pa kak dinar. Za darila nosi ena izmed Kresnic košarico. Kjer Kresnic ne obdare, kar se navadno ne zgodi, zapojo namesto »Fala, fala ...« tako: Pred vrati je bor o vi ca, [daj nam Bože dobro leto.] krepala Vas polovica, vaSa vrata so lz blata, v važi hI5i sami miäi, vaši vrti sami krti. Pri kresovanju tudi ni brez vraž. Kresnice pojo tako, da se petje med hišo in hi$o nič ne prekine. Na primer, ko pojo »Fala, fala, lepo ste nas darovali .. .c se že pomikajo k drugi hiši. da tam takoj prično »Bog daj, Bod daj dobro večer.. .<. Kjer pretrgajo, pomeni to. da bodo imeli tam v tistem letu mrliča. Nesrečo pomeni, če se Kresnice smejejo med seboj. Pogovarjati se med seboj tudi ne smejo. Vse se mora vršiti svečano in pobožno, ker je njih pesem prav za prav molitev in klicanje božjega blagoslova na domove. Na Vinici eo zadnjič kresovale Kresnice leta 1912. Pozneje se niso odrasle sploh več oglasile. Po svetovni vojni sva s pokojnim nadučiteljem g. F, Lovšinom z združenimi močmi naučila skupino deklet, da so Sle kreaovat v Črnomelj, doma pa so kresovale samo Se eno leto. Pozneje ne več. Od takrat dalje pa jaz vsako leto naučim skupino deklic, da kresujejo one, da se običaj popolnoma ne opusti. Pesem Kresnic ni lahka, poje se v nekakem k an on*j. Pričneta dve in drugi dve vpadeta s svojim drugačnim besedilom. Kresnice narod zelo spoštuje. Sprejema jih z velikim veseljem, četudi so v sedanjem času Kresnice samo še male deklice. Morda bodo belokranjski narodni prazniki, kl jih prireja društvo Bela Krajina, dali novo pobudo, da bodo odslej kresovala odrasla dekleta in ne več samo male deklice. Naj M se visoka pesem kresnih večerov razlivala čez Strne planjave osvobojene in zedinjene Jugoslavije ln njen blagoslov naj bi ležal nad sleherno slovansko kočo! Bog daj. Bog daj dobro večer, za večerkom bolie jutro, naj nam Bož^ d°bro leto! Bavdek Leopoldina. vemo . -...Igovor. Sokol bo znal ceniti njegovo delo, ki ni bilo stvar računa ampak srca, kar je gotovo vredno več kakor zunanji uspehi Toda ne mislite, da teh ni bilo, saj je k dvigu Sokola v zadnjih letih tudi on krepko pomagal. K njegovemu življenjskemu in sokolskemu jubileju mu iskreno Čestitamo z željo, da bi Se dolgo načelnikoval našemu Sokolu in bi se Se nadalje tako dobro držal in nam ostal zdrav! Pa Se nekaj: le dobro sie postavi na ne-deHskem nastopu! — Zdravo! Sokol v Logatcu vas vabi Kateri Sokol nI z veseljem vsa^ enkrat Pdhitel na prireditev aeilne.a Sokolskega druStva v Dol. Logatcu, saj "e sokolska zavednost te naše obmejne зокЛзке postojanke vsem dobro znana? In kdor ie bil enkrat pri teh notranjskih sokolskih bratih. ie eotovo iskal prilike, da se snet vrne med nje. Takšna prilika se vsem Sokolom In prijateljem sokolstva nudi to nedeljo, J. septembra, ko bo imelo Soko1 sko društvo v DoL Logatcu na sve jem lepem te-lovadiiču pred ponosnim Sokolstc'm domom svoj redni telovadni nastop, katerega program bo gotovo zadovoljil vse. ki bodo prihiteli, da vidijo plod vztrainesa dela logaških Sokolov. Spored se začne že ob 9. pri dopoldne, ko bodo lahkoatletske tekme članstva v peteroboju. Ob 13. uri so na programu glavne skušnje za nastop, ki se začne ob 15.30. tako da je tudi iz odda:jene Ljubljane in vseh bližnjih krajev vsem omogočen pravočasen prihod, sai so železniške zveze z Logatcem dobre. Na sporedu telovadnega nastope so: pozdrav zastavi in petje himne, nagovor in razne telovadne točke Kakor že doslej večkrat, bo gotovo tudi to pot vzbudila največje zarrmanie vrsta Ljubljanskega Sokola, ki bo nastopila s svojimi vajami na or od i u. Posebno točtao so iz Ljubljane napovedale tudi na-raščanice na bradlji a nastopile bodo tudi Z dr. M urnik ovo » Polon ezo«. Po nastopu bo prosta zabava s plesom, pri kateri bosta sodelovali dve godbi. Ker je to na našem obmejnem Notranjskem v letošnjem letu edini letni soko1 ste: nastop. rn-ičakujeio logaški Sokoli velik odziv iz vseh krajev Notranjske, zlesti tud: iz Ljubljane. Obisk in sodelovanje so lo-gaJkecnu Sokolu že sedaj napovedala društva z Viča, Trnovega. Ribnice, Vrhnike in Ljubljanski Sokol. Obeta se torej v nedeljo prav lepe sokolska zabava v Dol. Logatcu. Sokoli in prijatelji sokolova vabljeni! Nastop sokolske čete v Poljčane, 26. avgusta 2« ▼ nčetfcn juoij* je delavna aoicolslca četa v Laporju nameravala prosäeviti 10-leitnico z razvitjem prapora m z javnim nastopom, kar pa ji je bik» zaradi uredbe o prepovedi zborovanj onemogočeno in se je zato proslava, vršila le v internem domaČem aokolskem krogu v tesnem šolskem razredu brez sodelovanja javnosti. To nedeljo pe so vrti laporski SokoH-če-taSi svoj lOletni obstoj proslavili združen Z javnim telovadnim oa»topom пл letnem tekvvadišču. Po pozdrave državni zastavi je spregovoril nadvse marljivi starosta brat Logar, ki je na kmtko orisal borbenost 10- [ letnega dela laporske sokolske čete, ki jc t ena najdetavnejših pohorskega okrožja. | Prapor, dar domačina notarja Ašiča, ima na eni strani zapisano: »Srcc m delo domovini!» in v tem smislu je us mer i eno tudi udej s t vo van je iaporakega Sokola. Praporščak in nfičelnik Mastinsek je ob prisotnosti vseh oddelkov in zbranega občinstva obnovil prisego, da bo čuvali sokolskj prapor in bo dal, če treba zanj tudi življenje. Po petju državne himne. ?e bil telovadni nastop, ki je vseboval razen predpisanih pro- stih vaj še posebne skupinske, gunnastične vaje. igre, raznoterosti ter orodno tolovad-bo. Sodelovali so tudi bratje in sestre matičnega društva SI. Bistrica. Po nastopu je zav4a