28. in 29. november 2025 Lendavska ulica 9, Murska Sobota 1 Uvodnik TEHNOLOŠKI POTENCIAL POMURJA Z letošnjo, že 23. konferenco Pomurske akademsko-znanstvene unije (PAZU), nadaljujemo tradicijo povezovanja znanosti, izobraževanja in gospodarstva v regiji. Osrednja tema letošnjega plenuma, Tehnološki potencial Pomurja, je bila izbrana premišljeno in v skladu z razvojnimi usmeritvami, ki postajajo vse pomembnejše za prihodnost našega okolja. K tej odločitvi je pomembno prispevala velika investicija podjetja Sandoz Lek v Lendavi, ki predstavlja enega najpomembnejših razvojnih projektov v novejši zgodovini Pomurja in bo dolgoročno vplivala na dvig tehnološkega potenciala v regiji, okrepila lokalno gospodarstvo in ustvarila pogoje za sodoben, visoko specializiran razvojni ekosistem. Obenem pa smo želeli z izbrano temo opozoriti tudi na številne druge gospodarske družbe in institucije, ki se dobro zavedajo pomena tehnološkega napredka ter nenehnih vlaganj v sodobno tehnološko opremo, znanje in inovacije. Plenum smo pripravili v sodelovanju s Pomursko sekcijo SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, pri čemer sodelujeta tudi dve podjetji iz kluba. To partnerstvo potrjuje, da se zavedamo, kako nujno je povezovanje akademske sfere z gospodarstvom, saj se najpomembnejši premiki zgodijo tam, kjer se združijo znanstvena spoznanja, podjetniška dinamika in razvojna vizija. Plenumu bodo sledila predavanja članic in članov PAZU-ja, ki ga bomo prvi dan zaključili z letos rekordnim številom nastopnih predavanj novih članov, katerim izrekam iskrene čestitke in dobrodošlico. Na letošnji konferenci sodeluje 37 članov in članic s svojimi predavanji, skupaj je do zdaj bilo 144 predavateljev, in sicer s kar 700 predavanji. Predavanja so ob udeležencih namenjena tudi širši strokovni in zainteresirani javnosti, ki jo dosežemo preko člankov objavljenih v naših revijah, ki jih letos že tretjič zapored delno sofinancira tudi ARIS, kar nam olajša njihovo pripravo in hkrati potrjuje mednarodno umeščenost revij v pomembne baze. Na tem mestu iskrena hvala pom. akad. dr. Petri Cajnko, ki je s svojo vztrajnostjo najbolj zaslužna za krepitev tega uspeha. Letošnjo konferenco smo javnosti najavili z ulično razstavo o delovanju PAZU-ja, ki stoji v središču Murske Sobote. Razstava je namenjena predstavitvi našega poslanstva ter ponuja vpogled v vse dosedanje plenume, ki jasno kažejo, kako aktualne in trajnostno naravnane teme obravnavamo na naših konferencah. Vabimo vas, da se poglobite v povzetke v nadaljevanju in si ustvarite sliko raznolikosti predavanj na letošnji konferenci. Lepa hvala vsem, ki nam pomagate in omogočate, da se konferenca vsako leto izvede in PAZU na ta način deluje še bolj številčno in s še večjo intenziteto. Za ves doprinos se zahvaljujem naslednjim: Mestni občini Murska Sobota za pomoč pri delovanju PAZU-ja, letošnjemu partnerju našega plenuma SBC – Klub slovenskih podjetnikov, ekipi Idea TV za tehnično pomoč in tradicionalne oddaje Po sledeh napredka in vsem članicam in članom PAZU-ja za ustvarjanje edinstvene in prijateljske akademske skupnosti. pom. akad. dr. Mitja Slavinec predsednik PAZU 2 Kazalo UVODNIK .................................................................................................................................................................. 2 VZROKI IN "VZROKI" LETOŠNJEGA RAZPADA ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA NA IBERSKEM POLOTOKU ............. 6 DIGITALNI POTNI LIST IZDELKA ................................................................................................................................. 6 KAKO SO SLOVENSKA PROIZVODNA PODJETJA PRIPRAVLJENA NA INDUSTRIJO 4.0? ................................................ 7 BREME ZELENEGA PREHODA NA OKOLJE .................................................................................................................. 7 MONOGRAFIJA: DENTALNE ZLATE ZLITINE IN NANODELCI ZLATA ZA BIOMEDICINSKE APLIKACIJE............................ 8 ALI BOMO V PRIHODNJE ŠE PRIDELOVALI KORUZO NA NAJBOLJ LAHKIH PEŠČENIH TLEH? ....................................... 8 NARATIVNA MEDICINA V OBRAVNAVI DEMENCE ..................................................................................................... 9 POMEN REDNE TELESNE VADBE MED ZDRAVLJENEM RAKA IN PRI PREŽIVELIH Z RAKOM ........................................ 9 VPLIV ELEKTROLIZIRANE OKSIDATIVNE VODE NA OHRANJANJE KAKOVOSTI PLODOV JAGOD (FRAGARIA X ANANASSA DUCH.) ................................................................................................................................................. 10 MAKSIMAFILIJA ...................................................................................................................................................... 11 MODELIRANJE TOPOGRAFSKIH LASTNOSTI 3D TISKANIH KOVINSKIH MATERIALOV ............................................... 11 RAZVOJ VEČPLASTNEGA 3D TISKANEGA PRETOČNEGA MODELA KOŽE NA MILIFLUIDNEM ČIPU ............................ 12 POVZETEK ............................................................................................................................................................... 12 VLOGA KVANTITATIVNE HEMODINAMSKE MAGNETNE RESONANCE PRI KIRURŠKI REVASKULARIZACIJIMOŽGANSKEGA TKIVA ............................................................................................................ 12 OD PETRIJEVKE DO PODATKOVNIH SISTEMOV: NOVI POGLEDI MEDICINSKE MIKROBIOLOGIJE V DOBI ENEGA ZDRAVJA ................................................................................................................................................................. 13 VPLIV NANOSTRUKTURIRANEGA DUŠIKOVEGA GNOJILA »NANO UREA« NA PRIDELOVALNI POTENCIAL V SINTETIČNI DEDNINI PŠENICE .................................................................................................................................. 13 MODELIRANJE ZA POTREBE PODPORE ODLOČANJU IN ANALIZE V KMETIJSTVU ..................................................... 14 REGULACIJA AFEKTA PRI MLADOSTNIKIH ............................................................................................................... 14 OBVLADOVANJE TVEGANJ V NEFINANČNEM SEKTORJU: PREPOZNAVANJE NOVIH POSLOVNIH PRILOŽNOSTI V POMURSKEM GOSPODARSTVU .............................................................................................................................. 15 MED HRVAŠČINO IN SLOVENŠČINO: JEZIK JOŽEFA HORVATA V PREKMURSKEM PROSTORU .................................. 16 IZOBRAŽEVALNI SISTEM NA ŠRI LANKI .................................................................................................................... 17 KMETIJSKE OBDELOVALNE ZADRUGE V OKRAJU GORNJA RADGONA 1945 – 1950 .................................................. 17 STOLETJE DELOVANJA IN RAZVOJA INŠTITUTA ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZISKAVAH MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI V PREKMURJU........................................................................... 18 MEDVRSTNIŠKO NASILJE NA ŠOLAH V POMURJU ................................................................................................... 18 ODRANSKI ODISEJ DR. VIKTOR ANTOLIN NAJBOLJ IZOBRAŽEN PREDSTAVNIK SLOVENSKE EMIGRACIJE ................. 19 MANEVRSKA STRUKTURA NARODNE ZAŠČITE IN ZAČETKI ODPORA OB ODCEPLJANJU OD SFRJ PRED 35 LETI ....... 20 USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN ZASEBNEGA ŽIVLJENJA (DELOVNOPRAVNI VIDIK) ................................................. 21 LJUDJE NA BEGU V PRVI ČETRTINI 21. STOLETJA IN NJIHOV DEMOGRAFSKI POMEN .............................................. 21 EMISIJSKO DOVOLJENJE JE BOLEZEN ZA EU, KOT RAK V TELESU, JE ORODJE ZA SPREMEMBE, KER ZA MANJ KOT 300 €/T.CO2 JE TOTALNO NEUPORABNO....................................................................................................................... 22 ANALIZA MERITEV SVETLOBNE ONESNAŽENOSTI V RURALNEM OKOLJU KOT OSNOVA ZA RAZVOJ EMPIRIČNEGA MODELA ................................................................................................................................................................. 22 RADIJSKI TELESKOP ZA OPAZOVANJE EMISIJE MOLEKULE OH ................................................................................. 23 UMETNA INTELIGENCA V IZOBRAŽEVANJU ............................................................................................................. 24 SEZNAM ČLANIC IN ČLANOV PAZU NA DAN 10.11.2025 .......................................................................................... 25 3 4 5 pom. akad. dr. VZROKI IN "VZROKI" LETOŠNJEGA RAZPADA ELEKTROENERGETSKEGA Rafael Mihalič SISTEMA NA IBERSKEM POLOTOKU POVZETEK Fakulteta za elektrotehniko UL Dan po letošnjem razpadu elektroenergetskega sistema (EES) na Iberskem polotoku, torej 29. aprila, je španski premier Pedro Sánchez izjavil, da razpada niso povzročili ne prevelik delež obnovljivih virov energije (OVE) ne pomanjkanje moči jedrskih elektrarn. Izjava je bila povsem nekredibilna, saj raziskave tehničnih vzrokov tovrstnih pojavov praviloma trajajo več mesecev, analiza konceptualnih vzrokov na ravni evropske celinske interkonekcije pa še dlje. V prispevku povzemamo analizo in podajamo komentarje o fizikalnih dogajanjih v španskem in evropskem EES, ki so privedla do obratovalnih parametrov, zaradi katerih so se sprožili določeni zaščitni ukrepi in s tem praktično onemogočili obratovanje EES na Iberskem polotoku. Drugače povedano, predstavljamo in razlagamo sosledje dogodkov, ki je vodilo do razpada EES na Iberskem polotoku. Osnovno vprašanje je, zakaj je do takih odstopanj parametrov EES sploh prišlo in ali so v dani situaciji vsi sistemi (zlasti zaščitni) odreagirali ustrezno. Dosedanja analiza je pokazala, da gre po eni strani za izjemno tehnično zahteven sistem, ki ga fiziki opisujejo kot samoorganizirajoči se kritični sistem, katerega stanj in dogajanj skoraj ni mogoče povsem dognati, po drugi strani pa za kompleksen preplet vzrokov in posledic, v katerem so, v nasprotju z izjavo španskega premiera, OVE odigrali bistveno vlogo. V tako kompleksnih sistemih, kot je EES, okvar in razpadov ni mogoče povsem preprečiti, lahko pa njihovo verjetnost zmanjšamo s pravilnim načrtovanjem in vodenjem. Kaže pa se, da bo prehod iz konvencionalnega koncepta vodenja in delovanja EES, ki je temeljil na obnašanju elementov v skladu z njihovimi fizikalnimi lastnostmi, v na programski opremi temelječ EES (pretvorniki, kompenzacijske naprave na osnovi močnostne elektronike ipd.) povezan z več tveganji, kot si jih je marsikdo pripravljen priznati. KLJUČNE BESEDE: elektroenergetski sistem, Španija, Iberski polotok, razpad elektroenergetskega sistema, obnovljivi viri električne energije. pom. akad. dr. DIGITALNI POTNI LIST IZDELKA Diana POVZETEK Gregor Svetec1 Uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov (ESPR), ki je stopila v , veljavo julija 2024, vključuje uvedbo digitaliziranih informacij o izdelku in Lana Smej 1 njegovem življenjskem ciklu, kar pomeni, da bo digitalni potni list izdelka (DPP) v , prihodnjih letih postal zakonsko obvezen za različne skupine izdelkov. Digitalni Matic Ceglar2 potni list izdelka je digitalna identiteta fizičnega izdelka, ki omogoča dostop do ključnih informacij o izdelku skozi njegov celotni življenjski cikel. Vsak izdelek ima preko digitalnega potnega lista svojo edinstveno in globalno identiteto, ki je povezana z enim ali več standardiziranimi viri podatkov. Ti vključujejo informacije 1 Univerza v Ljubljani, o sestavi, izvoru, trajnosti, popravljivosti, navodilih za uporabo, garanciji, Naravoslovnotehniška fakulteta, OTGO, recikliranju in drugih vidikih izdelka. Nosilec podatkov je lahko QR koda na samem izdelku ali embalaži. Snežniška 5, 1000 Ljubljana V okviru raziskave smo v sodelovanju s podjetjem GS1 Slovenija izdelali kozmetično embalažo z vključeno QR kodo. V okviru raziskave je bila oblikovana 2 GS1 Slovenija, Dimičeva 9, 1000 6 Ljubljana minimalistična embalaža za olje za ustnice, ki vključuje kodo QR z GS1 Digital Link. Vključena koda vsebuje edinstveno globalno identifikacijo izdelka - globalno trgovinsko številko izdelka GTIN (Global Trade Item Number). Kot interaktivni element, uporabnika preusmeri na spletno stran z dodatnimi informacijami o izdelku, vključno z navodili za uporabo, sestavinami izdelka, priporočili za reciklažo embalaže, PDF brošuro idr. Gre za prvi primer izvedbe uporabe digitalnega potnega lista na embalaži kozmetičnega izdelka v Sloveniji. KLJUČNE BESEDE: embalaža, interaktivnost, QR koda, digitalni potni list. KAKO SO SLOVENSKA PROIZVODNA PODJETJA PRIPRAVLJENA NA INDUSTRIJO 4.0? pom. akad. dr. POVZETEK Iztok Palčič V prispevku bo obravnavan pojem pravice do odklopa, kot izhaja iz slovenske pravne ureditve in njen pomen, obravnavani pa bodo tudi dokumenti Evropske unije v zvezi s pravico do odklopa in primeri dobrih praks iz drugih evropskih držav. Strojna fakulteta UM V letošnjem prispevku bomo prikazali rabo izbranih naprednih proizvodnih tehnologij ter informacijsko-komunikacijskih tehnologij, značilnih za digitalno tovarno, v slovenskih proizvodnih podjetjih. Njihovo rabo bomo povezali z različnimi vidiki proizvodnih podjetij (velikost, tehnološka intenzivnost, dobavitelj ali končni proizvajalec). Predstavili bomo tudi orodje za določevanje pripravljenosti podjetij na Industrijo 4.0. Naredili bomo tudi primerjavo z nam bližnjimi državami. Pogledali bomo tudi, kako je z rabo orodij umetne inteligence v proizvodnih podjetjih tik pred uvedbo generativne umetne inteligence. Predstavljeni rezultati temeljijo na izvedbi največje evropske ankete o proizvodni dejavnosti European Manufacturing Survey, pri kateri sodeluje tudi Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru. KLJUČNE BESEDE: proizvodno podjetje, napredne proizvodne tehnologije, Industrija 4.0, indeks pripravljenosti, umetna inteligenca. Irena Subotikj 1, Marjana Šijanec BREME ZELENEGA PREHODA NA OKOLJE Zavrl 2,3 POVZETEK , pom. akad. dr. V boju s klimatskimi spremembami človeštvo največ pozornosti namenja Henrik Gjerkeš 1,3 razogljičenju rabe in pretvorbe energetskih virov. Zeleni prehod implicira prehod s fosilnih na obnovljive vire. Globalno najbolj izpostavljena obnovljiva vira energije (OVE) sta sonce in veter, ki zaradi svoje nestalnosti potrebujeta tudi shranjevanje 1 električne energije. Omenjena OVE sta razpršena in ju je potrebno koncentrirati Univerza v Novi Gorici, Vipavska 13, za uporabo v sodobnih napravah. Tehnologije za koncentracijo in shranjevanje 5000 Nova Gorica OVE temeljijo na kritičnih materialih, katerih pridobivanje po pravilu predstavlja nekaj sto- do nekaj tisočkrat večje breme na okolje, kot pri tradicionalnih 2 Nova univerza, Evropska pravna materialih. Analizirali smo povečanje obsega rudarjenja in proizvodnjo kritičnih fakulteta, Delpinova 18b, 5000 Nova materialov v zadnjih štirih desetletjih in jih primerjali s povečanjem obsega 7 Gorica 3 Gradbeni inštitut ZRMK, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana tehnologij za izkoriščanje OVE in shranjevanje električne energije. Primerjava kaže, da človeštvo rešuje en problem (razogljičenje) s potencialnim ustvarjanjem drugih (izčrpavanje abiotskih virov, onesnaževanje biosfere). Z obstoječimi metodologijami je težko enoznačno kvantificirati, ali izboljšanje tehnologije za razogljičenje v njenem življenjskem ciklu odtehta obseg nepopravljive škode, ki jo povzroča naravi. Iskanje kompromisa zahteva metodologijo, ki bo objektivno ocenila okoljsko obremenitev tehnologij, namenjenih zelenemu prehodu. KLJUČNE BESEDE: kritični materiali, razogljičenje, okolje, izčrpavanje virov. MONOGRAFIJA: DENTALNE ZLATE ZLITINE IN NANODELCI ZLATA pom. akad. dr. ZA BIOMEDICINSKE APLIKACIJE Rebeka Rudolf1,2,3, POVZETEK Peter Majerič 1,2,3 V predavanju bo predstavljena vsebina monografije z naslovom: Dental Gold Alloys and Gold Nanoparticles for Biomedical Applications, ki je bila izdana pri 1 mednarodni založbi Springer Nature. V monografiji je opisan nedavni napredek na Pomurje Science and Innovation področju dentalnih zlatih zlitin in nanodelcev zlata za različne biomedicinske Centre, 9000 Murska Sobota, aplikacije. Znano je, da dentalne zlate zlitine združujejo več želenih lastnosti od Slovenia 2 mehanskih do izjemno visoke kemijske stabilnosti v ustih, kar je znano kot Faculty of Mechanical Engineering, biokompatibilnost. Monografija tako predstavlja napredne dentalne zlate zlitine University of Maribor, 2000 Maribor, za fiksne proteze, pri čemer so analizirani vplivi posameznih elementov na njihove Slovenia lastnosti. V poglavju o uporabi nanodelcev zlata je predstavljena potencialna 3 možnost za njihovo uporabo v različnih biomedicinskih aplikacijah, vključno za Zlatarna Celje d.o.o., 3000 Celje, Slovenia vgradnjo v hitre LFIA teste in za kozmetične kreme. V sklepnem delu monografije je opisana rast porabe nanodelcev zlata in predvidevanja za njihovo razširitev na različne segmente aplikacij globalno. KLJUČNE BESEDE: dentalne zlate zlitine, nanodelci zlata, biomedicinske aplikacije, monografija. ALI BOMO V PRIHODNJE ŠE PRIDELOVALI KORUZO NA NAJBOLJ pom. akad. dr. LAHKIH PEŠČENIH TLEH? Stanko Kapun POVZETEK Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Podnebne spremembe vedno bolj vplivajo na kmetijsko pridelavo na območju Zavod Murska Sobota Pomurja. Od dobrih 50 tisoč hektarjev je na območju Pomurja 15 tisoč hektarjev z neugodno teksturno sestavo, kjer prevladujeta pesek in prod. Vsled tega so ta tla zelo neugodna za kmetijsko pridelavo z tradicionalno uveljavljenimi poljščinami, saj jih primanjkljaji padavin hitro prizadenejo suše. Skozi referat se bomo seznanili z aktivnostmi prilagajanja na podnebne spremembe in kaj bi še morali v prihodnje storiti, da bi bistveno umilili negativne vplive spreminjajočega vremena. KLJUČNE BESEDE: podnebne spremembe, koruza, peščena tla, suša, prilagajanje kmetijstva. 8 pom. akad. dr. NARATIVNA MEDICINA V OBRAVNAVI DEMENCE Zdenka POVZETEK Čebašek 1-Travnik, Saša Novak2 V prispevku bo predstavljeno narativno komuniciranje kot učinkovito dopolnilo biomedicinskemu pristopu k obravnavi kroničnih bolezni. Demenca, zlasti Alzheimerjeva bolezen, ne prizadene le spomina, temveč tudi identiteto, odnose 1 in dostojanstvo ter močno vpliva na življenja svojcev, ki se soočajo s stigmo. Združenje Spominčica 2 Znanost na cesti, Zavod za promocijo Narativna medicina ponuja okvir, v katerem imajo pripovedi bolnikov in njihovih znanosti, Ljubljana svojcev ključno vlogo pri razumevanju izkušnje bolezni ter za sodelovanje med strokovnjaki, bolniki in skupnostjo. Knjiga Kje so moji ključi (Mladinska knjiga, 2025), ki so jo uredili Zdenka Čebašek-Travnik, Saša Novak in Edo Krnić, prinaša 64 kratkih zgodb 27 avtorjev, opremljenih s strokovnimi komentarji. deluje kot pedagoško in komunikacijsko orodje. Nastala je v okviru projekta Znanost na cesti in predstavlja primer dobre prakse narativnega komuniciranja pri izobraževanju o zdravju in zmanjševanju stigme. V skladu z ugotovitvami Hinyarda in Kreuterja (2007), da narativna komunikacija izboljšuje razumevanje in spodbuja vedenjske spremembe, knjiga povezuje znanost in humanistiko. Prepričljivo pokaže, da zgodbe bolezni sicer ne morejo ozdraviti, lahko pa “zdravijo” razumevanje, odnose in sočutje – temeljne vrednote sodobne obravnave demence. KLJUČNE BESEDE: narativna medicina, demenca, Alzheimerjeva bolezen, pripovedovanje zgodb, zdravstveno komuniciranje, empatija. POMEN REDNE TELESNE VADBE MED ZDRAVLJENEM RAKA IN pom. akad. dr. PRI PREŽIVELIH Z RAKOM Cvetka Grašič Kuhar POVZETEK Sektor internistične onkologije, Zdravljenje raka s kemoterapijo in hormonsko terapijo je povezano z različnimi Onkološki inštitut Ljubljana neželenimi učinki, ki zmanjšujejo kakovost življenja in posledično telesno aktivnost bolnikov. Najnovejša spoznanja poudarjajo koristnost redne telesne vadbe pri več vrstah raka. Več raziskav pri bolnicah z zgodnjim rakom dojk, ki so bile zdravljene s kemoterapijo, je pokazalo, da redna telesna vadba zmanjša neželene učinke, povezane z zdravljenjem, kot so utrujenosti, tesnoba, depresija in motnje spanja ter izboljša telesno funkcioniranje in tako izboljša z zdravjem povezano kakovost življenja. Ni pa dokazov, da bi izboljšala odgovor tumorja na kemoterapijo. Še pomembnejša je vloga redne telesne dejavnosti pri bolnicah na dopolnilni hormonski terapiji zaradi raka dojk, ki predstavlja večletno zdravljenje, povezano z neželenimi učinki, saj ne izboljša le kakovosti življenja, ampak zmanjša tudi tveganje ponovitve in izboljša preživetje. Zmerna redna telesna vadba zmanjšuje neželene učinke kot so mišično-skeletne bolečine, utrujenost, tesnobo, nespečnost in ginekološke simptome ter izboljša čustveno in telesno funkcioniranje, kar izboljša kakovost življenja. Metaanaliza je pokazala za 21% 9 zmanjšanje umrljivosti zaradi raka dojk in 25% umrljivosti zaradi vseh vzrokov pri preživelih, ki izpolnjujejo priporočene ravni telesne dejavnosti (≥150 minut tedensko zmerno intenzivne aerobne vadbe). Ameriško združenje za boj proti raku in Ameriško združenje za klinično onkologijo priporočata vsaj 150 minut zmerno intenzivne aerobne vadbe ali 75 minut intenzivne aerobne vadbe na teden, poleg tega pa še dvakrat tedensko vadbo za krepitev mišic (z dvigovanjem prostih uteži, uporabo naprav z uporom ali elastičnih trakov). Izogibati se je treba telesni nedejavnosti, po diagnozi se priporoča čimprejšnja vrnitev k normalnim dnevnim aktivnostim. Pri bolnikih z zgodnjim rakom debelega črevesa in danke, rakom prostate in ginekološkimi raki se z redno vadbo prav tako zmanjša umrljivost zaradi raka, pri vseh bolnikih z rakom pa zmanjšajo simptomi utrujenosti in izboljša telesno funkcioniranje in psihično zdravje. Zaključimo lahko, da je pri zgodnjem raku dojk redna telesna vadba varna, izvedljiva in učinkovita za izboljšanje kakovosti življenja in zmanjšanje simptomov, povezanih z zdravljenjem. Po zaključenem zdravljenju pri nekaterih rakih redna telesna vadba lahko zmanjša tveganje ponovitve in umrljivost. Redno telesno vadbo moramo rutinsko priporočati kot del oskrbe preživelih od raka. KLJUČNE BESEDE:, rak dojk, telesna vadba, aerobna vadba, vadba za moč. pom. akad. dr. VPLIV ELEKTROLIZIRANE OKSIDATIVNE VODE NA OHRANJANJE Tatjana Unuk, KAKOVOSTI PLODOV JAGOD (FRAGARIA X ANANASSA DUCH.) Tanja Baškovč, POVZETEK Nina Tojnko, Jagode sodijo med sadne vrste z izjemno omejeno obstojnostjo plodov po obiranju. Eden od vzrokov za to je njihova tanka povrhnjica, ki v manjši meri nudi osnovno zaščito pred mehanskimi poškodbami, transpiracijo ter izmenjavo plinov. Andrej Vogrin Zaradi tega se v pridelavi jagod kot jagodičastega sadja nasploh nenehno išče nove pristope za fiziološko in mikrobiološko stabilizacijo pridelka. Elektrolizirana oksidativna voda (EOV) je protimikrobno sredstvo, ki se uveljavlja Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske kot potencialna alternativa konvencionalnim metodam razkuževanja. Zaradi svoje vede UM učinkovitosti in varnosti se uporablja na različnih področjih, med drugim v medicini, kmetijski pridelavi in živilski industriji. EOV odlikuje širok spekter delovanja, cenovna dostopnost ter možnost uporabe tako v pridelovalni fazi kot tudi po obiranju pridelka. Kljub navedenemu uporaba EOV v Sloveniji še ni uveljavljena v širši praksi. Namen raziskave je bil preučiti vpliv različnih koncentracij EOV na obstojnost in kakovost skladiščenih plodov jagod. Uporabljeni sta bili dve metodi aplikacije EOV – pršenje plodov tik pred obiranjem ter potapljanje plodov v raztopino EOV neposredno po obiranju – in dve koncentraciji raztopine (4 % in 8 %). Raziskava je bila usmerjena v oceno vpliva EOV na obstojnost obranih plodov med shranjevanjem pri različnih pogojih (v navadni hladilnici in pri sobni temperaturi). Del raziskave zajema tudi senzorično vrednotenje pridelka, izvedeno z namenom ugotavljanja morebitne prisotnosti tujih vonjev ali okusov, ki bi lahko nastali kot posledica uporabe EOV. KLJUČNE BESEDE: jagoda, elektrolizirana oksidativna voda, kakovost. 10 pom. akad. dr. Jože Nemec MAKSIMAFILIJA Upokojen. POVZETEK V preteklosti so filatelisti pričeli zbirati razglednice, ki so se vsebinsko ujemale s podobo na znamki. V takih primerih so znamko nalepili na slikovno stran razglednice in jo žigosali z ustreznim žigom. Take izdelke imenujemo maksi karte. Svetovna filatelistična zveza je uveljavila pravila, ki predpisujejo elemente maksi kart. Danes na filatelističnih razstavah predstavljajo eksponati maksi kart poseben razstavni razred. Predstavljeno bo, katere pogoje morajo izpolnjevati razglednice in poštni žigi na njej, da skupaj z znamko tvorijo maksi karto. Če ti pogoji niso izpolnjeni, je tak izdelek le spominska razglednica in nima (filatelistične) vrednosti. KLJUČNE BESEDE: maksi karta, filatelija, razglednica, poštni žig, tematsko ujemanje. MODELIRANJE TOPOGRAFSKIH LASTNOSTI 3D TISKANIH pom. akad. dr. KOVINSKIH MATERIALOV Matej Babič POVZETEK Ta raziskava predstavlja prelomno metodo, ki združuje fraktale, teorijo omrežij in Fakulteta za informacijske študije, genetsko programiranje z analizo topografije površine kovinskih aditivnih delov. Novo mesto Natančneje, osredotočena je na selektivno lasersko taljenje maragingnega jekla EOS MS1, obdelanega s 3D-tiskalnikom EOS M 290. Ugotovitve kažejo na znatno izboljšanje natančnosti karakterizacije hrapavosti površine pri uporabi genetskega programiranja. Uporaba fraktalne geometrije in strojnega učenja je izboljšala naše razumevanje kompleksnosti selektivnega laserskega taljenja površin. Ta študija ne le prispeva k področju aditivne proizvodnje s ponujanjem učinkovitejšega in natančnejšega pristopa k nadzoru kakovosti, temveč tudi postavlja temelje za prihodnja raziskovanja drugih materialov in izpopolnjevanje analitičnih tehnik. Potencial te metode pri podpori praks 3D-tiskanja kovin je precejšen, kar kaže na obetavno prihodnost za industrijo tako v smislu inovacij kot uporabe. KLJUČNE BESEDE: aditivna proizvodnja, selektivno lasersko taljenje, hrapavost površine, fraktalna geometrija, teorija omrežij, genetsko programiranje. 11 Monika Belak1, RAZVOJ VEČPLASTNEGA 3D TISKANEGA PRETOČNEGA MODELA Tanja Zidarič1 KOŽE NA MILIFLUIDNEM ČIPU , Lidija Gradišnik1 POVZETEK , Boštjan Vihar 1 Napredek v tkivnem inženirstvu omogoča razvoj vedno bolj kompleksnih in vitro , modelov kože, ki združujejo biološko zanesljivost in tehnološko prilagodljivost. V Uroš Maver1,2 tem delu predstavljamo razvoj pretočnega, večplastnega 3D biotiskanega modela , kože, integriranega v prilagodljivo in stroškovno učinkovito milifluidno čip platformo na čipu. Za razliko od klasičnih statičnih in poenostavljenih dvoslojnih modelov, naš sistem vključuje vse tri osnovne plasti kože: podkožje, usnjico in pom. akad. dr. povrhnjico, kar omogoča bolj realistično posnemanje strukture in funkcionalnosti naravne kože. Tina Maver2 Milifluidni čip je bil zasnovan z računalniško podprtim načrtovanjem in izdelan s fotopolimerizacijskim 3D-tiskanjem. Po preizkusu več različnih smol glede njihove biokompatibilnosti, smo izbrali material, primeren za dolgoročno gojenje fibroblastov, endotelijskih celic in keratinocitov. Platforma je zasnovana tako, da 1 omogoča direktno ekstruzijsko 3D biotiskanje večslojnih kožnih konstruktov Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Inštitut za biomedicinske neposredno v čip, v enem samem koraku, kar bistveno poenostavi in pospeši vede, Taborska ulica 8, 2000 Maribor, proces izdelave, omogoča preprosto povezovanje z zunanjimi pretočnimi sistemi Slovenija ter sprotno mikroskopsko spremljanje procesov v realnem času. 2 Univerza v Mariboru, Medicinska Za izdelavo kožnih in vitro modelov smo uporabili alginatno-celulozno biočrnilo. fakulteta, Katedra za farmakologijo s Najprej smo oblikovali podkožno plast z in situ vključenimi adipociti, nato s toksikologijo, Taborska ulica 8, 2000 pomočjo žrtvenega materiala Pluronic F-127 ustvarili kanale za kasnejše Maribor, Slovenija formiranje žilne mreže, in na koncu dodali dermalno plast iz hidrogela z vključenimi fibroblasti. Po vzpostavitvi stalnega toka medija so bili na površino dermisa naneseni keratinociti, ki so se v nadaljnjih treh tednih pod dinamičnimi pogoji uspešno diferencirali in tvorili večslojni epidermis. Razviti sistem je ohranjal stabilno pretočnost in vitalnost vseh treh plasti skozi najmanj štiri tedne, brez uhajanja medija ali kontaminacije. Združitev pretočne tehnologije in 3D biotiskanja tako predstavlja pomemben korak naprej v razvoju biološko relevantnih modelov kože za predklinično testiranje bioloških zdravil, zlasti pri oceni subkutanih in intravenskih aplikacij. KLJUČNE BESEDE: in vitro model kože, milifluidni čip, 3D biotiskanje. pom. akad. dr. VLOGA KVANTITATIVNE HEMODINAMSKE MAGNETNE RESONANCE PRI KIRURŠKI REVASKULARIZACIJI MOŽGANSKEGA Martina Šebök TKIVA POVZETEK Oddelek za nevrokirurgijo, Univerzitetna bolnišnica Zürich, Zürich, Cilj kirurške revaskularizacije možganskega tkiva je izboljšati možgansko perfuzijo Švica pri bolnikih s cerebrovaskularno steno-okluzivno boleznijo, pri katerih so določene regije možganov slabo prekrvavljene. Najpogosteje izveden poseg, anastomoza Center za klinične nevroznanosti, med površinsko temporalno in srednjo možgansko arterijo (STA–MCA bypass), je Univerza v Zürichu in Švicarski zvezni indiciran pri moyamoya vaskulopatiji, pri izbranih primerih kronične steno- tehnološki inštitut Zürich, Zürich, Švica okluzivne bolezni in akutne ishemične možganske kapi s hemodinamsko 12 prizadetostjo. Kvantitativna hemodinamska ocena ima ključno vlogo pri odločanju o kandidatih za poseg. Med sodobnimi neinvazivnimi metodami za oceno možganske hemodinamike izstopa BOLD-CVR (blood oxygenation-level dependent cerebrovascular reactivity), posebna oblika magnetnoresonančnega slikanja, ki omogoča zaznavo regij z zmanjšano vazodilatacijsko sposobnostjo in s tem identifikacijo hemodinamsko ogroženega možganskega tkiva. V tem članku so predstavljene aktualne indikacije in postopki odločanja pri izbiri bolnikov za kirurško revaskularizacijo možganov ter institucionalne izkušnje pri selekciji bolnikov na osnovi BOLD-CVR. Poudarjen je ključni pomen te metode za uspešno načrtovanje in izvedbo revaskularizacije, kar pomembno prispeva k optimizaciji kirurških in kliničnih izidov. KLJUČNE BESEDE: steno-okluzivna bolezen, STA-MCA bypas, MRI, BOLD-CVR, hemodinamika. pom. akad. dr. OD PETRIJEVKE DO PODATKOVNIH SISTEMOV: NOVI POGLEDI Andrej Steyer MEDICINSKE MIKROBIOLOGIJE V DOBI ENEGA ZDRAVJA POVZETEK Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Medicinska mikrobiologija je v zadnjem desetletju doživela pospešen razvoj, ki ga Fakulteta za zdravstvene vede v Celju poganjajo nove tehnologije in koncept enega zdravja (One Health). Napredne diagnostične metode, molekularne tehnike in bioinformatika omogočajo poglobljen vpogled v mikrobni svet, njihovo povezanost z gostiteljem in okoljem ter razumevanje patogeneze. Nedavna pandemija je potrdila pomen teh pristopov in ponovno poudarila vlogo javnozdravstvene mikrobiologije, zlasti spremljanje povzročiteljev nalezljivih bolezni v odpadnih vodah. Ti pristopi vključujejo hitro detekcijo, analizo mikrobnih združb in kompleksno obdelavo podatkov. Mikrobiolog, ki je nekoč delal s petrijevkami in epruvetami, danes upravlja z ogromnimi količinami podatkov. V digitalni dobi se mikrobiologija vse bolj prepleta z bioinformatiko in postaja temelj razumevanja zdravja ljudi, živali in okolja. KLJUČNE BESEDE: medicinska mikrobiologija, One Health, bioinformatika, javnozdravstvena mikrobiologija, odpadne vode. VPLIV NANOSTRUKTURIRANEGA DUŠIKOVEGA GNOJILA »NANO UREA« NA PRIDELOVALNI POTENCIAL V SINTETIČNI DEDNINI pom. akad. dr. PŠENICE Primož Titan POVZETEK Navadna pšenica (Triticum aestivum L.) predstavlja eno najpomembnejših poljščin Fakulteta za kmetijstvo in v svetovnem merilu. V setveni strukturi Republike Slovenije letno zavzema biosistemske vede, Univerza v približno 30.000 hektarjev obdelovalnih površin. Znano je, da so žita, kot je Mariboru navadna pšenica, veliki porabniki mineralnih dušikovih gnojil, med katerimi je najpogosteje uporabljan kalcijev amonijev nitrat z vsebnostjo 27 % dušika. V preteklosti so bila mineralna dušikova gnojila večinoma obravnavana z vidika njihovega negativnega vpliva na okolje, po letu 2022 pa predvsem v kontekstu 13 zmanjševanja odvisnosti slovenskega kmetijstva od uvoza teh gnojil in iskanja alternativnih pristopov v prehrani rastlin. V predstavljeni raziskavi smo se osredotočili na problematiko uporabe mineralnih dušikovih gnojil pri pridelavi navadne pšenice ter na potencial nanostrukturiranih gnojil kot trajnostne alternative. Znanost o nanognojilih predstavlja hitro razvijajoče se področje, ki lahko pomembno prispeva k reševanju izzivov, povezanih s proizvodnjo in uporabo konvencionalnih dušikovih gnojil. Nanognojila, kot je »nano urea«, omogočajo večjo učinkovitost pri privzemu hranil, zmanjšujejo izgube zaradi izhlapevanja in zagotavljajo dolgotrajnejše delovanje. Rezultati raziskave potrjujejo upravičenost uporabe nanostrukturiranih dušikovih gnojil, kot je »nano urea«, pri pridelavi sort navadne pšenice in njihovih sintetičnih derivatov ter kažejo na potencialno izboljšanje pridelovalne učinkovitosti in trajnostnosti pridelave. KLJUČNE BESEDE: navadna pšenica, morfo-agronomske lastnosti, nano urea, dušik, sintetična dednina pšenice. pom. akad. dr. MODELIRANJE ZA POTREBE PODPORE ODLOČANJU IN ANALIZE V KMETIJSTVU Črtomir Rozman POVZETEK Predavanje obravnava uporabo sistemske analize, simulacije in metod podpore Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske odločanju v kmetijstvu. Poudarek je na razumevanju kompleksnosti kmetijskih sistemov s pomočjo matematičnih modelov, ki omogočajo strukturirano vede UM predstavitev realnih procesov. Uporabljene metode vključujejo mikroekonomsko analizo, optimizacijo, statistiko, strojno učenje in večkriterijsko vrednotenje. Simulacijski pristopi omogočajo oceno delovanja kmetijskih sistemov v različnih pogojih, pri čemer se razlikujejo deterministični in stohastični modeli. Modeli se uporabljajo za analizo proizvodnih procesov, oceno porabe virov ter za podporo strateškemu in operativnemu odločanju. Predavanje izpostavlja pomen tehnoloških in ekonomskih povezav v modelih ter njihovo vlogo pri razvoju trajnostnih in učinkovitih rešitev v kmetijstvu. Zaključno je poudarjena širša uporabnost modeliranja za razumevanje tveganj, negotovosti in vplivov okolja. KLJUČNE BESEDE: sistemska analiza, simulacijski modeli, večkriterijsko odločanje, strojno učenje, podpora odločanju. REGULACIJA AFEKTA PRI MLADOSTNIKIH pom. akad. dr. Andrej Omulec POVZETEK Fakulteta za uporabne družbene Sodobni trendi kažejo, da se raven varne navezanosti v družbeni skupnosti z študije generacije na generacijo znižuje, kar pomembno povečuje možnost razvoja različnih patoloških in disfunkcionalnih vedenj. Kadar je otrok v zgodnjem obdobju 14 deležen zavrnitve ali čustvene zanemarjenosti, se njegovi regulativni sistemi ne vzpostavijo ustrezno. To predstavlja enega ključnih dejavnikov za pojav deviantnih vedenj v mladostništvu in tudi pozneje v odraslosti. Ker se razvoj možganov pri fantih odvija počasneje kot pri deklicah, je obdobje dozorevanja desne hemisfere pri njih daljše. V kolikor fantje v primarnem okolju ne prejmejo zadostne zunanje regulacije in podpore pri obvladovanju intenzivnih notranjih afektov, se ti pogosto izražajo skozi impulzivno, moteče in agresivno vedenje v primarnih in sekundarnih socialnih okoljih. Dekleta pa neregulirane afekte pogosteje umirjajo z notranje usmerjenimi destruktivnimi vedenji – samopoškodovanjem, depresivnimi stanji ter v odraslosti z oblikami nesprejemanja sebe ali s posegi v lastno telo. Otrok, ki je zavržen ali spregledan, postopno izgublja sposobnost empatije in regulirane odzivnosti ter lahko postane izrazito destruktiven do okolice. Namen prispevka je osvetliti problem vse pogostejšega nasilnega vedenja otrok in mladostnikov, ki izhajajo iz primarnih nasilnih ali čustveno zanemarjajočih okolij ter takšne vzorce pogosto ponavljajo v širšem družbenem prostoru. V prispevku bomo predstavili dinamiko delovanja mladostnika, ki se sooča z intenzivnimi notranjimi afekti in težavami pri njihovem nadzoru, ter prikazali, kako lahko starši s svojimi odzivi mladostniku pomagajo pri čustveni regulaciji. V prispevku bodo predstavljene bodo ključne oblike afektivne regulacije, ki jih starši lahko uporabljajo v trenutkih otrokovega nenadzorovanega čustvenega vznemirjenja – od prepoznavanja sprožilcev, umirjene prisotnosti, vzpostavljanja varnega odnosa do postopnega vodenja otroka skozi intenzivne občutke. Prav tako bomo poskušali povezati starše in šolsko okolje. Opisan bo proces postopnega usvajanja novih, bolj funkcionalnih in nenasilnih strategij spoprijemanja z intenzivnimi notranjimi afekti, pri čemer imajo starši in delno tudi učitelji ključno vlogo kot primarni modeli regulacije. Cilj prispevka je celovito predstaviti, kako lahko starši s svojo vzgojno držo, čustveno dostopnostjo in nenasilno regulacijo prispevajo k psihosocialnemu razvoju otroka. Poudarjen je pomen odnosa med staršem in mladostnikom kot prostora, v katerem se otrok nauči regulacije čustev, prepoznavanja notranjih stanj ter oblikovanja bolj ustreznih odzivov na številne sprožilce, ki se v njem nenehno aktivirajo. Poseben poudarek je na tem, kako lahko starši postopoma opremijo mladostnika z bolj funkcionalnimi strategijami uravnavanja čustvenih odzivov ter zmožnostjo varnejšega izražanja sebe. KLJUČNE BESEDE: regulacija afekta, mladostnik, vzgoja, psihosocialni razvoj, starši. OBVLADOVANJE TVEGANJ V NEFINANČNEM SEKTORJU: pom. akad. dr. PREPOZNAVANJE NOVIH POSLOVNIH PRILOŽNOSTI V Vita Jagrič POMURSKEM GOSPODARSTVU UM Ekonomsko-poslovna POVZETEK fakulteta, Katedra za finance Medtem ko se dogaja izjemna globalna ekonomska fragmentacija, stopnja negotovosti v poslovnem okolju vztraja na visokih ravneh in postaja nova normalnost, so izzivi uspešnega obvladovanja tveganj vse večji. Proces obvladovanja tveganj v podjetju je nujnost za povečevanje njegove finančne 15 odpornosti in uspešnosti, stabilnosti poslovanja ter dolgoročno krepi konkurenčno prednost, saj predstavlja okvir za prepoznavo in vrednotenje novih poslovnih priložnosti. Celovito obvladovanje tveganj v nefinančnih podjetjih odraža upoštevanje medsebojnega delovanja različnih vrst tveganj z namenom uravnoteženja celovitega portfelja tveganj in je danes kompleksnejše kot kadarkoli, nikakor pa ni novo. Že v Smithovih delih (1776) najdemo vrednotenje tveganja v ceni, vsaj od Knighta (1921) dalje pa tudi razlikovanje med negotovostjo in tveganjem, tako da je le slednje količina, ki je merljiva. Podobno razlikovanje glede na kriterij merljivosti sledi tudi iz Keynes-ovih del (1921 in dalje), a ta sledi iz prepričanja o neergodičnosti ekonomske stvarnosti. Prav zmožnost kvantifikacije je za podjetje bistvena, da je proces mogoče izvajati učinkovito. Pomurska podjetja prepoznavajo, merijo in obvladujejo tveganja z naborom naprednih kvantitativnih in kvalitativnih orodij, a je potrebno le-tega kontinuirano izboljševati ter prilagajati novim, kompleksnejšim in medsebojno vse bolj povezanih vrst tveganj. Začetni del procesa obvladovanja tveganj je prepoznava novih oblik tveganj in predstavlja ključni korak za vstop v nove poslovne priložnosti. Uspešno celovito obvladovanje tveganj prispeva k povečevanju vrednosti podjetja in ga je potrebno obravnavati kot proaktivno in strateško dejavnost podjetja z ustreznimi sektorskimi prilagoditvami. KLJUČNE BESEDE: obvladovanje tveganj, identifikacija tveganj, negotovost, rast vrednosti podjetja, poslovna priložnost. pom. akad. dr. MED HRVAŠČINO IN SLOVENŠČINO: JEZIK JOŽEFA HORVATA V PREKMURSKEM PROSTORU Nina Zver POVZETEK Duhovnik Jožef Horvat (roj. 1880 v Veliki Nardi, u. 1932 v Martjancih), Univerza v Mariboru, Filozofska gradiščanski Hrvat, je 27 let svojega duhovništva (1905–1932) preživel v fakulteta Prekmurju, tedaj še delu Ogrske, kjer se je zaradi pastoralnega dela priučil prekmurščine. Prispevek povzema pomembnejše biografske podatke in v osrednjem delu prinaša jezikovno analizo njegovih rokopisnih pridig. Obravnavani sta dve pridigi – najzgodnejša iz leta 1905, napisana v prekmurščini z izrazitimi hrvaškimi prvinami, ter ena poznejša, ki kaže postopno prilagajanje slovenskemu knjižnemu jeziku. Na podlagi primerjalne analize glasoslovnih, oblikoslovnih, skladenjskih in leksikalnih značilnosti ter primerjave z osrednjeslovensko predlogo (Žlogar, Duhovni pastir, 1909) prispevek razkriva razvoj Horvatove jezikovne zmožnosti in njegovo zavestno približevanje slovenski knjižni normi. Jezik njegovih poznejših pridig kaže uravnoteženost med prekmursko in osrednjeslovensko tradicijo, kar priča o duhovnikovi vlogi posrednika slovenskosti v panonskem prostoru. Prispevek osvetljuje pomen Horvatovih pridig kot dragocenega vira za preučevanje medjezikovnih stikov in procesov poenotenja slovenskega knjižnega jezika v prvi polovici 20. stoletja. KLJUČNE BESEDE: Jožef Horvat, gradiščanski Hrvati, prekmurski pridižni jezik, kroatizmi, poenotenje slovenskega knjižnega jezika. 16 pom. akad. dr. IZOBRAŽEVALNI SISTEM NA ŠRI LANKI Jolanda Lazar POVZETEK OŠ Šalovci Prispevek obravnava izobraževalni sistem na Šri Lanki. Ob potovanju na Šri Lanki je bila obiskana tudi šola, kar nas je pobudilo za natančni pogled na izobraževalni sistem. Za izobraževalni sistem na Šrilanki so značilni demokratični in socialistični ideali. Šrilanški šolski sistem je zelo podoben britanskemu, saj je bilo to ozemlje dolgo britanska kolonija. V državi je šolska obveznost, zato morajo otroci obiskovati šolo. Družine za šolanje ne plačujejo nič. Učijo se v dveh državnih jezikih, tamilščini in singalščini. To sta jezika Tamilcev in Singalcev. Singalščino imenujejo tudi sinhala. Prebivalstvo Šrilanke je imelo leta 2015 stopnjo pismenosti odraslih 96,3 %, kar je nad svetovnim in regionalnim povprečjem. Izobraževalni sistem na Šrilanki je v zadnjih desetletjih precej napredoval. Osnovno izobraževanje vključuje branje, pisanje in matematiko, da se zagotovi, da vsi učenci dobijo trdne temelje. KLJUČNE BESEDE: izobraževalni sistem, Šri Lanka, šolska obveznost, pismenost, britanski vpliv. ZAKARPATSKA TEORIJA NASELJEVANJA SLOVANOV pom. akad. dr. POVZETEK Damir Josipovič Tako imenovana Zakarpatska teorija naseljevanja Slovanov v Srednji Evropi, oziroma v Panonsko-karpatskem bazenu je splošno večinsko sprejeta teorija o Inštitut za narodnostna vprašanja zgodovinskem nastopu Slovanov nekje v šestem stoletju na širšem območju med Jadranom, Alpami in Karpati. Kljub temu obstajajo nekatere deviacije v nacionalnih narativih o času naselitve. Tako npr. pri Slovencih govorimo o 6. stoletju, npr. pri Hrvatih pa o 7. stoletju. Prispevek predstavlja ključne elemente preselitvene teorije, njihovo avtorstvo in prilagoditve v moderni dobi, ki so služile za oblikovanje posameznih narodnih mitov o skupni zgodovini. Hkrati prispevek predstavlja nekaj manj znanih izhodišč, na katerih temelji teorija in jih ponovno časovno-geografsko opredeljuje in predlaga sintezo. KLJUČNE BESEDE: preseljevanje narodov, 6. in 7. stoletje, zgodnji srednji vek, migracije Slovanov, slovanska etnogeneza. pom. akad. ddr. KMETIJSKE OBDELOVALNE ZADRUGE V OKRAJU GORNJA Ivan Rihtarič RADGONA 1945 – 1950 POVZETEK Upokojen. Prispevek predstavlja organiziranost in delovanje kmetijskih obdelovalnih zadrug (KOZA) v okraju kjer so bili 3 kmetijski sektorji: državni, zadružni in privatni. Zadruge so nastale z vključitvijo kmečkih enot, velikokrat tudi s prisiljevanjem, z zemljo, stroji, živino in obveznim vplačanim deležev zadružnikov. 17 Koza je bila organizirana do 1948 po sovjetskem vzoru in »bila vzor sodobne socialistične organiziranosti kmetijstva na vasi » ter » vzgojno, kulturno, izobraževalno in politično gibalo na vasi v zadružnih domovih«. Po letu 1950 je oblast posegala vedno bolj v kmetijstvo saj se je začela načrtna deagrarizacija podeželja, ki bi, če bi se izvedel načrt, povzročila pravo demografsko katastrofo v gornjeradgonskem okraju. KLJUČNE BESEDE: KOZA, kmetijstvo, državni, zadružni, privatni sektor. pom. akad. dr. STOLETJE DELOVANJA IN RAZVOJA INŠTITUTA ZA Attila Kovács NARODNOSTNA VPRAŠANJA S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZISKAVAH MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI V PREKMURJU Inštitut za narodnostna vprašanja POVZETEK Ozemlje, na katerem je leta 1991 nastala Republika Slovenija, nikoli ni bilo etnično homogeno. Število etničnih manjšin, njihov obseg ter njihova dejanska gospodarska in politična moč so se v različnih obdobjih spreminjali skladno s spremembami političnih meja. Prav zato so sodelavci Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) že od njegove ustanovitve leta 1925 poleg slovenskih zamejskih skupnosti raziskovali tudi etnične manjšine na Slovenskem. V obdobju med obema vojnama so raziskave obravnavale predvsem pripadnike nemške, v manjši meri pa tudi madžarske manjšine na Slovenskem. Po drugi svetovni vojni so bile raziskave usmerjene predvsem v analizo položaja italijanske in madžarske narodne skupnosti. Proučevanje madžarske skupnosti je pridobilo na pomenu po uvedbi dvojezičnega šolstva in dvojezičnosti v upravi leta 1959 ter z novo ustavo leta 1974. Z osamosvojitvijo Slovenije so se tudi posamezni pripadniki madžarske narodne skupnosti postopoma uveljavili kot znanstveni raziskovalci, ki delujejo v domači regiji. Pomemben korak k »decentralizaciji« raziskav madžarske manjšine v Sloveniji je bil storjen leta 2005, ko je bila v Lendavi, ob prisotnosti predsednikov Republike Madžarske in Republike Slovenije, dr. Lászla Sólyma in dr. Janeza Drnovška, ustanovljena Enota INV v Lendavi. KLJUČNE BESEDE: Inštitut za narodnostna vprašanja (INV), madžarska manjšina v Prekmurju, dvojezičnost v Prekmurju, Enota INV v Lendavi, raziskovanje etničnih manjšin. MEDVRSTNIŠKO NASILJE NA ŠOLAH V POMURJU pom. akad. dr. POVZETEK Katja Eman, Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav, ki ga ni mogoče obravnavati kot posamezen dogodek, temveč kot širši družbeni problem na šolah. Nedvomno pa Saša Šaruga medvrstniško nasilje ogroža učence in varno šolsko okolje. V maju in juniju 2025 smo izvedli raziskavo na šolah v Pomurju, kjer so kot ciljna Fakulteta za varnostne vede populacija sodelovali osnovnošolci iz 7., 8. in 9. razreda ter srednješolci iz 1., 2., Univerze v Mariboru 3. in 4. letnika. Namen študije je bil identificirati oblike medvrstniškega nasilja v 18 pomurskih šolah in ugotoviti katere oblike preprečevanja nasilja bi bile po mnenju anketiranih šolarjev najbolj uporabne. Vzorčenje je bilo priložnostno; uporabili smo princip snežne kepe. V spletnem anketiranju na portalu 1ka je sodelovalo 261 učencev in dijakov. Ugotovili smo, da sta najpogostejši obliki nasilja, ki se pojavljata na pomurskih šolah, verbalno in psihično nasilje, spletno nasilje pa se prepleta z njima. Nezanemarljivo pogosto se pojavlja tudi fizično nasilje. Rezultati so pokazali, da so fantje pogosteje izpostavljeni fizičnemu nasilju, dekleta pa nasilje pogosteje prijavijo, pri čemer se največkrat po pomoč obrnejo na starše ali prijatelje. Fantje žal pogosteje molčijo. Odgovori sodelujočih so razkrili, da so v osnovnih šolah učenci v 8. razredu najbolj izpostavljeni nasilju, v srednjih šolah pa je bila pojavnost podobna v vseh letnikih. Anketirani učenci so poročali, da se na šolah na temo nasilja izvajajo razredne ure, delavnice, predavanja za učence, vendar učenci te ukrepe ocenjujejo kot nezadostne in tudi slabo poznajo protokole ravnanja ob medvrstniškem nasilju na šoli. Močno izražena je bila želja po večji vključenosti staršev, jasnejši komunikaciji ter uvedbi anonimnega načina prijave nasilja na osnovnih in srednjih šolah v Pomurju. KLJUČNE BESEDE: nasilje, medvrstniško nasilje, osnovne šole, srednje šole, Pomurje, preprečevanje. ODRANSKI ODISEJ DR. VIKTOR ANTOLIN NAJBOLJ IZOBRAŽEN pom. akad. dr. PREDSTAVNIK SLOVENSKE EMIGRACIJE Stanislav POVZETEK Raščan Dr. Viktor Antolin se je rodil 1. julija 1922 v Odrancih in umrl za rakom na svoj rojstni dan 1. julija 1984 v Združenih državah Amerike. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v domačem Prekmurju, višjo gimnazijo pa v Ljubljani, kjer Fakulteta za farmacijo UL se je tudi vpisal na pravno fakulteto Univerze v Ljubljani. Preživljal se je s Veleposlanik. časnikarstvom pri časopisu Slovenec. Maja 1945 je odšel v begunstvo najprej na Koroško, potem pa v Italijo. V Rimu je začel študirati filozofijo na jezuitski univerzi Gregoriani, potem pa je prestopil na rimsko državno vseučilišče. Marca leta 1949 je odšel v Madrid, po programu, ki ga je omogočila takratna španska vlada. Po doktoratu iz prava in diplomi iz socialnih ved se je poročil z Ivanko Velikonja s katero sta imela trinajst otrok. Leta 1956 sta s tremi otroki emigrirala v Toronto v Kanado , kjer je dr. Antolin ponoči delal v bolnišnici za duševne paciente, podnevi pa je nadaljeval študij. Leta 1962 se je družina preselila v Emmitsburg v Združene države Amerike. Dr. Antolin je na St. Joseph Collegeu predaval filozofijo do zaprtja kolegija leta 1971, potem pa do svoje prezgodnje smrti na Loyola Collegeu v Baltimoru, na Community Collegeu v Frederiku ter na Univerzi države Pennsylvaije v Mount Alto.Poleg filozofije so bili njegovi predmeti še logika, etika, družbena etika, filozofija religije, zgodovina filozofije, poslovna etika, pravna in politična filozofija, Poleg tega so ga zanimale še metafizika, sodobna politika in mednarodno pravo. Napisal je vrsto študij in ocen iz vseh naštetih znanstvenih področij in objavljal v slovenskih, španskih in ameriških znanstvenih revijah. 19 Posebno aktualna so njegova dela Marksistična filozofija, Javno mnenje v demokraciji, Marksistično-leninistična etika, Komunistična morala, Progresivni katoličani, Katolicizem, klerikalizem, pluralizem ter Nacionalnost in kultura. Njegovi dobri prijatelji dr. Peter Klopčič, dr. Jože Bernik in dr. Janez Arnež so ga zmeraj imenovali najbolj izobražen predstavnik slovenske povojne emigracije. KLJUČNE BESEDE: dr. Viktor Antolin, Odranci, Slovenija, filozof, profesor. pom. akad. dr. MANEVRSKA STRUKTURA NARODNE ZAŠČITE IN ZAČETKI Alojz Šteiner ODPORA OB ODCEPLJANJU OD SFRJ PRED 35 LETI POVZETEK Upokojen. Aprila 1990 so tudi v Republiki Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ki se označujejo za demokratični prelom s takratnim enostrankarskim sistemom. Na podlagi rezultatov volitev je bila oblikovana nova sestava republiške skupščine in novi republiški izvršni svet kot izvršna oblast. Dan pred prevzemom in prisego nove oblasti, je 15. maja 1990 izdan ukaz o predaji na hranjenje orožja in streliva ter minsko-eksplozivnih sredstev Teritorialne obrambe v objekte Jugoslovanske ljudske armade. Ta preselitev orožja, ki jo še vedno zelo različno označujemo kot razorožitev, oddajo oziroma predajo orožja TO in podobno je bila le delno uspešna in je v Sloveniji sprožila odpor proti temu ravnanju. Obenem pa bila z vzpostavljanjem vzporedne obrambne strukture, kasneje označene z Manevrsko strukturo narodne zaščite, eden od stebrov odcepljanja od takratne skupne države. To je vodilo k sprejetjem amandmajev k republiški ustavi, septembra 1990, in posledičnega prevzema vodenja slovenske TO s strani republiških avtoritet, ter kasnejšemu plebiscitu, decembra 1990, na katerem smo se odločili za samostojno in neodvisno Slovenijo. V letu 2025 tako mineva polnih 35 let od teh dogodkov, o katerih smo precej razdeljeni in različno prikazujemo zdaj že zgodovinska dejstva. V bistvu pa s tem pomanjšujemo pomen odpora proti preselitvi sredstev TO in splošnega odpora proti ravnanju zvezne vojske in beograjske politike. V prispevku opisujem in analiziram nekatere značilnosti takratnih pojavov. Tudi zato ker je ta dogodek okrog orožja TO je zelo zgodaj potrdil, da se bo jugoslovanska kriza razpletala na nasilen način. V Sloveniji je bil ta način vendarle manj intenziven kot v preostalih območjih (Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Kosovo). KLJUČNE BESEDE: manevrska struktura narodne zaščite, teritorialna obramba, razorožitev, osamosvojitev Slovenije, Jugoslovanska kriza. 20 pom. akad. dr. USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN ZASEBNEGA ŽIVLJENJA Darja (DELOVNOPRAVNI VIDIK) S POVZETEK enčur Peček Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja predstavlja velik izziv za delavke in Pravna fakulteta UM delavce oziroma javne uslužbenke in javne uslužbence, ki skrbijo za otroke, druge družinske člane ali člane gospodinjstva. Še posebej to velja za zaposlene ženske, ki praviloma v večji meri prevzemajo breme skrbi za družino in člane gospodinjstva. Ukrepi za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki so namenjeni tako delavkam kot delavcem tako prispevajo k doseganju enakosti spolov in omogočajo enakopravnejše vključevanje žensk na trg dela. V prispevku so obravnavani tovrstni ukrepi, ki jih zagotavlja Direktiva EU 2019/1158 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev in so bili implementirani v slovenski pravni red predvsem s spremembo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in Zakona o delovnih razmerjih. Poleg očetovskega in starševskega dopusta so to predvsem možnosti prožne ureditve dela (delo s krajšim delovnim časom, delo na domu, spremenjena razporeditev delovnega časa), pravica do oskrbovalskega dopusta in druge. Dodatne ukrepe lahko določijo tudi socialni partnerji s kolektivnimi pogodbami. KLJUČNE BESEDE: usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, Direktiva EU 2019/1158, prožne ureditve dela, oskrbovalski dopust. LJUDJE NA BEGU V PRVI ČETRTINI 21. STOLETJA IN NJIHOV pom. akad. dr. DEMOGRAFSKI POMEN Janez Malačič POVZETEK Ekonomska fakulteta UL V 21. stoletju nasploh in še posebej v desetletju 2016-2025 absolutno in relativno število beguncev v svetu še naprej hitro narašča. Problem je težji v manj razvitem delu sveta, vendar se je razširil že tudi v Evropo. Hkrati pa je begunska problematika dobila razsežnosti in javno pozornost, kot jih v preteklosti še ni imela. Avtor besedila obravnava statistične in demografske vidike in pomen begunske problematike. Podatki, ki jih večinoma zbira VKBOZN, kažejo, da živimo v času, ko je približno vsak sedeminšestdeseti Zemljan na begu, pa pri tem ni vštetih 5,9 milijonov Palestincev v mandatu UNRWA. To je nedopustno visoka številka, še bolj skrb zbujajoč pa je sam trend. Begunstvo je neenakomerno razdeljeno po svetu in je predvsem posledica vse večjega števila vojaških in oboroženih konfliktov, tako tistih, v katere so vpletene države, kakor tudi tistih, v katerih se spopadajo različne uporniške skupine med seboj. Še naprej prizadeva predvsem Afriko in Azijo, vse bolj pa je prizadeta tudi Evropa, čeprav noben del sveta ni povsem varen pred njim. Človeštvo ne obvladuje begunske problematike, politike mednarodnih organizacij in posameznih držav pa so neučinkovite. Zato se problematika zapleta in zaostruje, čeprav še niso nastopile hujše posledice klimatskih sprememb, ki utegnejo v prihodnosti pognati v beg še mnogo več ljudi. 21 KLJUČNE BESEDE: prisilne migracije, vojaški konflikti, ljudje na begu, begunci, notranje razseljene osebe. EMISIJSKO DOVOLJENJE JE BOLEZEN ZA EU, KOT RAK V TELESU, pom. akad. dr. Florian de Margan JE ORODJE ZA SPREMEMBE, KER ZA MANJ KOT 300 €/T.CO2 JE TOTALNO NEUPORABNO Symbios Funding & Consulting POVZETEK V petnajstih letih naj bi se cena dovoljenja povzpela s trenutne uradne vrednosti s strani EK 45 €/t.CO2 na potencialno blizu omenjenega zneska približno 17.140 €/t.CO2, če se izpolni namen ES in njen cilj "Fit for 90". Nakup ameriških energetskih surovin, ki jih EU obljublja v carinskem sporazumu (2025), je rdeči signal za evropsko podnebno politiko. EU bo morala skoraj potrojiti svoj trenutni uvoz, zlasti plina in nafte. To bi lahko bilo v nasprotju s prioritetami EU na področju razogljičenja, v praksi pa gre za nerealen načrt. Sistem ETS2 je zdaj popolnoma nemogoče preklicati ali odložiti. Žal v EU odločajo ekološka prepričanja, ne glede na posledice. Uvedba dovoljenj bo preprosto škodovala. KLJUČNE BESEDE: emisijsko dovoljenje (ETS2), cena CO₂, podnebna politika EU, razogljičenje. energetski uvoz (plin in nafta). ANALIZA MERITEV SVETLOBNE ONESNAŽENOSTI V RURALNEM Melani Potrč1, OKOLJU KOT OSNOVA ZA RAZVOJ EMPIRIČNEGA MODELA Damjan Dovnik1, POVZETEK Klemen Tršinar1 Svetlobna onesnaženost postaja vse bolj prepoznana oblika okoljske , obremenitve, ki vpliva na človeka, številne živalske vrste in delovanje pom. akad. dr. svetlobnega onesnaževanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti in nočnih ekosistemov. V okviru Interreg projekta »Spodbujanje zmanjševanja Mitja Slavinec 1 habitatov v jadransko-jonski regiji« poteka raziskava, usmerjena v razvoj metod , za natančnejše spremljanje in zmanjševanje vpliva umetne razsvetljave na okolje. pom. akad. dr. Meritve svetlobne onesnaženosti so bile izvedene z merilnikom Sky Quality Eva Klemenčič1,2 Meter (SQM) na ruralni lokaciji v Trnovski vasi, kjer je vpliv urbanih svetlobnih virov minimalen. Meritve so potekale v enournih serijah s petminutnimi intervali, pri čemer so bili zabeleženi tudi vremenski pogoji ter položaj in 1 Fakulteta za naravoslovje in osvetljenost Lune. Zajete so bile vse lunine mene, kar omogoča podrobno matematiko UM analizo vpliva naravne lunine svetlobe na izmerjeno svetlost nočnega neba. 2 Fakulteta za energetiko UM Pridobljeni podatki predstavljajo osnovo za razvoj empiričnega modela, namenjenega korekciji vpliva zunanjih dejavnikov na meritve svetlobne onesnaženosti. Obstoječi modeli svetlobne onesnaženosti so večinoma usmerjeni v prostorsko modeliranje ali analizo globalnih trendov, medtem ko 22 vpliv kratkoročnih lokalnih dejavnikov, kot sta lunina osvetljenost in vremenske razmere, pogosto ostaja neupoštevan. Analiza meritev kaže izrazit vpliv lunine faze in oblačnosti na svetlost nočnega neba, kar potrjuje potrebo po vključitvi teh dejavnikov v prihodnje modele. Na podlagi ugotovitev je oblikovan konceptualni okvir za nadaljnji razvoj empiričnega modela, ki bo omogočil natančnejše vrednotenje prispevka umetnih svetlobnih virov, korekcijo vpliva naravnih dejavnikov na izmerjeno svetlost neba in s tem zanesljivejše ocenjevanje obsega svetlobnega onesnaženja v naravnem okolju. KLJUČNE BESEDE: svetlobna onesnaženost, SQM meritve, empirični model. RADIJSKI TELESKOP ZA OPAZOVANJE EMISIJE MOLEKULE OH pom. akad. dr. Rok Vogrinčič1 POVZETEK , Andrej Brešan 2 Emisija molekule OH je eden najpomembnejših pokazateljev prisotnosti vode v , Vid Primožič 3 vesolju. Ta molekula nastane, ko ultravijolična svetloba razcepi molekulo vode na OH in H. Molekule OH oddajajo značilno radijsko svetlobo pri valovni dolžini okoli 18 cm, kar ustreza frekvenci okoli 1700 MHz. Značilni izvori OH emisije so 1 Lek d.d. MASER-ji (naravni izvori stimulirane emisije), ki jih najdemo v zvezdnih 2 porodnišnicah ter v ovojnicah umirajočih zvezd. Emisijo je mogoče opazovati Licej Trubar Gregorčič v Gorici tudi pri aktivnih kometih, z njo pa lahko merimo količino vode, ki jo je komet 3 izgubil tekom potovanja mimo Sonca ter za sledenje njegove aktivnosti. V Flycom Technologies d.o.o. predavanju bo predstavljen projekt izgradnje dveh radijskih teleskopov v Sloveniji, ki bosta namenjena opazovanju prisotnosti vode v vesolju. Konstrukcija obsega parabolično anteno s sistemom za krmiljenje, sprejemno linijo ter računalniško opremo za obdelavo podatkov. Teleskopa bosta v polni operativnosti delovala sinhrono, združena v približno 230 km dolg interferometer, s tem pa bosta tvorila največji radijski teleskop v Sloveniji. Služila bosta znanstvenim raziskavam, izobraževanju študentov naravoslovnih in tehniških smeri ter promociji znanosti. KLJUČNE BESEDE: radijska astronomija, OH emisija, radijski teleskop. 23 pom. akad. dr. UMETNA INTELIGENCA V IZOBRAŽEVANJU Renato Lukač 1, POVZETEK Umetna inteligenca postaja ključno orodje, ki lahko učiteljem in raziskovalcem pom. akad. dr. poenostavi rutinska opravila, dvigne kakovost poučevanja ter pospeši raziskovanje. Njena vse širša uporaba pa zahteva skupne standarde, etične Mitja Slavinec2 smernice in zanesljive prakse, ki preprečujejo zlorabe ter varujejo akademsko , integriteto. Kot možen sistemski odgovor je predstavljena ideja o vzpostavitvi nacionalnega Centra za umetno inteligenco v izobraževanju (CUI EDU), pri čemer pom. akad. dr. se Maribor zaradi superračunalniške infrastrukture kaže kot prednostna Petra Cajnko2 lokacija. , Vsebinski del predavanja temelji na dveh stebrih: – UI v predavalnici: standardizirane prakse, krepitev digitalnih kompetenc pom. akad. dr. odgovorni uporabi UI za učenje in raziskovanje. učiteljev, razbremenitev administracije ter podpora študentom in dijakom pri Eva Klemenčič 2,3 – Etika in zaupanje: oblikovanje nacionalnega okvira, ki zagotavlja etično, pregledno in varno uporabo UI ter varuje uporabnike pred pristranskostjo in neprimerno rabo. 1 Poseben poudarek je namenjen gimnazijam, kjer dijaki UI že množično Gimnazija Murska Sobota 2 uporabljajo, pogosto brez razumevanja njenih omejitev. UI mora postati Fakulteta za naravoslovje in digitalni “tutor”, ki spodbuja razumevanje in personalizirano učno podporo, ne matematiko UM pa orodje za izogibanje učenju. 3 Fakulteta za energetiko UM Slovenija mora zato izbrati pot premišljenega, strokovno vodenega uvajanja umetne inteligence v izobraževanje, s tesnim sodelovanjem gospodarstva in raziskovalnega sektorja. Koncept CUI EDU je predstavljen kot možna dolgoročna rešitev, ki povezuje šole, univerze, raziskovalne ustanove in podjetja v mrežo varne in odgovorne rabe umetne inteligence. KLJUČNE BESEDE: umetna inteligenca, izobraževanje, etika, študenti, gospodarstvo. 24 Seznam članic in članov PAZU na dan 10.11.2025 1 pom. akad. dr. Darko Anželj 46 pom. akad. dr. Timi Gomboc 2 pom. akad. dr. Matej Babič 47 pom. akad. dr. Matej Gomboši 3 pom. akad. dr. Tanja Bagar 48 pom. akad. dr. Špela Gorički 4 pom. akad. dr. Majda Bagar 49 pom. akad. dr. Bernard Goršak Povše 50 pom. akad. dr. Cvetka Grašič 5 pom. akad. dr. Karin Bakračevič Kuhar Vukman 51 pom. akad. dr. Diana Gregor 6 pom. akad. dr. Jože Balažic Svetec 7 pom. akad. dr. Karel Bedernjak 52 pom. akad. Marjan Gumilar 8 pom. akad. dr. Dominik Benkovič 53 pom. akad. dr. József Györkös 9 pom. akad. dr. Elizabeta Bernjak 54 pom. akad. dr. Franc Habe 10 pom. akad. dr. Violeta Bokan 55 pom. akad. dr. Melita Hajdinjak Bosiljkov 56 pom. akad. dr. Albert Halász 11 pom. akad. dr. Miloš Borovšak 57 pom. akad. dr. Saša Harkai 12 akad. pom.akad. Mirko Bratuša 58 pom. akad. dr. Robert Hauko 13 pom. akad. dr. Petra Cajnko 59 pom. akad. dr. Nataša Hirci 14 pom. akad. Evgen Car 60 pom. akad. dr. Ludvik Horvat 15 pom. akad. dr. Božidar Casar 61 pom. akad. dr. Gabrijela Horvat 16 pom. akad. dr. Imre Cikajlo 62 pom. akad. dr. Barbara Horvat 17 pom. akad. dr. Nadežda Čačinovič Rauter 18 pom. akad. dr. Gabi Čačinovič 63 pom. akad. dr. Mateja Horvat Vogrinčič Slekovec 19 pom. akad. dr. Andraž Čarni 64 pom. akad. dr. Sonja Ana Hoyer 20 pom. akad. dr. Aleš Časar 65 pom. akad. dr. Andrej Hozjan 21 pom. akad. dr. Zdenko Časar 66 pom. akad. dr. Dejan Hozjan 22 pom. akad. dr. Vita Čebašek 67 pom. akad. Zdenko Huzjan 23 pom. akad. dr. Zdenka Čebašek 68 pom. akad. dr. Jurij Iljaž Travnik 69 pom. akad. dr. Robert Inhof 24 pom. akad. dr. Miha Dominko 70 pom. akad. Drago Ivanuša 25 pom. akad. dr. Sara Drvatič 71 pom. akad. dr. Zvonko Jagličič Talian 72 pom. akad. dr. Vita Jagrič 26 pom. akad. dr. Maja Duh 73 pom. akad. dr. Mitja Janža 27 pom. akad. dr Katja Eman 74 pom. akad. dr. Damir Josipovič 28 akad. pom. akad. Igor Emri 75 pom. akad. dr. Primož Kajdič dr. 76 pom. akad. dr. Stanko Kapun 29 pom. akad. dr. Karmen Erjavec 77 pom. akad. dr. Romana Karas 30 pom. akad. dr. Emil Erjavec 78 pom. akad. dr. Venčeslav Kaučič 31 pom. akad. dr. Alenka Erjavec Škerget 79 pom. akad. dr. Darja Kerec 80 pom. akad. dr. Dragica Kisilak 32 pom. akad. dr. Rija Erveš 33 pom. akad. dr. Fabčič Melanija 81 pom. akad. dr. Manja Klemenčič Larisa 82 pom. akad. dr. Eva Klemenčič 34 83 pom. akad. dr. Franc Klobasa pom. akad. Matjaž Farič 35 84 pom. akad. dr. Davorin Kofjač pom. akad dr. Nuša Farič 36 85 pom. akad. dr. Miran Kondrič pom. akad. dr. Jerneja Farkaš Lainščak 86 pom. akad. dr. Vesna Kondrič 37 Horvat pom. akad. dr. Mitja Ferenc 38 87 pom. akad. dr. Etelka Korpič pom. akad. dr. Jasmina Filipič Pušnik Horvat 39 88 pom. akad. dr. Drago Kostevc pom. akad. dr. Iztok Fister 40 pom. akad. dr. Štefan Fujs 89 pom. akad. dr. Attila Kovács 41 pom. akad. dr. Tatjana Fulder 90 pom. akad. dr. Andreja Kovač 42 pom. akad. dr. Franc Gider 91 pom. akad. dr. Alenka Kovačič 43 pom. akad. dr. Henrik Gjerkeš 92 pom. akad. dr. Arpad Köveš 44 pom. akad. dr. Stanislav Gobec 93 pom. akad. dr. Viljem Kozic 45 pom. akad. dr. Andreja Gomboc 94 pom. akad. dr. Martin Kramar 25 95 pom. akad. dr. Lev Kreft 147 pom. akad. dr. Klaudija Sedar 96 pom. akad. dr. Aleš Kuhar 148 pom. akad. dr. Irena Sedonja 97 pom. akad. dr. Metka Kuhar 149 pom. akad. dr. Darja Senčur 98 Peček pom. akad. dr. Bojan Kulčar 99 pom. akad. dr. Mojca Kumin 150 pom. akad. dr. Mirjam Sepesy Horvat Maučec 100 pom. akad. dr. 151 pom. akad. dr. Janko Slavič Tanja Kurbus 101 pom. akad. dr. Mirjana Küzma 152 pom. akad. dr. Mitja Slavinec 102 pom. akad. dr. Mitja Lainščak 153 pom. akad. dr. Samo Smrke 103 pom. akad. Feri Lainšček 154 pom. akad. dr. Gorazd Sobočan 104 pom. akad. dr. 155 pom. akad. dr. Monika Sobočan Jolanda Lazar 105 pom. akad. dr. Jurka Lepičnik 156 pom. akad. dr. Radovan Starc Vodopivec 157 pom. akad. dr. Andrej Steyer 106 pom. akad. dr. Branko Lobnikar 158 pom. akad. dr. Milan Svetec 107 pom. akad. dr. Renato Lukač 159 pom. akad. dr. Marija Šantl 108 pom. akad. dr. Zlata Luthar Letonja 109 pom. akad. dr. 160 pom. akad. dr. Simona Šarotar Aleš Magdič 110 pom. akad. dr. Žižek Janez Malačič 111 pom. akad. dr. 161 pom. akad. dr. Janez Ščančar Florian de Margan 112 pom. akad. dr. 162 pom. akad. dr. Štefan Ščap Marko Maučec 113 pom. akad. dr. 163 pom. akad. dr. Martina Šebök Tina Maver 114 pom. akad. dr. 164 pom. akad. dr. Milan Šernek George Mejak 115 pom. akad. dr. 165 pom. akad. dr. Branko Škafar Robert Meolic 116 pom. akad. dr. 166 pom. akad. dr. Vinko Avgust Škafar Matjaž Mesarič 117 pom. akad. dr. 167 pom. akad. dr. Štefan Špilak Rafael Mihalič 118 pom. akad. dr. 168 pom. akad. dr. Dejan Štefanec Irena Mlinarič Raščan 169 pom. akad. dr. Iztok Štefanec 119 pom. akad. dr. 170 pom. akad. dr. Alojz Šteiner Katarina Munda Hirnök 171 pom. akad. dr. Jože Štihec 120 pom. akad. dr. Albina Nećak 172 pom. akad. dr. Matej Štuhec Lük 173 pom. akad. dr. Andrej Tibaut 121 pom. akad. dr. Jože Nemec 174 pom. akad. dr. Primož Titan 122 pom. akad. dr. Dragica Noe 175 pom. akad. dr. Andrijana Tivadar 123 pom. akad. dr. Uroš Novak 176 pom. akad. dr. Hotimir Tivadar 124 pom. akad. dr. Brigita Novak 177 pom. akad. dr. Uroš Tkalec Šarotar 178 pom. akad. dr. Ludvik Toplak 125 pom. akad. dr Andrej Omulec 179 pom. akad. dr. Simon Ülen 126 pom. akad. dr. Andrej Osterc 180 pom. akad. dr. Tatjana Unuk 127 pom. akad. dr. Jože Osterc 181 pom. akad. dr. Tomaž Vaupotič 128 pom. akad. dr. Tadej Ostrc 182 pom. akad. dr. Darko Veberič 129 pom. akad. dr. Borut Ošlaj 183 pom. akad. dr Staša Vodička 130 pom. akad. dr. Emil Pal 184 pom. akad. dr. Rok Vogrinčič 131 pom. akad. dr. Iztok Palčič 185 pom. akad. dr. Geza Vogrinčič 132 pom. akad. dr. Marija Pfeifer 186 pom. akad. dr. Jože Vugrinec 133 pom. akad. dr. Boris Pihlar 187 pom. akad. dr. Matej Zadravec 134 pom. akad. dr. Tadej Pirc 188 pom. akad. dr. Saša Zagorc 135 pom. akad. dr. Petja Pižmoht 189 pom. akad. dr. Judit Zágorec 136 pom. akad. dr. Csuka Dražen Popović 137 pom. akad. dr. 190 pom. akad. dr. Lijana Zaletel Pavel Poredoš 138 pom. akad. dr. Kragelj Rudolf Pušenjak 139 pom. akad. dr. 191 pom. akad. dr. Daniela Zavec Stanislav Raščan Pavlinić 140 pom. akad. ddr. Ivan Rihtarič 192 pom. akad. dr. Erika Zelko 141 pom. akad. dr. Saška Roškar 193 pom. akad. dr. Samo Zver 142 pom. akad. dr. Jana S. Rošker 194 pom. akad. dr. Nina Zver 143 pom. akad. dr. Črtomir Rozman 195 pom. akad. Vlado Žabot 144 pom. akad. dr. Jutka Rudaš 196 pom. akad. dr. Boštjana Žajdela 145 pom. akad. dr. Rebeka Rudolf 197 pom. akad. dr. Borut Žalik 146 pom. akad. dr. Jože Sambt 26 198 akad. pom. akad. Boštjan Žekš dr. 199 pom. akad. dr. Zoran Žunič 27 Kolofon Naslov publikacije: POMURSKA AKADEMIJA POMURJU TEHNOLOŠKI POTENCIAL POMURJA Izdaja: 1. izdaja, elektronska izdaja Urednika: pom. akad. dr. Mitja Slavinec in pom. akad. dr. Petra Cajnko Tehnična obdelava: pom. akad. dr. Petra Cajnko Oblikovanje naslovnice: Nuša Pavlinjek Slavinec Založnik in izdajatelj: Združenje Pomurska akademsko znanstvena unija, Lendavska ulica 15a, Murska Sobota URL naslov: https://www.pazu.si/aktivnosti/23-znanstvena-konferenca-zdruzenja-pazu-2025-28-29-11-2025/ Leto izida: 2025 Leto natisa: 2025 Maloprodajna cena publikacije Publikacija je brezplačna. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 258415619 ISBN 978-961-6835-21-3 (PDF) 28