ar rtniške m ar 4 Izhajajo vsako sređo po cell poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 glđ. 60 kr., za pol leta 1 glđ. 80 kr., za četrt leta 90 kr,. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 glđ. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 glđ. 15 kr. nov. den. ? Ljubljani v sređo 11. maja 1870. Gospodarske stvari. naznanivši zboru, da je naročilsadik severno-amerikanske predivne rastline zizanije, ktere bode podělil podruž- smrt r; —'----------v v, » nicam, brž ko doidejo v Lj ubij ano *) Vélibi zbor družbe kmetijske kranjske. Ugodno vřeme, ktero je dosehmal še zeló bilo redko, potem povdarja imenitnost družbe kmetijske »v Mv.Mvjv t j-ijM.W1JC1XXV/ j, — m miluje »Uli najstarejega našega uda, nedavno umrlega dr. H. Coste krajev puviuv/ --------^------7 dne t. m. přivábilo mnogo družbenih udov iz vseh y kteri 7 JO naše dežele na spodnje Poljane, kjer je bil na ministertvo kmetijstva dandanes tako važno mesto od ločilo . , da skozi njene roke dohaja kmetijstvu mnogo družbinem vrtu zbor z r az s ta vo kmétijskega in obrt- stranska denarna pripomoć; potem prestopi na spomin nijskega orodja, kmetijskih pridelkov in obrtnijskih iz- nemile letošnj zime ki nam je pobrala groza veliko delkov. Veseli smo videli mnogo podružnic kmetij- ozimine in pokončala sadnih in gozdnih drevés; pri tej skih zastopanih po veljavnih svojih predstojnikih, in priliki pa omenja, da družba kmetijska ni držala kri- e obrnila do ministerstva zema rok ampak da se kmetijstva, naj jej blagovoli na pomoč biti, da se hudo med mnogimi velikimi posestniki tudi izvedene kmete. Tudi c. kr. gosp. predsednik deželni pi. Conrad je počastil zbor, kteremu je predsedoval gosp. dr. Rarol poškodovanim kmetom prizanese davek na tacih pro pl. Wurzbach. * *..........A Prvo je bilo to, da so pričujoči ogledali razstav- storih; konečno naznanja # % - » * • ^ nJ topnike, ki so jih vna kmetijske družbe v svojem imenu poslale v da ljene reči pa tudi živinozdravniško šolo; une jim je razkazoval gosp. Solmajer, družbinega vrta oskrbnik - ---j ^^ ? , —----~—? to pa gosp. S kalé, učitelj podkovstva in zdravilstva. razstavi smo videli dva modela, kako naj se umetno napeljuje voda na senožeti, ktera je poslalo minister- stvo kmetij stva družba kmetijska je razpo- stavila vse orodje za izdelovanje prediva po belgiškem načinu in izglede tako izdelanega prediva, mnogo plu-gov, ruski lan, amerikanski krompir, posebno rodo- vitno peso, indijanski rajž, hrastove sviloprejke itd. gosp. Fid. Trpinec lepo zbirko kmetijskega orodja kmetijskih pridelkov in lično volno jezerskih ovác ) gosp sejavnice S kalé svoje pluge t gosp dr. K. Ahacič ; gosp. Božič, trgovec v Ljubljani veliko gosp vitez zbirko vrtnarskega in druzega orodja Gutmansthal in gospodje Ko zle r mnogovrstne obrt-nijske priprave, med temi so jako zanimivi bili stoliči na ktere se denejo sodci s pivom, kterih, kedar praz-nejši postajajo, ni treba nazadnje vzdigovati, kajti kar sami se vzdignejo gospodar Andrej Pi s kar iz Motnika, ki je bil lani na državne stroške v moravském Schônbergu belgiškega izdelovanja predivstva se učiti, je poslal že domači izdelek svojih rok in svojega orodja po belgiškem načinu 9 gosp. Rihard Dole- nec po novih razmerah popravljeni Dzierzonov panj gospodar Net iz Kokrice drenažne cevi 9 mesar Ur- bas v Ljubljani izpitanega vola iz hleva gosp. Jugovica iz Kranja. . < Ko se je vse to ogledalo, začelo se je zborovanje z ogovorom predsednikovim deloma nemškim, deloma slovenskim. PI. dr. Wuzbach s prijazno besedo po-zdravlj a došle družbenike in omenivši tega, da danes prvikrat predseduje kot od Njih Veličanstva potrjeni predsednik, zagotovlja, da si bode rad prizadeval tudi na tem městu zadostovati dolžnosti svoji; zatem se spominja zaslug prednika svojega gosp Fid. Ter- našnji zbor In zdajci so se začele razpraye zborove (Konec prihodnjič.) Poduk svilorejcev kako naj ravnajo, da bodo letos srečni z svilo« rejo (rejo židnih črvicev). Na znanje dalo vodstvo cesarske svilorejne poskusalnice v Gorici. Kedar . . Palje.) vilorejec iz jajčic izreja črviče, naj } dokler se ne zapredejo v mešičke (kokone), ravná tako-le Hrama imaš črviče nikoii ne kuri presilno Sploh je kuriti le takrat treba, kedar hram še 15 stopinj gorkote po nima Nikoli naj ne bodo okna in vrata vsa zaprta tudi takrat ne, kedar je vreme deževno in mrzlo ? m ......— —, —- —----, naj so okna saj nekoliko odprta, ali naj se vsaj kako dru- ! Sil gače skrbi, da hram dobi čistega zraka od zunaj takrat kuriti y ko je vreme mrzlo in deževno, je pa treba za- lepem, toplem vremenu odpri okna in vrata vsa, so črviči že veči dorastli. Nikoli in to posebno, kedar naj pa solnee kar naravnost na črviče ne sije; na oknih za to skrbi, da ni prehudega Kedar je vreme zeló vetrovno ali imej zato pregrinjala ; tudi prepiha skozi hram. viharno, zapri okna na tem mestu, kamor sapa pise Najbolje je 5krat pokladati listja črvičem: prvikrat zjutraj ob ob 5. uri, drugikrat ob 9. dopoldne 9 in , potem pa uri popoldne in zvečer. Ponoći jim ne 2. pokladaj nič; to je zoper naravo črvičjo Iz začetka se sme perje drobno zrezati; že po levljenji pa naj se drobno zrezanemu perju doklada bolj Ravnokar je gosp. Terpinc naznanil odboru pismo glav nega agenta Prage da za letos ne more dobiti omenjenih sadik Amerike, ker je že prepozno; posije jih gotovo ob pravem prihodnje leto; važna pa je zizanija za to, ker dvakrat več iz času pin ca, ki se je tudi danes spomnil družbe kmetijske boljega prediva daje kakor konoplja 150 na debelo rezano, po 3. levljenji dajaj jim celo perje, po 4. pa tudi maj hne vejice , na primer: otrepalnica Friedlanska je vsa železná in zelo zamotana, toraj tudi draga (300 vile, ima več j» « m lít* v** —j---- -j--------j ~ * v*^ —' —--—--- ----v, y wui c*j buul wi \ l/w vLežišče pridno čedi in snaži; prvikrat ga premeni gold, stane na mestu v fabriki). Temu se pa še pri- Éončanem 1. levljenji; to isto stori do 2. levljenja dva- druži njena kaj okorna velikost, in potrebe silne go- 3. 1 evljenja trikrat ) do pa vsaki dan enkrat. Črviči se s perjem štirikrat, do zapre- nilne moči ali t Erlandskih. kajti ona gre teže z eno in isto silo kakor Ako se še vejicami vzdignejo ali pa z lukčastim papirjem ali pa reč dobrega odgovoriti po delu praša, se tudi na to dvema osebama ne more, kajti z z mrežicami. Ostankov perja in pa blata ne stresaj na tla na dan se veliko manj izdela, kakor pa z Erlandsko i vse to nesi daleč preč in ondi nekoliko potresi z zemljo. Hrama ne pometaj ; bolje je, da tla obrišeš s cunjo ki si jo pomočil v vodo, kteri si malo klora prilil. največa napaka je pa ^ uciůicucuu v dobrega prediva v pezdir, gotovo šeštkrat preveč. še to da vrže ? neizreČeno veliko } Ce pila ne bode To priku- kakor se tudi meni ni, potem ko sem jo y. so toraj lastnosti, s kterimi se gotovo nobenemu pa že moraš pometati, pometaj vsaj takrat, predno črviče opazoval brez delà in v delu, in jo primerjal z Erland-krmiš (futraš); popřed pa tla poškropi s klorovo vodo. ~ " " sko ktero izvrstno delati smo viděli v Klein-Morau-u Mako obdelujejo in izdelujejo lan v Moravském Schônbergu in bližnji okolici. v Nauk za povzdigo našega domaćega predivstva. Spisal Rihard Dolenec. Otre sanje ; otepanje ali otrepanje. na Slezkem. Tudi v bližnjih predilnicah so že davno Fried[andsko zavrgli, in jo z Erlandsko nadomestili. Malem-Moravu stojí v na delnice osnovani izde- lovalnici 6 Erlandskih stroje v, kteri se ločijo od Fried-landskih v vsem. Napravljeni so skoraj vsi iz lesa in tako prosto, da jih vsak mizar lahko popolnoma izdela, ako se mu železni obstojni deli dodado. To se je, tudi kakor mi je vodja omenjene delalnice zagotovil zgodilo. On pravi: Stanje vseh šesterih strojev na mestu je za voljo jasnosti nekoliko prevelik obrisan; in prostoru znaša 304 gld. V tem je pa tudi vsa trans-dodana mera (12") je pa prava. On obstojí iz dveh misija zapopadena z jermeni in clruzimi železnimi deli. delov : eden je gladka, ravna, le osmi del palca debela Od teh 304 gold. spada_ na vsak stroj 9 gold, mizar- steklica đ, drugi je roč r. čudna, al namenu Oblika res da je nekoliko je kaj pristoj Delo samo pa se tako-le »i* ill u ua se taisu-itj vrši : jl/ciéucu au jjč% tic?- ~ * ~ * T *jM 7 jp** "" ^""J4 " delalke jeto delo še najprimernejše) si vzame Irlansko desko slišali, druga vlaga pripravljene šopke skega računa, za transmisijo in vse druge železne dele 200 gold, na jermene 50 gold. Pri vsakem stroji ste Delalec ali pa de- dve ženski: ena pripravlja, kakor smo pri otrepanji z a w ¥ fl ^fe • 1 • i é ^ v m « i* fm laika dobro pest trdih stebel, ter jo prične za otrepanj pravljati. Pripravlj opek z levico se s čez sredo y tem, da prime z desnico ra otrepalnici. Obedve napravite na dan] dobrih 100 funtov delalna" oseba prediva, ako je pa lan lep in dolg, in ako so dnevi pri konec ter ga s prstmi na lahko přečeše, , ua stebla poravnajo, in lahko nastale gombe in prav kratka tako potem en dolgi 9 dovršite lahko tudi do 120 funtov. da se gré skoro nič proti Friedlandski. pezdir ne stebla poravnajo, in lahko nastale gombe ín prav kratka Iz rečenega se razvidi, aa ni rrena se le posebej lakna odpadejo. To delo ponovi tudi na druzem koncu, tega stroja priporočati, kajti njegove sprednosti pripo- da ni treba posebej Ker se pri tem delu več ali manj laken pul tako da iz šopa pulit ročajo ga same. Večkrat se pripeti, da se neka stebla nikakor popět v levo pest položitir To se toliko časa polnoma zdelati ne dajo, akoravno je bilo gojenje, trenje daleč ven molé, zato jih je treba popolnoma ponavlja, dokler se ne doseže precej enaka dolgost ne aoseze precej ena&& uoigosi} to vM^«t«Ujv ^^ ov uot« ol^uk*, ker ako bi se iz šopa moleča lakna ktera so se na njivi še med rastjo posušila, naj že bo bi se pri sledečem otrepanji vsa potr- zavoljo suše, mrčesov ali drugače. Da jih pa vendar in otrepavanje brez vsega pregreška. To so tista stebla je pa zeló važno na miru pustila gala. Pripravlj deske stoj > y pek pretakne konečno na tisti strani ne zavržejo, se poslužujejo Belgičani nekega malega aesKe stojeća oseba, Kiero v poaooi psića naznanja, on ^ iuj^ujcju. icm do u, skozi zarezo, z desnico prime roč, s kterim tikoma lenu z usnjem obdanem stebla tako dolgo drgnejo ktero v podobi pšica naznanja, orodja ktero strugalo imenujejo tem se na ko- do- 9 deske po pretaknjeni polo Pk maha. To delo se kler se lesa in lubada popolnoma ne znebijo. pod večkratnim obračanjem šopka toliko časa nadaljuje, dokler ves les ne odletí; to se v kaj kratkem času zgodi. Ena oseba lahko 25 do 30 funtov na dan otreplje. Ako se predivo za predilnice izdeluje, je tako otrepanje prediva že dovršeno ; sčešejo ali mikajo ga predilnice same. Ako bi se pa hotelo za domaco rabo ob- še sčesati, ker na otrepavni deski Orodje samo je take-le podobe: Podoba 14. držati 7 treba ga se sicer ves les odstrani, lik pa razdelj en, ampak drží se se v trakeh posamesna lakna a je lesen palcev dolg in poldrug palec širok Kakor se iz vspeha rabe omenjene deske razvidi ; (debel) roč, v kterem je tumpasta ravno tako dolga in je tudi ona pripravna le za manjše posestnike 7 kterim široka klinja b vtrjena. je na tem ležeče delom preskrbij nice itd. moraj 7 da Veči pa že ljudi pozimi s koristnim posestniki, združene izdeloval- svoj po strojih seči Otrepalni stroji, ali kratko gledé na sistemo otrepalnic ima 7 kakor je že po kteri so osnovane, v d deli) delà. Ene se imenujejo trepalnice Friedlansk pa Erlandske sisteme, obe zahtevate pa konje, ne daj j se Cesanje ali mïkanje omenjeno bilo, nalogo v podobi traka to nam slu- držeča se lakna v posamesna razdeliti. žijo mikalniki ali česala a ne taki / že druge vodo MUUOIVC DIOLCUJC« , VW^ ZiAUbCVAbC Uđi ZiC VUUU, ali pa sopar za gonilno moč, ker na rokah se kakoršni so pri naših kmetih v rabi, kajti ti zabijejo 10 žebljev v kako desko, in mikalnik je gotov Tisti rabiti kdor hoče svoje predivo prav izdelati Kar v • se tiče dobrote teh dveh sistem, mora se reci JL ion, auui uuwc ovup T V f »»» * mora pravi angleški mikalnik preskrbeti 1 11 . . • » %t v i _ ____v 7 7 treh delov obstojí. Na prvem še le površno 7 kteri miče 7 si iz na da je Friedlanska po pričetku Erlandske ob vso drugem že čistejše, in na tretjem še le popolnoma. Osti vero prišla, in to se jej je prav zgodilo, kajti slaba je, so jeklene in v železnem plošičku tako vtrjene, da pri- kar se dá. Slabih lastnosti, ktere so jo ob vero spra- dejo na prvi tri na en palec (col), na drugi 7 že 17 7 in 151 na tretji 32. Res, đa so nekoliko drage, al veliko časa trpij H káznice se plačuje najmanj poštnine, pa tudi onemu, ki in delo lepo opravijo. denar dobi, ni treba plačati za avizo, in zunaj tega gré Pri otrepavanji sem rekel, da je dobro otřepáno tak denar tudi po železnicah z nekimi vlaki, s kterimi * ----J---- * «« --- predivo za fabrike že zadosti dobro pripravlj to je tudi res, vendar pričenjajo kmetovalci Schonberške oko- brzo- in zloženim vlakom. vožna pisma ne grejo, postavimo, na južni železnici z lice tudi z mikanjem pečati se. Popolnoma pa ne omi čej 9 ampak na pol Kak dobiček da imajo pri tem si nisem izračunil, vendar se jim plačati mora, ker bi sicer gotovo to opustili. Toliko mi je znano, da se dobi za cent na pol omikanega prediva kakor za ravno tisto samo otřepáno ostane tudi kmetovalcu za domačo rabo do gold vec Pezdir, se ve > y da Pošiljanje narocnine za Časnike do 10 gold, pa pride celó dober kup ker ">u"vi se ne piaua Ce pa se posije naročnina v več kakor samo kraj písmu, mora oni, ki pošilja, že plačati 18 kr., in ki denar přejme, tudi 3 kr., tedaj skupaj 21 kr.: razločka je tedaj za 17 kr tem smo pri koncu z vsem 9 kar smo se v pre- divo izdelovalni šoli v Schônbergu učili; dostaviti ho še par številk, ktere imajo dokazati, koliko da čem gré pri takem * 99 Vendij Mnogovrstne novice. t( izdelovanji, kakoršno smo i/člhCLU 1Z/UC1U v a i_ij i, ivaiwiouu ouiu pFCvdâTjall, V uiv»h«» vuv ju^vuiw » wuouu ui uoiivu ,, * cuuija , ai lilia Hi\ Iz centa surovega lanú se dobi na Schonberški men, društvenike izobraževati v slovanščini in slovan Na graški tehniki se je ustanovilo slovstveno jugoslovansko društvo „Vendij << ki ima na- zgubo. izdelovalnici pri oni meri 202 funtov dobrega otrepa- skem slovstvu ploh 9 do česar jim drugje ni nobene nega prediva, in 2*6 slabega že iz pezdirja zbranega. priložnosti, potem pa zadeve jugoslovanskih tehnikarj ; Odpadka se računi pri trenji 25 od sto, pri otrepavanji ploh zastopati. Društvu je želeti najboljšega vspeha, da pa na 74, to pa ne od sirovih stebel, ampak oď centa vzredi tudi na polji tehnične stroke prave narodnjak že strtih. Pezdirja se dobi 9#7 funtov od 100 funtov Cig ostane Cigaň. V ogerskem kraj Engyed sirovih stebel. Po teh številkah je dobitek prediva ne- je letos poredoma neizmerno mnogo pitanih svinj pocr " * a gospodarji niso mogli najti vzroka; po ostrem koliko majhen; al pozabiti se ne sme, da je otrepalnica kalo ena tistih Friedlandskih. Drugi kmetovalci dobé sploh opazovanji so vendar prišli do tega, da tamošnji cigani, po 25 funtov otrepanega prediva od 100 funtov siro- ki so bili konjederci, davali svinjam skrivoma neko vega lanú. " * Mlil «V/UJVViVi VA ^ VÍ14I VMlii O V 1UJ %At 1 JLi V U IJLi Ck UCaV kašo, med ktero so zmešali fosfor, po kterem so svinje Posta pocrkale Cig so tedaj na ta način dobili mnogo pe čenke in slanine, zdaj je vendar ne zastran pošiljanja denarja in drugih stvari kake so v ječi morejo vžívati, ker vrednosti po posti. Ta ukaz je velj važnejše točke so te-le od mai a 1870 leta ? naj Slavija u 9 vzájemná banka 9 v „Novicah" že večkrat omenjena Pisma, v kterih se pošilja denar do 100 gold 3e prejemljejo na pošti samo zapečat 9 m se mora nje zapisati „po nápovědi" (nach Angabe) Kdor 3 do noče na ta način denarja pošiljati, ga lahko pošlj 100 gold, po poštnih „nakaznicah" (Postanweisungen), ktere se dobivajo po vseh poštnih uradih avstrijsko-ogerske države. Závitek denarnega pisma mora biti četvero-špicast in vsi štirje konci se morajo v sredi pisma skupaj stakniti. Poštna pečat se ne pritiskava več na taka pisma. . Odprta pisma se na poštah prijemljejo samo , razprostira se po vseh slovanskih deželah in ima na Kranjskem, Stirskem Koroškem in Primorskem nad 120 zastopnikov. Dokaz da se je ta závod v kratkem jako priljubil, je tudi to da so kot ustavniki pristopili in sicer na Kranjskem gospodje dr. L. Toman, dr. Cost^, 9 9 9 dr lag, dr. Murnik Janez Bleiw dr Pokluk skem 9 dr Hugo Turk, Jak. Luka Vošnjak, dr. Do mink 9 na Ivan Z ^Janez Stajar- > Josip Lipoid, dr. Cucek, Slavoljub K Tarb ; Franj Skub Rob lek, Jak. Janič, I p a v e c. Franj ; dr Rap 9 , Josip Franjo Sentak in dr. Gustav s čveterošpicastimi zavitki kor 100 gold, bankovcev nahaj več kakor 15 lotov. če se v njih več kace pismo ne vaga Taka pisma se vendar morajo Národopisné stvari vsigdar naprej plačati (frankirati) in poštnina za-nje je mnogo viša. 4. Ce denarno pismo več vaga kakor 15 lotov, se mora popolnoma zapečateno dati na pošto Zgođovinske in pravljicine crtice o starodavnih Indijanih in o njihovej oniiki. Iz zgođovinskih virov posnel Matija Torkar. (Konec.) gajo, se tudi lahko pošiljajo z zaklopnim zavitkom, Šege in obnaša Indijanov se popolnoma stri- morajo se vendar vsigdar s špago zvezati in po podobi njajo s temi posebnostmi v kastah. Kastam samim je na tem ležeče, da se med seboj ločijo na zunanjem, ali po obleki, ali pa po ostriženej bradi, ali po barvi . rudeča zatem- Denarna pisma, ktera več kakor 15 lotov va se tudi lahko pošiljajo z zaklopnim zavitkom aklopa tako zapečatiti, kakor je predp se morajo špagini konci dobro zapečatiti ; posebno pa i t o v m v v/ í4uuvvi4v4v1» ulil j/v vm4v ut a <| mia* j/^ v v w vi. «m v «-» ^j Vsakemu denarnemu pismu, ki več vaga kakor brade, ki je ali bela, ali črnovišnjeva 15 lotov, se mora ktero mora imeti kolek od pismu mora biti pridati „vozno pismo" (Frachtbrief), nelo zelena. Sploh Indijan jako ljubi snažnost in lepo- zlasti zlató in draga kamena. Srca je krotkega, kr Na vsakem voznem tičie pisma To pecat, s ktero je zapečaten závitek usmiíjenega in ljubeznjivega, posebno kasta soudranska eljá tudi o vseh pismih, ktera se pride- Razžaljen rad in lahko odpustí, da, za razžaljenje se vajo takim stvarém, ki se pošilj po posti še celó ne zmeni, kajti preveč je složen, da Závitek mora biti ali iz močnega papirja ali platna, zbodlo ali užgalo. Le eno razžaljenje je bi ga kaj 9 ki ga iz naj- in denar in denarna pisma se morajo večkrat dobro veče flegme spravi v najhujšo srditost, ako namreč na zamotati podplat čevlja bljuneš in ga ž njim udariš. Ta udarec po Pred vsem drugim priporočamo pošiljanje denarja mu je znamenje največega zasramovanja, in Indijan ga „poštnih nakaznicah" do 100 gold. Za poštne na- silno težko, ali celó nikdar ne pozabi. 153 Ta ločitev posamesnih kast pa je posebno pri za- bami so najslavniše skalnaté pagode na «otocih Saisete konih v veliko napotje in marsiktero preglavico. Zakon in Elefante, čisto ves iz skal izsekani t manov kajti so jim v verske namene na samo besedo delaine močí vsega ljudstva na poklon. Velikanski stav-bini umotvori sploh so vzraščali pod neodvisnimi samo-vladarstvi, kjer je na migljej enega samega za delo zgrabilo na tisoče tlačanskih rok. Med indiškimi stav- e po konj skem repu; Pa ko kline nektere krate krenjen Je zaškripal, z gromovitim glasom Z godbo strun tak pevec zviti Pesmico začel je peti: 71 Mili Bog, o preveliko čudo 9 Kakšen bil je Kizvan aga silni 5 153 7 In pri sablji in pri zvitem kopji In pri puški in na dobrem konji ! Ide aga u Kosovo polje Da cesarju tamkaj harač zbira; Pa cekin od vsake glave išce, In od ognja debelega ovna In za harem deklico še mlado. Zbira aga za cesarja harač, Trda raja daj m ne daj Kj cekin od glave rumen isče 7 Bakrenega večkrat ne prejema Kje Daj Kje i debelega od ognja ovna mu ga, vidi se mu rebra; za harem deklico še mlado Plaha švigne mu v možgane: i sama ni b'la psovki priča Kaj a Kaj a ------, —_, Tepi rajo, tolci Turke ob enem sama nima ust ocesa: Le spomm si vreden vari. Misel pa med tem prestrašno Aga skriva u globinah srca; Proge lica gladi in tolaži, Pa po licu vedno bolj ? se širi Srda plamen, miren se skazati Svetu hoče, ali ves trepeče. Pa nazadnje, ko velike jeze Skriti vec pred pričami ne more Vstane in vpije: „Brž, možaki! ? Tam še studné babe mu ne daj Aga muči trdoglavo raj o ; Sem ter tje po polji jo postavi, Ter skakati začne čez-njo s konji. Prvih aga je deset přeskočil; Drugih aga je deset přeskočil; Ko čez tretjih pa deset poskusa ; Jezen vranec jezno podigrava, In ko skoči, opasavnik poči, Silen aga najde se na zemlji. Malo časa je potem preteklo, In od ust do ust ljudjé šeptaj o Po prelepej Kosovej poljani. Kar naprej, glas vedno věci raste Dalje smeh in zasramvanje, Dokler pesem se rodí iz gosel, In zdaj slepec poje po Košovém: 5,Bil za nič ni Eizvan aga silni". > Dokler se iz ust nesrecna pesem Se razlega Bauku gromeča, Kdor je v aga ne pa v pevca Vpiral pogled, on je mogel Yideti na licu jezo > Bolecine, srd, togoto, tugo, In stotero drugih furij, Ki u srcu ponositem Na sramote glas vsakteri Z nohtom krvnim rij ej o si gnjezdo. Naj prej plamen se mu užge krvavi V divjem srcu proti crni raji, Proti Vlahom, psom, kristjanu Lipovému, kteri je ne vreden, Da pri Turku solnce ga ogreva. Strup Sablj< > > železjž ogenj 7 nože > konop, kolec grozni ? i 7 7 Vrelo olje, muk stotero V enem hipu mož zmišljuje Da izgladi grenki psovski trage Da ohrani si spominek Čisti. Cisto imé o glasu strune blage. 7 7 Na obrvi crn oblak mu seda Kakor ogenj mu oči plamtijo; Rumen plamen mu po obrazu liže In nosnice širijo se v srdu; In na ustih izpod pene bele Strahoviti je izraz peklenski, Ko da pravi: raja naj pogine, 7 Samo pesmi ,7 vat Je treba Al besedo ko izreče Bauk Zadnjo, v enem hipu, ko da strela *) kop je = bodeče železo, sulici podobno, ki se je metalo na ovražnika. s Na kristjane brzo z ljutim nožem, S sabljo, z ognjem, s kolcem, z vrelim olj em ; Vse peklenske sile zdaj razkujte! Jaz junak sem, to bo pesem djala! To doseči, vse čem žrtvovati !" (Konec prihodnjič.) Dopisi. Trst maja . maja bilo je tu vse radovedno, kako se bodo okoličani z lahoni spravili in jim podvrgli. Željno je vsak pričakoval trenutka, da bode raz- puščenega batalijona godba prišla godbi gimnastični na- proti ivu, kajti v ta namen so imeli laški turnarji izlet lovcu" popoldne. Vsi goreči tega, da bodo lahko po- so jih prišli odpuščenja prosit, 77 tem okoličane grajalř, da drli so ko laški lovci oblečeni lahoni do „lovca", vedno so popraševali: jeli jihšeni? kaj, da jihni? itd. Al ko so dospěli na mesto, ni bilo od okoličanov ne žive duše nazoče. Zdaj ci se je vsem na dolzih obrazih brala ne- volja njihova ošabnost dobila je hud polom. 1. maja zvečer smo v pivarni pri „ogerskem kralji", kamor All MJ W Ci V VVVA Kf LU f ^/A T MI& UA J^i. A IJL* » M. *J * večidel le Slovani zahajamo, imeli lep koncert ki ga je pet koroških pevcev napravilo; bilo je vse polno Slovanov, Lahov, lahonov in Nemcev; pelo se je nemško in slovensko, pri slovenskih pesmali živio-klicev in ploska ni bilo ni konca ni kraja; vse so morali ponavljati. To je očiten dokaz, da se narod naš vedno bolj izbuja ; slišal sem Laha blizo mene reči : „vidi se , da se slo-vanski element povzdiguje"; > ne eden se ni upal žal besedice črhniti. Pred dvema letoma bilo bi gotovo pri taki priliki do tepeža od strani lahonov prišlo. Zdaj pa mislim, da tù v Trstu ne bodo nikdar več laške bunke zorele. Ođ Vranskega. (Naša narodna čitalnico) napravi letos še te-le veselice: 29. maja besedo in tomboloj 26. maja izlet v št. Jurij; 19. junija besedo in tombolo 10. julija besedo in tombolo; 18. avgusta besedo, bolo in veliki ples; 28. avgusta izlet v Braslovče; 1L 7 7 tom in 25. septembra besedo in tombolo 7 in 23. oktobra besedo in tombolo novembra besedo in tombolo ucocuu xu tuiu k>\jivj j \jê uvvcujuia uvouuu —v ^^ 20. novembra besedo v spomin Fr. Prešernu in tombolo 26. decembra besedo in tombolo. novembra t. ? î začenši bode vsak torek streljanje s pušicami na tarčo. Glediščine igre se bodo v posebnih listih oznanovale, Vsako nedeljo je podučljivo prednašanje. — Na Vran-skem stanujoči, ki niso v čitalnico vpisani, naj se po čit. pravil ne vpeljujejo. Odbor. Krepljah. — Pri nas na Krasu je zima skoraj popolnoma uničila ozimino in tudi trt je mnogo mnogo popokalo. Zdaj pa je grozna suša; vodé so se posušile 7 da jo ljudem in živini primanjkuje. Priporočamo tako toraj pri "tej" priliki zemljiškim cenilcem prosimo previdnega cenjenja, kajti na Krasu je naš kraj in zeló 154 velik razloček v posamesnih vaséh. naši soseski so tri vasi Dutovlje, Kreplje in Godnje. Iz druge v drugo je komaj četrt ure in vendar je v Krepljah zemlja ap-néna in kamenita, v Dutovljah in v Godnjah pa ilovnata. da niso samo venskega jezika v uradnijah, reševalo z ogromno većino storjene sklepe deželnih zborov, nikakor ne pelj M. K. mirú in spravi narodov nenemških, kteri dobro vedó, po postavah davke plačevali za to, da bi in Iz ťrnomlja 10. maja. (Učiteljsko društvo) se je p ojake dajale, ampak da hočejo tudi vživati vse ár o d po post tukaj osnovalo za učitelje črnomaljskega okraja. Pravila, ki mu jih je deželna vlada že potrdila, se že na- tisnjena razpošiljajo. iz Dolenskega pravice kancelij v se a ne, da bi lim te meril po svoji volji posamesen uradnik v maja Občila so podloga {Tukajsna kat. rokodelska družba) ktero se opira omika in narodno blagostanje t in o zadevi je bila kranjska dežela na tej dne t. m. svoj 151etno beno skupš Po atelj gosp prof. dr. Vonč imela poročilu vže je pnstopilo pre delj časa pastorka, teklo leto k družbi le 17 rokodelcev, dva sta izstopila štej zadnjih dveh letih se je vendar zamuda jako zeló po- in ker jih je nekoliko bilo v vojaščino vzetih y * AdUUJJU UTCU iCWli OC JO yotiwwi ûmluuuu jwaw tivlv py ill aci jlU JV V/.AVS » » vjMouiuw vnutili , O ic f C pravila in kmalu se bode naša dežela gledé občil prište- družba zdaj 36, in s tistimi, ki ko mladi mojstri še vala prvim v državi. Ze letos bo vezala železnica Trbiž ostanejo družbeniki, vred 47 udov. Tej neugodni pri z Ljubljano, telegraf se je vže preteklo leto postavil v kazni Kočevji, Črnomlji, Metliki in Novem mestu, in v nekterih tednih se napravi tudi v Žužemberku. Poleg tega se bode ustanovilo 25 novih pošt, in so dotične službe pravi gosp. sporočevalec ni se čuditi ni- kakor, ako se pomisli y da razen druzih okoliščin stan rokodelskih pomočnikov čedalj y ki bolj vže razpisane To in naprava vožne pošte za popotnike med Litijo in Novim mestom, potem brze vožnje med Kranjem in Bledom, druga vsakdanja poštna zveza med neutrudlj nekaj tarej o, se ustanovile, kterima je po njunih pravilih isti splošni namen ste zraven rokodelske družbe dve drugi družbi y kterega doseči je katoliški rokodelski družbi skrb ? to spnčuje njena že lôletna delav Ljubljano in Trbižem, nove poštne zveze skoz Kokr- nost zraven pa tudi obilni pripomočki, ktere ško dolino, pomnožitev poselskih voženj med Kočevjem čevalec na drobno razložil Se ve in Novim mestom nedvomno kaže, da se poleg splošne beni pomnožitve občilnih naprav spolni tudi telj na dalj sporo pravi gosp. druž da ti pripomočki morajo živa želja Do- vjemati se z imenom družbe in s poglavitnim namenom lenjcem po vsakdanji dvakratni poštni zvezi. Po tem njenim, da je tedaj gola nespamet, le misliti takem radi pripoznavamo, da se je poštno vodstvo dosti na to, da prizadevalo, da vstreže občinstvu. bilo mogoče družbi, v namen dušne omike družbeni Iz Cerknice maja (Tabor) na 12. dan prihod- jih poslužiti se tacih knjig ali časniko njega meseca je dovoljen s sledečim programom : kov sv< a spodkopujejo tla, na kteri Ze- dane in dinjenje Slovencev v eno kronovi^o; 2. vpeljava slo- neprecenljiv dar svojemu sinu izročila, ko ga venskega jezika v šole in uradnije; 3. razširjenje nimi očmi spremila iz hise, da se podá v dalj samouprave župan ijstev; 4. prošnja do c. k. de- in rokodelstva poprime. Kaj tacega od želne vlade, da zarad hitrejšega odtoka vodá po ces. inženirjih dá preiskavati zrela cerkniškega jezera in v srce zasadi, da sama sebe usmrti. Zavračevaj kterih so rokodelske družbe sezi-padajo oni zaklad, ki ga je skrbna mati ko s solz-ni svet družbe da si sama meč v s tako naše tirjati, reklo bi se, tirjati od nje to Ložu in Planini; 5. prošnja do c. k. deželne vlade, da nespamet izreče sporočevalec na dalj med pripomore k znižanju vožnine za les, vino in pre- upanje, da družba, ktera se predrzne na katoliški mOg pO Auig^iuivau j iu \j% wijaj ua ou ^ u o ^ g o o razvezi gozdnih služnosti (servitutov). Razen železnicah, m želja drugim mlji, da se pospešijo ďela v katoliškem mestu, katoliška se imenovati, menda ne prvih bo prav dolgo več ona čudna, strašljiva prikazen pri v/ L liti K 1 r\ m, /miv a j^m j-% u ^ I u t da prošta ljubljanskega, da starika- ; Je da pa podplate." Letos je pri občnem zboru kranjske kmetij- stega knezoškofa ljubljanskega posílil v Rim, ske družbe gosp. Dežman tako govoril, da so se v je tudi grozovit požerúh Nemcev in srčen prijatel To poslušalcih in to s hudim mrmranjem spet izbudile vse manov, Costov in Bleiweisov, — naposled pa v spominu tište „Ideenassociationen" in vsak se * — nosti, ktera našemu narodu še ne vse druge dežele okoli nas imajo, in to zato ne se more potem po druzih deželah pridigovati, da nič! Naj tem prilikam dodamo še eno. Kako pisano je čudil predrz- na ranjcega prošta gosp. Kosa koprní že zdaj straha privošči tega, kar že pred novimi volitvami za deželni zbor kranjski, ko bode dr. Pogačar prošt itd. — Sestavek kratki mrgolí denun- gotovo napravljenih zato, da bi tudi pod da mmamo ciacij m m laži ministerstvom jamo kopal dr. Pogačarj kaj ti nemškutarji gledajo tabore slovenske, to so pričali po- težko je mogoče, da gosp. Pogačar bi bil že za prošta pisi lanskih taborov v ljublj. gesp u v dunajskih „Pressah". Tagbl." v graški ,,Ta-Komaj je v letošnjem imenovan vlada ker prošta ne voli vlada, ampak papež m ima veto" da bilo daj to imenovanje tako občnem zboru družbe kmetijske dr. Bleiweis stavil hitro teklo, ni skor misliti, in brž ko ne je ta pisarija predlog, z glasnimi ,,dobro"-klici sprejet: naj se prvo- napravljena mestnik tabora vipavskega naprosi, da v program onega čilo dr. Kl zato da bi se ako je mogoče posre da bi gosp. Savaschnig-a potisni! tabora vzame pospéh trgovstva z zgodnjim vipav- za prošta, kterega je z vso silo vzel pod perute svoje skim sadjem v Ljubljano, Gradec, Dunaj itd. s tem, protekcije. — Naj pa ,,Pressi"zdaj mi povemodrugo pa da se začne v vipavski dolini od češinj začenši do zgod- -"JVI JL^UJ 1) KJUKJJL iJ J JLJLLJL j-'v T VJLLLV VAi. ^/M čno novico, toda predno jo bere, naj si „Pressini" nega grozdja obilo žl ah nega ali kakor Vipavci pra- dopisnik dá pušati, da ga strah ne omrtudi ---------- " razlil * r ------— Ta-le vijo, pitanega sadja izrejati y že je yy Tagbl. celo vedro žolca čez tabor ter celó predsednika družbe kmetijske pl. dr. Wurzbacha napadil, Prečastiti kanonik gosp. Kram y vodj Je češ da on namestnik knezoškofov je zdaj p seminišča m general celó sprožuje napravo tabora, o kterem ni ne duha ne preč. kapitelj kar. Světli knezoškof iz Rima domů přišedši so veléli sluha ! Ker J° yy . . }) Novice" pišejo Tagbl." ne ene vrstice ne prezre y k jjicv/« ivaptcjijuu j naj mu imenuje, ivu^ai ux v vu u «< generalvikarija; gospodje kapitulari so imenovali gosp kog bi izvoli li za y napovedale tabor vipavski, al vedel je dobro, da že 27. aprila so Kram zato délai se je, kakor da ne da je dr. Wurzbacha obiral še y in škof so ga dekretirali To. to bo y t r a h „Tagblattovcem kajt po vsej deželi okocenjeni general vikar je z dušo in s telesom to bi vedel tega kot pokrovitelja „der Taborei". Vse drugo na stran za kar gaje Bogustvaril: Šlovenec in katoličan, pošten pustivši vprašamo „Tagblatt" le: ali ne vé, da tabori poštenim Nemcem, a enfant terrible nemškutar j em, ki so po postavi dopuščeni? — ali more tajiti, da ob- se komur ne uklanja nego pravici m resnici. ravnave na takem shodu ljudstva več zdajo kot cele „Tagespošti", ktera srčno rada v koru piska, u* o bukve spisane, in da ravno taki predmeti, kakor je „prvaki" kranjski „izgospodarili", so volilci dr. Cost gori omenjeni, so razmeram kraj nim prav primerni in iz Cirknice strašno hudo zagodlivvčerajšnem„Trigl"~ "" iako koristni? Al ..Tacrhlattn« 7.a ran fn rr»or ! Katv>a tti r) al î oli imn +a1Î1/A nAofûnîa f\a. nft arflmnf jako koristni? Al kaj je „Tagblattu" za vse to mar! bomo videli, ali ima toliko poštenja, da na sramoto stavi Da le po svojem „rokodelstvu" kaj škandala napravi, svojega dopisuna fanta, ki jej take laži na vrat obeša? pa mu ploskajo njegovi pajdaši. ~ — '(,/Tagblatt" ljublj.) odbija"kakor vsak časnik od sebe —„Društvo dobročinjenja" v Carigradu, ki stoji govorico, da ga podpira vladni žakljiček „dispositions pod krilom Njegove visokosti Aali Paše, in hrvatsko■ ||||É|VIHU UI ' I ■ | | yy pevačko društvo"*" Zagrebu ste dr. fond u imenovan Blei poslali diplomoyeâstnega uda. ui »oilottu 1uuu 1lucuu vau , aju UU1U iweis-u predsednika deželne vlade in unidan je na odgovor klical celó y in vladni list dgovo y da yy Tagblatt u po njem take podpore ne dobiva Mi 156 ne dvomimo o resnici tega; al s tem ono vprašanje ni in jih tirjati morajo, ako se nočejo popolnoma žrtovati še rešeno ker kakor po starodavnem pregovoru wfc C ( + A lr vec Ta boj za pravo avstrijsko politiko potov pelje v Rim", tako se tudi po Vec potih vozi žavopravne in národně pravice je tedaj poginu 9 pu b\J V J ^ » -.wiAJLi , "-«"V WV^ tuui JJU » VV „dispozicionsfond" iz Dunaja v Prago, Gradec ki za v r Cis- ??UI8pUûXVyiuuoiuuvi in x/uuojoi v JL 1 řlgU , UI ttUCVi j Ljub" lajianijl UtîlC gUJLO JJUS1CUU VaiUCTOU LDlLLlbUU OlčtVI Ijano itd., kjer so pod Giskrovo vlado se na svet ro- na pot; od druge straní pa so si zastopniki različnih dili „Tagblatt-i" in „dnevniki". O dr. Kljun-u, ki dežel in narodov navzkriž in Poljakom se po pravici lajtaniji cele goré težáv posredovalnerau ministru stavi dili Tagblatt-i dnevniki". v vladnih časnikih vidi glavne brambovce vladine dr. Klj un-u, ki dežel in narodov navzkriž in Poljakom ise po pravici > se ocituje, da so velika ovéra mednarodni spravi. Vrh vsega pripoveduje, da posreduje podporo „Tagblattu" ljub- tega pa pristopa še magjarski upljiv Andrassy-a íjanskemu, in kdo neki more ljudém braniti > da 9 mi- slijo kar hočejo. Někdo ki se bojí, âko se Cislajtanija vredi po državnem pravu in 9 kov ..Tagbl." dobro znano, je komur je število narocni- národnih pravicah, da ne bi narodih po ogersko krono preračunil stroške tiska, zahtevali isto. Cez vse to pa zadej še stojí Beust ^yy j JJ JLM^K/u WUUI V áJLICKLIVj J uvt wu ZdClll IC V ČI II ID LU« \j\JlÀ \ okj t\J fJCV ACLULUJ OU OtUJl JLJ U U O t ^ koleka, poštnine, honorare, ter přišel do tega, da okoli oce dvalizma, po kterem je vsak predsednik minister- 5000 gld. utegne mu več stroškov biti nego je dohodka. stva našega nevidomá priklenjen na voljo Beustovo. V Se nikdar ni bilo slišati, da ga materijalno vzdržuje tacih okoliščinah pa delaj „správo"! Spoznavaje Potoc- )y neslovenska" stranka, izveč dežel pa, da „Tagblatt-e" kov težavni stan in želeći iskreno podpira „dispozicijski" zalog, — kako tedaj bi ravno ljubljanski tako nesrečen bil, saj vendar ima hofratha delo t da se mu posreći njegovo, moramo pa tudi odkritosrčmo obžalovati, pri nasvetovanji novih ministrov, ki jih je razglasil Kljuna za svojega pokrovitelja. Aida bistudenec tega dunajski vladni časnik, ni bil srečen; 70 let stari dr- ga je večina državnega žavni svetovalec Holzgethan je postali minister in voditelj finančnega ministerstva, mladi, še le 34 let stari fonda, ki gotovo eksistira, ker ; dovolila, moral teci po takih da bi tudi desnica morala vedeti, kar le vica zbora dunajskega sama curkih, dá, kdo bode tako kratke se ta fond po pravici imenuje tudi „skrivni fond". Vpra- pameti, da baron Widmann, čegar glasoviti življenjepis iz Gradca bi to mislil!_ Saj Potockemu gotovo ni bil znan, pa je minister in voditelj ministerstva za deželno brambo; edini baron šanje važnejše je zdaj le to: ali bo Potockovo mini- Petrinó, kteremu je izročeno ministerstvo kmetijstva, sterstvo, ki delà na spravo avstrijskih narodov XXI. UVIM íxcv a»ouijottiu uaiuuuv , podpi- jç iz UtîlUYailja V UI&člVUUIIl íúUUI'U li» UlUUICUl giitau ? rala tako robo, ki jo je podpiralo Giskrovo mini- Czedik, bivši učitelj na dunajski realki, državni poslanec in deželni odbornik na Dunaji, je biv- 9 šega ministra ? Slovanom bila bi to britdka osoda, in je ondašnji mežnar neki svoji svinji dal glavo do do- za Slovence še posebno, ki že v Gradcui Dri viši brega obriti in po mal a ti, in tako sod- lano svinjo je po 10 krajc. kazal ljudém res verjeli, da vidijo zakleto svinjo". obrito in poma- niji imajo viteza Waserja, ki sicer je 1Í861. leta tudi 9 ki so Tako 99 Tag- podpisal peticij 20.000 Slovencev, a jo je že popolnoma pozabil. — Še eno važno novico inaamo naznaniti blatt". Vse to pa je od konca do kraja grda laž, in jz Dunaja in ta je, da ona glasovita nova postava za- ker tako slepar s ko početje sramoti poštenega čio- rad pridobitnega davka, zoper kteno smo se zeló veka pred svetom, toži mežnar — in to popolnoma po branili, je vendar padla pod klop; ne bode je; requies- ^ " * " nedeljo je bila velika, komedija na pravici Tagblatt" zarad razžaljenja časti ktere cat in pace oskruniti nikdo ne more pustiti in to tem manj mežnar Francoskem. Cesar Napoleon je dal ljudstvu (volilcem) , kamor pobožno glasovati : ali so zadovoljni s svoboščinaimi, ki jih je dal državi ali ne? Glasovali so v nedeljo, in danes raz- Miklavčič, ker na Brezji je božja ljudstvo v revah hodi pomoci iskat, in da bi cerkovnik pot lahko pa vsa božja pot pride pred svetom v zasmehôvanje. res bil tak slepar, kakor ga ta dogodba popisuje, glašajo časniki že izid glasovanja, da okcoli 7 milijonov se mu podtaknilo še druzih sleparij, po takem glasov je za to, da so zadovoljni, po.ldrugi milijon glasov pa, da ne. Kako bode svobodi n;a korist cesar Napoleon rabil teh 7 milijonov glasov, kaszala bode příhodnost. No vicar iz domaćih in ptujih dežel Iz Dunaja. Težavnejšega stališča ni menda imel v se noben minister avstrijski, kakor ga zdaj ima ministerstva predsednik grof Potocki. Kar je Avstrij odcepljeni Ogerski V še po ostalo dežel, vse so v neredu o národnih z ade vah —----—;r/' Pod pretvezo „ustavoverstva" nočejo banaâke kolovodjí nemski gorpodarstva izpustiti iz rok, — národi 3 fl. 40. ,_________ slovanski in drugi nenemški pa tirjajo zdaj svoje pravice ovsa 2 fl. 30^ — Krom pir 2 fl. 20. Xitna cena v Ljubljani 7. maja 1870. Vagán (Metzen) v novem denarji; pšenice do>mače 5 fl. 40 banaake 6 fl. 50. turšice 3 fl. 70. sorsice jecmena 3 fl. prosa 2 fl. 90. ►3 fl. 73, ajde 3 fl. tU Odgovorni vrednik: Janez Murnik Natiskar in záložník : Jožef Blazilik v Ljublj