JUHN ндииЈсл i-o-ча 24465 LAKELAND BLVD, EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
n 3
NEOD'
vol. хххп. — leto xxxil
EQUALITY
EVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE .V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
lEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 23, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 58
Novi grobovi
Louis cimperman
Včeraj popoldne ob 2:30 uri je po dolgi bolezni umrl na svojemu domu poznani Louis Cim-Perman, ki je zadnjih 21 let vodil grocerijo in mesnico na 1115 Norwood Rd. Rojen je bil 3. oktobra 1890 v vasi Krvava peč, fara Rob pri Vel. Laščah, odkoder je prišel v Ameriko leta 1907. Bil je član društva sv. Antona št. 138 CKO, društva Dvor Baraga št. 1317 COF in društva Glas clevelandskih de lavcev št. 9 SDZ,
Tukaj zapušča žalujočo sopro-. go Josephine, rojeno Kuhel, sina Louisa in tri hčere Mrs. Josephine Godic, Rose in Mrs. Do rothy Godic, v starem kraju pa dve sestri Marjeto Zgonc in Ma-^40 Jakič ter veliko sorodnikov v stari domovini in tukaj. Po gfeb se.bo vršil v soboto zjutraj ob 9:30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
*
frances unucic
Po tri-tedenski bolezni je ^rla v St. Luke's bolnišnici Mrs. Frances Unučič, rojena Pa Pež, p. d. Lavrickova, stanujoča na 9402 Reno Ave. Stara je bila 61 let. Doma je bila iz Zvir-če vasi, fara Hinje, odkoder je prišla v Ameriko pred 43 leti Bila je članica društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ.
Tukaj zapušča sinove Antona, Josepha, Johna, Franka in Louisa ter vnuke, v starem kraju pa brata Jožefa. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 Uri iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
Ameriški znanstvenik meni, da Rusija izdeluje A-bombe
WASHINGTON, 22. marca—Ameriški znanstvenik dr. David Bradley je danes na konferenci županov izjavil, da Sovjetska zvezd ve za skrivnost atomske bombe in jih verjetno že izdeluje.
Na konferenci je bilo navzo-*
čih 600 županov, ki so poslušali ioročila izvedencev za atomsko energijo.
Med ostalimi je govoril tudi dr. Harold C. Urey, ki je dobil Nobelovo nagrado za raziskovanja na polju atomske kemije. Dr. Urey je med ostalim priporočil, da dežele Severno-at-antskega pakta ustanovijo "federalno unijo," katera bi bila nad posameznimi državami in bi imela nalogo, da kontrolira ato^isko energijo.
Znanstvenik dr. Bradley, ki je izjavil, da Sovjetska zveza verjetno že izdeluje atomske bombe, je veščak za atomsko energijo v medecini in je spisal znano knjigo "No Place to Hide," ki je poročilo o preiskušnjah atom ske bombe na otoku Bikini.
iiju kontrolirati nevarnost atomske energije.
Prisotni župani so znanstvenikom zastavljali različna vprašanja tikajoča se atomske energije. Poročila znanstvenikov pa so bila oddajana potom radia iz dvorane, v kateri so župani zborovali.
Francozi bodo poraženi v indokitajski
London, 22. marca. — Neki predstavnik republike Viet Nama je danes izjavil, da bodo Francozi doživeli totalni poraz ^ Indokitajski, če bodo na Ki-^^•jskem zmagali komunisti.
"Če bodo kitajski komunisti prišli na mejo Indokitajske in nam dali le zmerno pomoč, mi-slim, da bomo Francoze pognali iz dežele v treh mesecih", je re kel republikanec.
Republika Viet Nam se bori osvoboditev Indokitajske iz-Pod francoskega suženjstva že ^ri mesece. Francozi držijo le ^Gčja mesta, dočim gerilci kontrolirajo podeželje.
argentinski diktator
za atlantski pakt
RIM, 22. marca. — Italijanski časopis "Giornale d'ltalia" je danes objavil poročilo, da je argentinski diktator Juau Peron 'Naklonjen Severno-atlantskemu Vojaškemu paktu.
Peron je izjavil, da bi se Fran ^ija, Italija in Španija morale priključiti temu paktu za obrambo Evrope in miru preč komunistično nevarnostjo."
pisma ne
Padejo vec
Long beach, Cal., 22. mar-
Ca—Mestna knjižničarka Theo dora L, Brewitt je danes izjavi da je leto 1948 bilo prvo leto ^ zadnjem desetletju, da ni bi ^kraden noben izvod sv. Pisma red tem so pobožni čitatelji ^®dno prezirali osmo božjo zapo Ved.
Dr. Bradley je izjavil, da se Amerika ne more skrivati za svojim znanjem, ker da je to le začasno zavetje.
"Vsak, ki lahko izdeluje uran-ske kotle, lahko izdeluje plutoni-um. Industrializirana Rusija, kateri pomagajo zajeti nemški znanstveniki, lahko že izdeluje atomske bombe," je rekel dr. Bradley.
Prof. MuUer o učinkih atomske energije
Profesor na Indiana univerzi H. J. Muller, ki je tudi izvedenec za atomsko energijo, pa je v svojem poročilu dejal, da atomske bombe niso potrebne za sejanje atomskega razdejanja v velikih mestih.
"Atomske materiale se lahko razsuje potom letal, raket ali pa snega in dežja. Velika področja se lahko totalno uniči."
Muller je poudaril, da lahko sled učinka atomske energije več oseb umre v prihodnjih letih kot pa v času napada. Poleg ;ega utegnejo lahko podedovani učinki oslabiti prebivalstvo za sto pa celo tisoč let pozneje. Zaradi radijacije bi lahko bili povzročeni splavi, jalovost, rak, eukomia in splošna slabost, ki trajša življenjsko dobo človeka.
Poročilo načelnika komisije za A-energijo
Svoje poročilo je podal tudi načelnik Komisije za atomsko energijo David E. Lilienthal, ki je izjavil, da uporaba atomske energije za miroljubne namene ni nikakršen sen. Po njegovem zagotovilu se atomsko energijo že rabi v medicini in industrijskih raziskovanjih, čeprav je to šele v povoju.
Direktor National Security Resources Boarda Ralph J. Wat-kins pa je dejal, da ni robene "zagotovljene varnosti proti atomski bombi." Po njegovem mnenju je še najboljši način, da se važne tovarne razsuje na obsežnih področjih. Priporočil je, da se okrog $14,000,000,000, ki se jih letno porabi za izgradnjo novih tovarn in opreme porabi na ta način, da se tovarne zgradi na krajih, kjer bi ekonomsko in strateško bile najboljše zavarovane.
Dr. Urey je V svojem govoru dejal, da ni nobene vojaške obrambe pr)ti atomski bombi. Edina obramba je kontrola. Priporočil je, da se ustanovi nekakšno "nadvlado," ki bi bila v sta-
DomaČe vesti
Kmetica porodila četvorčke
Mrs. Julia Cvetkovič iz 16320 Huntmere Ave., je prejela pismo iz rodne vasi Poturen pri Čakov-cu v Medmurju, da je tam porodila mlada kmetica četvorčke— dva dečka in dve deklici, in to prvič. Vse je živo in zdravo.
Nova plesna dvorana in gostilna
Dobro poznana Mrs. Lunka je s svojimi sinovi prošli mesec ptvo-rila novo plesno dvorano in moderno preurejene gostilniške prostore na vogalu East in Fourth ceste v Fairportu, Ohio. Prostori so znani pod imenom Lunka's Tavern. Lunkovi se priporočajo svojim številnim prijateljem in znancem za obisk Tam boste vedno dobili prijazno druščino in najboljšo postrežbo.
Za zdravila
Pri podružnici št. 106 Sansa je poznani Mr. Anton Pluth iz Recher Ave. daroval $10 za zdravila v spomin pokojne Josephine Močnik; društvo Cvetoči Noble, št. 450 SNPJ je tudi prispevalo $10. V zadnjem poročilu tajnice se je poročalo, da je Anton Švelc prispeval $5 v spomin pokojnega Matt Pishler, kar pa ni bilo pravilno, ker Mr. Švelc ni bil poznan s pokojnim pač pa je prispeval omenjeno vsoto iz humanitarnega čuta.
Zbor "Slovan" poje na radio
Kot nam poroča Mr. Nick Ma-lovic, vodja slovenskega radio programa "Slovenian Varieties," katerega se oddaja vsako nedeljo zvečer potom radio postaje WSRS (1490), bodo v ne deljo zvečer nastopili pevci zbora "Slovan." Program je oddajan med 6.30 in 7. uro zvečer, ter je pod pokroviteljstvom Oblak Furniture Co., 6612 St. Clair Ave.
Na obisku
Iz Johnstowna, Pa., sta prišli na nedeljsko prireditev v S.N.D Mrs. Johana Kluchar in Mrs Mary Lunka. To priliko sta vpo rabili tudi za obisk svojih šte vilnih domačinov in prijateljev iz grahovske okolice. Nahajati se pri družini Mr. in Mrs. John Zgonc na Calcutta Ave., kjer ostaneta še nekaj dni.
MOŽ PONOVNO DVORI SVOJI LASTNI ŽENI
SEATTLE, 22. marca. — Neka Mrs. Hertis Sugden, ki je izgubila spomin in sploh neče priznati, da je omožena, je danes izjavila, da je njen lastpi mož "prav takšen človek, kakšnega bi hotela za moža."
Cela zmešnjava se je začela, ko je neki 11 let star deček vrgel na glavo Mrs. Sugden 12 funtov težko blazino gledaligčnega sedeža. Mrs. Sugden je padla v nezavest in pozabila vse, kar se je dogajalo po letu 1944, vključno svoj zakon z voznikom bussa W. K. Sug-denom.
Mož ni obupal. Z vso vnemo je začel ponovno dvoriti svoji ženi in izjavil, da bo še enkrat stopq % njo pred oltar. Potrpežljivo jo je obiskoval vsak dam, čeprav je sprva šlo nekton težje. Ko jo je namreč prvič prijel za roko, se to Mts. Sugden ni prav nič dopadlo.
Danes je Mr, Sugden iz-vojeval svojo prvo večjo zmago. Njegova žena je izjavila, da se sicer ne spominja, da bi kdaj bila omožena za pilla, da pa je on "tako krasen Človek, da me res veseli, ker je baje moj mož."
Z zdravstvenim stanjem Mrs. Sugden ni nobene spremembe. РогоЦ se ne spominja in Bili ^ prav za prav šele stop^v njeno življenje. Vse	bosta morala še eakrat uradno vzeti, kajti če se ji spomin ne bo vrnil, bo Mrs. Sugden težko prepričati, da je Bili res pravi Bili—namreč njen mož.
Vso pohvalo zasluži Mr. Sugden. Toda koliko jih je, ki bi radi videli, da bi njihove boljše polovice vsaj za neko dobo zgubile spomin?
Ohijski senat odobril predlogo za zvišanje brezposelnostne podpore
ki
Otrok se zadušil
Mrs. Catherine Kravec, stanuje na 2417 Oak Park Ave je včeraj dala svoji štiri mesece stari hčerki steklenico z mlekom ter odšla v klet. Ko se je vrnila se je dete davilo. Vsi poskusi da bi se z umetnim dihanjem re šilo otroka, so bili neuspešni.
Ford družba v Franciji baje trguje s Poljsko
Državni oddelek zanikal vize [tujim delegatom
Dvanajst delegatov ne bo prišlo na mirovno konferenco v New York
NEW YORK, 22. marca. — Predsednik Svetovne mirovne konference dr. Harlow Shap-ley je danes naznanil, da državni oddelek ni odobril vize dva-najstorici delegatom, ki so se nameravali udeležiti konference I v New Yorku.
Viza je bila zanikana tudi zna-Inemu angleškemu filozofu Ola-fu Stapledonu, toda pozneje je ameriška ambasada v Londonu posredovala, da je končno vizo le dobil. Stapledon je izjavil, da bi bil skušal priti na konferen-I CO tudi če vize ne bi bil dobil.
Vize niso dobili J. D. Bernal, [znanstvenik in pisatelj J. G. Crowter in pisatelj Louis Gold-1 ing, ki so člani angleške delegacije. Poleg tem so vize bile zanikane francoskemu verskemu voditelju Abbe Jeanu Boulierju, Mme. Eugeniji Cotton in pesni-| ku Paulu Eluardu. Brazilijski I slikar Candido Portnerai tudi ni dobU vize in ravno tako znana (italijanska igr^a Mane MichL Imena ostalih, ki viz niso dobili, [niso bila objavljena.
Svetovno mirovno konferenco Iv New Yorku je sklicala ameriška organizacija The National Council of Arts, Sciences and Professions. Predsednik te organizacije je dr. Shapley, direktor observatorija Harvard kole-
I gija.
Dr. Shapley je protestiral pri 1 državnem oddelku, ker so mnogim delegatom bile zavržene prošnje za vize.
COLUMBUS, 22. marca—Ohijska senatna zbornica je danes z 18 proti 12 glasovom odobrila zakonsko predlogo, po kateri bi se zvišalo brezposelniško podporo.
Zvišanje podpore je predlagal^
guverner Frank J. Lausche.
Podpirajo jo delavske unije, toda močno nasprotujejo delodajalci.
Do glasovanja za predlogo, ki jo je Lausche skupaj z ostalimi merami priporočil v svoji poslanici legislativni zbornici, je prišlo po dveurnih diskusijah koncem katerih je dobil srčni napad demokratični senator Tom W. Jones. Odpeljan je bil v zelo resnem stanju v bolnišnico. Glasovanje je bilo izvršeno po dve-urni zamudi.
Trije demokratični senatorji,
Joseph W. Bartunek, William M. Boyd in Richard Wilmer so se priključili devetim republikancem in glasovali proti predlogi, dočim sta dva republikanca —George C. Davies in Ralph Winter glasovala skupaj s šestnajstimi demokrati za predlogo.
Glavne določbe zakonske predloge
Senator Emmet R. Gutrie, ki je formalno predložil predlogo, je pojasnil glavne principe novega zakona za brezposelne.
Po predlogi bi se maksimalne podpore od $21 za dobo 22 tednov zvišalo na $25 za dobo 26 tednov. Poleg tega bi brezposelni dobili maksimalno doklado v znesku $2.50 na teden za dva odvisna otroka. Doklade za otroke bi se krilo iz surplusnega sklada, v katerem je $60,000,-000.
Brezposelni bi se morali vsak 'teden osebno registrirati pri
nacistična zloćinka bo zopet obsojena?
FRANKFURT, 22. marca PARIZ, 22. marca—Ameriški I Ameriški vojaški poveljnik v uradniki so danes začeli preisko- Nemčiji, gen. Lucius D. Clay je vati v zvezi s poročili, da ameri- danes naznanil, da je v teku ška družba Ford Co., ki ima svo- preiskava glede nacistične zlo-je tovarne v Franciji, pošilja činke lise Koch, ki je bila bolj Poljski dele avtov, ki so v okvi- znana pod vzdevkom ''Buchen-ru Marshallovega načrta bili do- waldska vlačuga."
očeni za Francijo.	Clay je izjavil, da bi se krši-
Poročilo, ki je bilo objavljeno lo principe, če bi se lise Koch v nekem francoskem časopisu, ponovno obsodilo za zločine, ra pravi, da Ford družba pošilja v di katerih je že enkrat bila ob Poljsko material, čeprav je to po sojena na dosmrtno ječo, toda določbah Harshallovega načrta jo je pozneje sam gen. Clay po prepovedano.	j i^ilostil. Zadeva je svoječasno
Šef Marshallovega načrta za izzvala veliko ogorčenje in šte Francijo David K. E. Bruce je vilne proteste.
izjavil, da za sedaj ne more ugo- G^e se namerava Kochovo toviti, če so poročila resnična. obtožiti radi zločinov, ki jih je Predstavnik Francoske Ford izvršila po svojem izstopu iz družbe Fracois Clerq pa je zani- Buchenwaldskega koncentracij-kal poročila, rekoč, da družba skega taborišča v avgustu leta nikoli ni izvažala materiala, ki 1943. Namreč, preiskava bo mo-ga je dobila v okviru Marsh^llo- rala najprej ugotoviti, ce ]e vega načrta. Pristavil je, da	izvršila kakšne vojne zlo
družba celo ni prejemala nobe-1	Ј
uradih za brezposelniške podpore, da bi se tako preprečilo potovanja, ki jih nekateri prejemniki podpore podvzemajo v Florido in Californijo.
Podporo bi prejemali tudi delavci na Great Lakes in sicer za maksimalno dobo šestih tednov. Ti delavci niso doslej bili upravičeni na brezposelniško podporo.
Poleg gornjih so tudi nekatere druge določbe, ki se nanašajo na stavkarje, delavce, ki izpolnjuje pogoje za prejemanje podpore, itd.
Mirovna pogajanja na Kitajskem se še vedno niso začela
NANKING, 22. marca—Predstavnik nacionalistov v mestu Peipingu, ki se nahaja na osvobojenem področju Kitajske, je danes apeliral na nacionalistično vlado v Nankingu, naj takoj imenuje delegacijo za mirovna pogajanja s komunisti.
Nacionalistični častnik Huang ši Han je telefonično poklical začasnega predsednika nacionalistične Kitajske Li Tsung Jena in mu sporočil, da bi komunisti pristali na mirovna pogajanja, če bi nacionalisti imenovali delegacijo.
Li je takoj sklical sejo nove vlade. Odsotni člani vlade so bili obveščeni, naj takoj pridejo v Nanking. Pričakuje se, da bo vlada imela sejo jutri ali pa v četrtek in da bo glavno vprašanje imenovanje mirovne delegacije.
Novi nacionalistični zunanji minister je bivši ambasador v Moskvi Fu Ping čang, za katerega se veruje, da bo skušal tes-iieje feodeloN'ati s Sovjetsko zvezo.
Medtem se nacionalisti nahajajo še vedno v obupnem položaju. Sile Ljudske armade se zbirajo na reki Jangtze z očivid-nim namenom, da jo prekoračijo.
Nacionalistična letala so izvršila bombni napad na moderno bojno ladjo Čungking, katere posadka je nedavno stopila na stran komunistov in jim izročila ladjo. Nacionalisti trdijo, da so ladjo težko poškodovali v pristanišču Hulatao.
nih večjih količin materiala iz Amerike.
Francoska Ford družba je pod I kontrolo ameriške Ford Co. Član upravnega sveta tovarn v Fran-1 ciji je sanr. Henry Ford.
sneg v moskvi
MOSKVA, 22. marca — Moskvo je danes, na drugi dan spomladi, pokrila pet palcev debela plast snega.
nizozemski farmerji pridejo v ameriko
poljski delavci obsojajo duhovnike
VARŠAVA, 22. marca. — Poljski delavci širom dežele so danes obsodili rimske katoliške duhovnike, ki govorijo proti vladi. Člani združene Delavske stranke so priredili masne demonstracije proti duhovnikom.
Katoliški duhovniki in škofje
WASHINGTON, 22. marca Okrog 7. aprila bo prišlo v Ame-1 so bili napadeni radi izzivalne in riko 33 mladih nizozemskih far- nazadnjaške propagande. Delav-
merjev, Id
"študirali'
mah.
bodo E(est mesecev na ameriških far-
ci so odobrili tudi resolucijo, s katero svarijo duhovnike, naj se ne vtikajo v politiko.
spor med dvema dnevnikoma na sodnm
PITTSBURGH, 22. marca — Pittsburški "Sun-Telegraph," ki je last Hearsta, je danes vložil tožbo proti rivalnemu dnevniku "Post-Gazette," ki namerava s prihodnjo nedeljo izdajati tudi nedeljsko številko.
Zastopniki "Sun-Telegrapha," ki tiskajo nedeljsko izdajo že 40 let, pravijo, da med obema časopisoma obstoja sporazum, po katerem je prepovedano ob nedeljah tiskati časopis pod imenom "Post Gazette."
Predstavniki tožene "Post-Gazette" so izjavili, da bo kljub tožbi v nedeljo izšla prva nedeljska izdaja časopisa.
27,000 brezposelnih v detroitskih tovarnah
DETROIT, 22. marca—Število brezposelnih v Oetroitu se je radi zadnjih oslavljanj zvišalo na 27,000. Chrysler Corp. je odslovila 19,850 delavcev, United States Rubber Co. 6,000 in Briggs Manufacturing Co. 1,000.
gromiko bo vodil sovjetsko delegacijo
LONDON, 22. marca. — Prvi zastopnik sovjetskega zunanjega ministra Andrej Gromiko je kot načelnik sovjetske delegacije na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku zapustil Moskvo.
Moskovski radio je naznanil, da se bodo v sovjetski delegaciji nahajali tudi drugi zastopniki zunanjega ministra. Jakob Malik, ki je glavni sovjetski zastopnik v Varnostnem svetu, dalje sovjetski ambasador v Angliji Georgij Zarubin, sovjetski ambasador v Washingtonu Aleksander Panjuškin in sovjetski predstavnik v Varnostnem svetu S. K. Carapkin.
Andrej Višinski, ki je nedavno bil imenovan za zunanjega ministra, je naznanil, da verjetno ne bo prisoten na zasedanju. Generalne skupščine.
predloge proti komunistom v ill.
SPRINGFIELD, 111., 22. marca — Senatna zbornica Illinoisa je danes odobrila tri zakonske predloge, pod katerimi bi se prepovedalo komunizem.
Zbornica pa je zavrgla četrto predlogo, po kateri bi vsaka organizacija, ki šteje 20 ali več članov, morala predložiti državnemu tajniku imena svojih članov.
STRAN 2
enakopravnost
23. marca, 1949.
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)___________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.00 .. 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
EDEN OD CILJEV ATLANTSKEGA PAKTA

Znani ameriški časnikar Walter Lippman je 3. januarja zapisal v "Herald Tribuni," da je "pravi namen Atlantskega pakta in vojaške pomoči, ki je z njim povezana, da se v zadostni meri zviša oborožene sile zapadne Evrope s ciljem, da bi se preprečilo strmo glavi j en je katere koli vlade po peti koloni."
Sovjetski komentator moskovskega radia D. Melnikov pa je o paktu med ostalim dejal, da potom njega "ameriški imperalisti pripravljajo pot za neomejeno vmešavanje v notranje zadeve držav, ki so bile povlečene v Atlantski pakt," in da bodo ta pakt "izkoriščale za zatiranje demokratičnih sil v teh deželah."
Oba komentatorja sta povedala skoro eno ter isto reč. Kajti tisto, kar je za Lippmana "peta kolona," so za Melni-kova "demokratične sile."
V besedilo Atlantskega pakta ni nikjer pojasnjeno, kaj pomeni "sovjetska agresija." Rečeno je le, da je to "obramben! pakt," pod katerim bodo države podpisnice obvezne, da priskočijo drugi na pomoč, če bo katera koli od njih napadena. Toda v kakšni obliki je lahko napadena? Z direktno vojaško akcijo Sovjetske zveze ali pa akcijo "pete kolone," odnosno kot bi rekel Melnikov z akcijo demokratičnih sil?"
Niti najmanj ni verjetno, da bi Sovjetska zveza res napadla s svojo vojaško silo katero koli deželo. To je mnenje mnogih ameriških uradnikov in je med ostalim to mnenje potrdil sam John Foster Dulles na nedavni protestantovski konferenci v Clevelandu.
Znano je na primer, da ameriško meščansko časopisje dolži Sovjetsko zvezo agresije v Češkoslovaški, na Madžarskem, na Poljskem itd., čeprav pri spremembah, ki so tam nastale, ni nikoli Sovjetska zveza nastopila z oboroženo silo.
Lippman je verjetno povedal resnico. Vse kaže, da bodo vsa gibanja, ki ne bodo soglašala s pravimi in končnimi cilji Atlantskega pakta, označena za "sovjetsko agresijo" potom "pete kolone." Zato ni čudo, da si nekatere kolonijalne sile prizadevajo, da bi se sklenilo tudi Pacifiški pakt, po katerem bi se postavilo izven zakona tudi gibanja azijskih ljudstev za osvoboditev izpod kolonijal-nega suženjstva.
Ena od članic Atlantskega pakta bo Nizozemska, ki je sprožila imperalistično vojno proti neodvisni republiki Indoneziji. V tej vojni ji zaradi naraščajočega odpora indo-neških republikancev zelo slaba prede. Nizozemski imperialist! trdijo, da je v Indoneziji na delu "komunistična peta kolona" in po čudni imperialistični logiki, je Nizozemska že žrtev "sovjetske agresije!" Kot članica Atlantskega pakta bo Nizozemska dobila ameriško orožje—orožje, s katerim bo skušala zadušiti osvobodilno vojno Indonezij-cev.
Na četrti Generalni skupščini Združenih narodov, ki se bo sestala prihodnji mesec v New Yorku, bo verjetno rehabilitirana Francova Španija. Splošno mnenje prevladuje, da bodo zapadne sile delovale za preklic resolucije iz leta 1946 in s tem odprle fašistični Španiji vrata organizacije Z. N. Nobena skrivnost ni, da radi svoje "strateške važnosti" Francova Španija spada v Atlantski blok. Na ta način bi fašistični režim v Španiji bil zavarovan pred strmoglavi j en jem s strani kakršne koli "pete kolone." Spričo tega ni čudo,da se Turčija, ki ima vojaško diktaturo, in Grčija, ki je osedlana z monarhofašistično vlado, čutita užaljeni, ker za enkrat nista povabljeni v Atlantsko zvezo.
Ker nikjer ni nobenih znakov, da se Sovjetska zveza pripravlja na kakršno koli agresijo proti kateri koli deželi, najmanj pa proti Zedinjenim državam, je prav gotovo, da bo prva naloga Atlantskega pakta, da zagotovi "status quo" v državah članicah pakta in skuša streti "peto kolono" kot to prvi Lippman ali pa "demokratične sile" kot prav! Melnikov.
Zato bodo prva tarča Atlantskega pakta komunistične stranke v posameznih državah zapadne Evrope. Ta pakt bo lahko izzval civilne vojne v mnogih državah in bo lahko tudi služil kot pretveza za zatiranje vseh resnično demokratičnih gibanj. Toda ideje in resnično demokratična gibanja je nemogoče zatreti z vojaškim! pakti.
UREDNIKOVA POSTA
100-lelnica
dr. France Prešerna
Cleveland, Ohio. — Pred tednom dni sem prejela pismo od hčerke moje nečakinje Milene Tršar v Logatcu. Ona ima dve hčerki, Rijo in Pijo, ki pohajata višjo šolo v Kranju na Gorenjskem. Dekleti pišeti takole:
"Draga teta in, stric:
"Po dolgem času se zopet oglasim. Ker se imamo veliko za učiti, nimam dosti časa za pisanje. Letos obhajamo stoletnico smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Mi se že cel mesec pripravljamo, da bome čim lepše proslavili ta dan. Danes zvečer so pevci Prešernovega zbora zapeli podoknico pod oknom hiše, v kateri je Prešeren umrl. Jutri zjutraj bodo naši šolarji sodelovali pri Prešernovi povorki, ki bo letela od rojstne vasice Vrbe in do Prešernovega groba v Kranju.
"Zjutraj ob osmih bomo imeli pri nas proslavo. Otvorili bo-
mo našo novo dvorano, ki smo jo z velikim trudom zgradili in ovenčali. Na tem pismu so nove znamke s sliko dr. Prešerna, tako tudi poštni pečat pod tem imenom. Te znamke pa le spravite, so velikega pomena; imajo zgodovinsko vrednost.
"Sprejmite vsi prisrčne pozdrave od vaše
"Rije Tršar" Naprej sledi par vrstic od njene sestre Pije:
"Kakor je Vam že sestra opisala o stoletnici, želim, da se tudi Vi vsi spomnite tega velikega genija, ki ga ves svet občuduje. Imeli smo mnogo dela za okrasitev; v izložbah so poleg Prešernovih kipov, slike in razni rokopisi, tudi narodne noše. V drugi izložbi je zopet Gorenjsko, vas Vrba, v kateri se je rodil. Njegova hiša je sedaj narodni muzej, katero sva šle v začetku leta obiskat in si ogledat skupno s šolo.
"Najtoplejše pozdrave od Va še sorodnice "Pija Tršar".
Anna Jesenko, 3567 W. 61 St.
NANKING PRED PADCEM
V Nankingu in Šanghaju je nepopisen kaos in nered. Mnogi reakcionarji s svojimi družinami in luksuznim pohištvom beže v Zedinjene države ameriške, Hongkong, na Formozo in v druge kraje, kjer upajo, da bodo vami pred prodiranjem kitaj-komunistov. Zato so vozni listki za parnike in letala razposlani že tja do konca februarja. Vozni listek za potovanje z letalom od Šanghaja do Hongkonga lahko dobiš na črni borzi po dvain-polkrat višji ceni.
Revnejši svet zapušča mesta in odhaja na kipaete. To so večinoma kmetje, ki so se bili zatekli v mesta, da bi se izognili prisilni mobilizaciji. Zdaj se vračajo, ker po mestih, v katerih ljudje umirajo od lakote, ne morejo živeti. Noč in dan se zbirajo v velikih množicah po postajah. Čakalnice, hodniki, ploščadke in peroni, vse je polno moških, žensk in otrok. Vagoni so natlačeni že pred odhodom vlakov.
Mnogi skušajo skočiti v mimo vozeče vlake. Ljudje vise na stopnicah in pregrajah med vagoni. Glave mnogih potnikov mole skozi okna in ostanejo tako, kakor da v vagonih ni mesta zanje. Mnogo jih je izgubilo življenje, ko so vlaki odpeljali: nekateri so padli s streh vagonov, drugi pa so s ploščadk popadali med vagone.
Tujci, zlasti Američani, odhajajo, ne da bi izgubljali dragoceni čas. Ameriške oblasti na Kitajskem so nenehno svetovale svojim rojakom, naj odpotujejo. Konec novembra je odpotovalo iz Kitajske nad tisoč Američanov, večinoma družin ameriškega vojaškega osebja. Tudi ameriško vojaško osebje, vštevši osebje USMAG (skupina ameriških vojaških svetovalcev na Kitajskem) se pripravlja na evakuacijo.
Pred ostavko nankinške vlade se je na videz zdelo, da se vladni aparat v glavnem mestu še drži; dejansko pa so se mnoge vladne ustanove, centralna časopisna agencija in razni Kuo-mintahgovi listi že pripravili na beg. Delo v Nankingu nikogar ni veselilo. Na redni seji Juana 16. novembra je bilo od 2,000 poslanskih mest zasedenih komaj 200, pa tudi navzoči so raje govorili o svojih zasebnih zadevah, kakor da bi diskutirali o vprašanjih dnevnega reda: o zvišanju plač državnih uslužbencev ali o načrtih za regulacijo rek.
Preprosti ljudje, civilni nameščenci, delavci, študentje, učitelji, mali trgovci itd. mirno pričakujejo, kako se narodnoosvobodilna vojska bliža Nankingu. Zato pa so vsi visoki Kuomintangovi funkcionarji in
njihovi zvesti psi v skrbeh za svojo bodočnost. Tisti, ki ne morejo zbežati, se skušajo izmotati, da bi jih komunisti ne vključili v listo vojnih zločincev.
Oficirji in pazniki v nankin-ških ječah kar tekmujejo med seboj, kdo bo z zaprtimi študenti prijaznejši. Zaradi pomanjkanja hrane nekatere pripornike pogojno izpuščajo. Ko odhajajo iz zaporov, jih pazniki prosijo, naj jim pomagajo, ko pridejo komunisti. Mnoge važne osebnosti Kuomintanga, na primer gene ral-lajtnant Saan Tieu, komandant šanghajške garnizije, iščejo stikov s kocnunisti, o čemer je pisal tudi tisk.
Medtem ko se večina Kuomin-tangovih funkcionarjev panično pripravlja na beg, si je generalni tajnik Kuomintangovega centralnega političnega sveta Čen Pu Lei končal življenje. To je nalik sovinemu skovikanju v temni in mrzli noči zelo vznemirilo že tako mučno nankinško atmosfero. Čen Pu Le j, kadilec opija št. 1, zaupni tajnik in skozi 20 let Čangkajšekova desna roka, je bil eden izmed redkih relativno ' neomadeževanih in zvestih Kuomintangovih funkcionarjev. Njegovi otroci ne sim-patizirajo z njegovimi pohtični-mi idejami. Eno njegovo hčerko so lani v Pekingu aretirali in obtožili, da je komunistka. En njegov sin je odšel v osvobojene pokrajine. Vzrok Čen Pu Leje-vega samomora je v tem, da ni prav nič zaupal nankinškemu režimu. Pred samomorom je pisal svojim sorodnikom in prijateljem nad 20 pisem. V enem je svetoval Čiangkajšku, naj pobegne v tujino.
Javno mnenje Nankinga smatra njegovo smrt za tipično za usodo kitajskih fevdalnih intelektualcev in simbolično za razsulo nankinškega režima.
Čeprav v Nankingu vsi vedo, da je harodno-osvobodilna vojska blizu, skuša Kuomintangov režim to resnico prikriti. Ljudem je prepovedano o situaciji razpravljati, listom pa objavljati za nankinško vlado neugodne vesti. Ko so čete narodno-osvo-bodilne vojske pri važnem prometnem vozlu in zadnji trdnjavi pred Nankingom Hsučou likvidirale dve Kuomintangovi armadi, so Kuomintangovi listi pisali o "veliki zmagi" vzhodno od Hsučoua.
Ko so enote narodno-osvobo-dilne vojske pustile za seboj Pengu, 120 milj južno od Hsučoua, in podrle 40 milj severovzhodno od Nankinga do Minku-anga, važnega mesta ab železniški progi Pengpu-Fukou, so nankinški listi izšli v posebnih izdajah o dozdevni zmagi Kuo-
mintangovih čet pri Hsučouu; in medtem ko se prodiranje na-rodno-osvobodilne vojske nadaljuje, so nankiški listi v več posebnih izdajah poročali o izmišljenih zmagah Koumintanga.
Te laži svojega cilja niso dosegle. Narodno-osvobodilna vojska, ki uničuje KuomintangOve armijske skupine drugo za drugo, je zavzela že mnogo Koumin-tangovih oporišč. Vse kaže, da je moral celo Ciangkajšek nan-kiškemu komentatorju Teng Venn očitati, da s svojimi "velikimi zmagami" pretirava.
Vzporedno z vojaškim razsu-lom Kuomintanga je šlo tudi ra-pidno padanje vrednosti zlatega juana.
Tiskarna Čung Hva Buk Ko. iz Hongkonga, ki je pred uvedbo novega denarja tiskala denar za nankinško vlado, je dobila naročilo, naj tiska zlate juane. Poročajo, da je ta tiskarna poklicala na delo več sto svojih bivših delavcev, da bi ji pomagali, da bi zmogla veliko povečanje proizvodnje.
Kmetje in mali trgovci v Šanghaju, Kantonu in mnogih
drugih mestih zlatega juana nočejo sprejemati. Svoje blago raje prodajajo po sistemu menjave v naturi. Pet galonov petroleja lahko zamenjaš za vrečo ri-ža, tri pare gumijastih čevljev pa za zavitek slabega papirja. Mnogi ljudje zadnje čase kupujejo kratkovalovne radijske aparate, da bi lahko poslušali vesti, ki jih listi ne objavljajo. Po poročilih tiska so nekatere radijske družbe v Šanghaju z mnogimi trgovci menjale radijske aparate za riž.
Pomanjkanje hrane je v Kuomintangovih pokrajinah iz dneva v dan hujše. Upori in stavke študentov, učiteljev, delavcev in uslužbencev so v Kuomintangovi Kitajski vsakdanji pojav. Vsi zahtevajo riža. Med "riževim uporom" v Nankingu policija ni hotela streljati. Neki policaj je rekel novinarju: "Kaj bi streljal v množico, ko pa se s svojo bera-ško plačo še sam komaj preživljam. Prav lahko, da se bom jutri še sam pridružil uporu."
Vojaškemu in gospodarskemu razsulu se je pridružila poveča-
na aktivnost partizanskih odredov in naraščajoče število kmečkih uporov.
Vzdolž železniške proge Šang-haj-Nanking partizanski odredi organizirajo kmete, v zahodnem Cekjangu in južnem Auhveiu pa sodelujejo v ofenzivnih operacijah narodno-osvobodilne vojske.
V Juanu je mnogo ljudi vstopilo v partizanske odrede. Ti iz tisočerih dobro opremljenih moških in žensk sestavljeni odredi so zasedli v južnem Junanu vrsto mest. V obmejnih pokrajinah Fukjenu, Čekjangu, Kiang-siju in Kvantungu operira nad 10,000 partizanov.
Ni dvoma, da je Kuomintan-govemu režimu v Kvantungu najbolj nevarna tako imenovana kvantunška Ijudsko-revolucio-narna vojska. V tej vojski so večinoma kmetje in bivši partizani iz protijaponske vojne. Lani je postala ta vojska dobro organizirana in enotna sila. Po nepopolnih podatkih šteje nad 95,000 borcev in njena aktivnost se razprostira nad 99% hsienov (vasi) in občin Kvantunga.
(Dalje na 4. strani)
OBISK v REDAKCIJI "NEW-YORK TIMES-A"
"New York Times" — eden izmed tistih "laboratorijev", ki jih že desetletja vodilni krogi ZDA uporabljajo za oblikovanje javnega mnenja dežele — je tehnično zelo dobro opremljen "laboratorij" in zanj lastniki ne varčujejo s sredstvi. Znano je, da sedaj podjetje nima komercialne cene; noben milijarder ga ne more kupiti. "New York Times" ima lastno tiskarno, izredno gosto mrežo neposrednih komunikacij z s vem svetom, lastne radijske postaje, posebne kable, stotine daljnopisnih strojev (teleprinterjev) in "bildte-legrafov", posebnih naprav, ki neprestano beležijo vse, kar se v kateri koli dgželi , oddaja v eter.
Visok, vitek' trikotni nebotičnik "New York Timesa" zapira trg Times Square v centru Manhattana v New Yorku. To da uredništvo časopisa ni v tem poslopju, temveč nedaleč stran v večnadstropni hiši v mali nič kaj impozantni ulici. V nebotičniku, ki meji na Broadway in 7. ulico so samo oglasni uradi časopisa.
Stopili smo skozi nizek, slabo razsvetljen vhod in se z dvigalom povzpeli v velikansko dvorano, zelo podobno delavnici kake tovarne. V tej dvorani je nameščeno uredništvo "New York Timesa". Vse je urejeno tako, da imaš vtis, kot da si vstopil ne v intelektualni center, kjer se izdeluje javno mnenje, temveč v neko tovarno posebne vrste; V tovarno konzerviranih idej, ki so izdelane po sprejetih naročilih in vržene na trg, še preden so utegnile iti skozi skladišče.
V sosedni dvorani odmeva šklepetanje teleprinterjev, k i beležijo vesti iz petih delov sveta. Čuje se ropot pisalnih strojev, na katere tipkajo reporter-ji, čim so pritekli z najnovejšimi novicami. Intenzivno delajo radiooperatorji in uslužbenci fotografskega laboratorija. Med mizami redakcijske dvorane se brez naglice, kot oddelkovođje v tovarni, sprehajajo načelniki raznih resorjev. Ves proizvodni proces gre po tekočem traku kot v kateri koli ameriški tovarni.
Vesti, ki po radiu ali neposredno iz rok številnih reporterjev prihajajo v uredništvo, najprej razdele po raznih resorjih: finance, trgovski posli, mesto, predmestje, notranja politika, zunanja politika, šport, pogrebi itd. Tu opravijo prvo nadzorstvo nad prispelim materialom; vesti, ki ne pridejo v poštev za' "New York Times", končajo v košu, medtem ko druge, ki utegnejo biti kakor koli koristne, hitro predelajo o polizdelek. V 15. ali 20. minutah gre vest po
prvi redakciji v nadaljno obdelavo.
V	ameriških časopisih so članki izdelani na poseben način. Njihova bistvena vsebina je razložena v naslovih. V prvih vrstah, ki so vselej tiskane z večjimi črkami, ie nekoliko obširnejša vsebina vssti. Naslednje vrste iz manjših črk dajejo na-daljne podrobnosti. Slednjič so v vrstah iz še manjših črk razložene vse podrobnosti zadeve. Tako bo' čitatelj po želji in času, ki ga ima na razpolago, prebral bodisi samo naslov, prve vrste ali pa ves dopis. Naloga urednikov vesti in njihovih pomočnikov je prav v tem, da na omenjeni način pripravijo vse vesti in jih tako predelane ser-virajo čitatelju. V zelo kratkem času morajo prepisati sprejeti material, sestaviti uvode in opremiti dopise s kričečimi naslovi. Razen tehnične obdelave predvideva njihova naloga še vse bolj zamotano in delikatno delo: gre namreč za ton fraz in izrazov, ki tako često spremenijo informacijo v prevaro in oblikujejo mnenje čitateljev, kakor to žele lastniki časopisa.
V	tretjem nadstropju poslopja, v tišini majhnih in udobnih pisarn, pripravljajo medtem tako imenovane uredniške članke ali uvoc^nike, ki odgovarjajo uvodnikom evropskega tiska. V ameriških dnevnikih objavljajo te članke na notranjih straneh za vestmi. Njihov namen je, da dogodke politično tolmačijo tako, kot to zahteva linija časo pisa. S tem delom se v "New York Timesu" ukvarja 16 političnih urednikov na čelu z (v ZDA) znanim publicistom Char-lesom Maroesom. Njihovih imen ne boste nikdar zasledili na straneh časopisa, ker uvodniki niso podpisani. Vendar so to tisti anonimni nasveti čitateljem, ki dajejo ton časopisu.
Politični uredniki prihajajo v uredništvo ob 11. dopoldne. Vsak dan se zberejo na kratek razgovor, ki mu običajno prisostvuje tudi lastnik "New York Timesa" Arthur Sulzberger. — Vsem ostalim članom uredništva — tudi n__j:,^lj odgovornim — je pristop na seje političnih urednikov strogo prepovedan.
Uvodniki so običajno zelo kratki — na eni strani so objavljeni štirje ali pet. Na isti strani so večinoma objavljeni tudi notranji pregledi in tako imenovana "pisma čitateljev", ki jih posebej izberejo, da z njimi po d pro v uvodniku razloženo stališče redakcije.
V	"New York Timesu" je urednikom na razpolago odlična knjižica in nič slabši urad za informacije in časopisne izrezke, ki obsoja že od ustanovitve ča-
sopisa. V omaricah tega urada hranijo podatke o 950.000 politikih, literatih, umetnikih itd. Katalog informacijskega urada časopisa vsebuje 50,000 različnih pregovorov. V^e potrebne informacije dobe uredniki prej kot v eni minuti. V tem uradu dela 24 oseb; med njimi 4 specializirani izkušeni novinarji.
Poglejmo še za hip, kako pripravijo številko časopisa. Ob 17:30 pride v uredništvo drugi pomočnik glavnega nočnega urednika. Najprej hitro pregleda agencijske vesti in kratke izvlečke, ki so jih o važnih vesteh svojih dopisnikov pripravile posamezne rubrike. Nato prouči pismene zahteve raznih resornih urednikov o prostoru, ki ga ta dan potrebujejo. Ob 18:30 pride glavni nočni urednik gospod Mack Cow, ki je novinar od leta 1907 in že 24 let nočni urednik "New York Timesu"-Ko je sprejel poročilo svojega drugega pomočnika Mack CoW vskladi zahteve posameznih rubrik z razpoložljivim prostorom. Ko je v grobem določil vsebino številke Mack Cow s svojimi pomočniki razporedi material iR določi, kaj naj dobi večji ali manjši poudarek. Strani, ki sledijo prvi, prevzamejo meterji in jih napolnijo z reklamami ter oglasi. Ti v ZDA zavzamejo vec kot polovico vsega prostora v časopisu in imajo prednost pred slehernim drugim materialom-
Slednjič odpošljejo v tiskarno vseh 52, v uredništvu že zmetiranih strani. V tiskarni teče delo s polnim zamahom, ob 19 je ves časopis zmetiran, ob 22:15 pa mora biti dotiskana prva izdaja. Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi tehničnimi iznajdbami. Od zmetiranja do tiskanja prvega časopisa poteče samo 34 minut. Rotacija lahko istočasno tiska 80 strani časopisa. Geslo uredništva, ki je značilno za vse delo, je: "Vsaka vest v "New York Times"; nobena vest komentarja."
Tako je na primer med zasedanjem Organizacije Združenih narodov "New York Times podrobno pisal, kakšne barve kravato je nosil senator Connally in kakšno rožo je imel v gumb-nici britanski delegat ShaW-cross. često je objavljal celo vrsto poročil o razpravah v raznih komitejih in podkomisijah. Toda po čednem naključju j® vselej ignoriral govore voditelja sovjetske delegacije Višinskega ali pa jih skrčil na 33 vrst i" jih objavil na 24. strani. In kar je najbolj značilno: tako ravnanje lahko istočasno opazimo v vsem ameriškem tisku. Že to zadostuje, da si ustvarimo vtis, kakšna je "objektivnost" in "neodvisnost vsega "velikega" ameriškega tiska.
Jurij žukov.
23. marca, 1949.
ENAKOPRAVNOST
stran 3
Anton Ingolič:
MATI
Inženir Ivan Doric se je po štiriletnem izgnanstvu vračal domov. Prihajal je iz Srbije. Ni ^ogel dočakati transporta, priskrbel si je potne listine in se napotil sam. Mostovi so bili še porušeni, tračnice razkopane, pogosto je moral prestopati. Vožnja je bila dolga in naporna. Vendar Doric ni bil nestrpen, ni godrnjal in ne sitnaril. Če je bilo malo udobnosti, se je celo zamaknil v prijetne misli.
^ Končno je vendar konec! Vrača se domov! On onega dne, ko ga gestapovci potegnili iz postelje in odpeljali v Maribor-ske zapore, je minilo toliko tež-'n tednov in mesecev, minila So dolga štiri leta. Najprej ta-orišče, potem več kakor tri le-^ bučnega življenja v majhni ^i'tski vasi pod visokimi plani-^ttii. Več kakor tri leta je ob-®loval zemljo kot navaden dela-
vec, kosil in oral, mlatil in obiral koruzo, pozimi pa sekal drva, namesto da bi sedel za svojo risalno desko in delal načrte za prostorne in svetle hiše. Da, lahko bi bil tudi v okupirani Srbiji delal načrte, lahko bi stanoval v mestu in prejemal visoko plačo, toda inženir Ivan Dorič si je takoj prvega dne okupacije rekel, da ne bo delal za okupatorje in njihove pomočnike.
Te svojih besede se je dosledno držal vsa štiri leta, čeprav, je bilo težko, pogosto tudi nevarno. Takoj po osvoboditvi Srbije pa je odšel v mesto kot inženir in delal načrte za stavbe, ki jih je porušil sovražnik.
Zdaj se vrača v osvobojeno domovino, vrača se samozavestno. Saj ni umazal svoje narodne časti. Okupatorju ni pomagal s njegovimi številnimi pomočniki ni sodeloval.
Inženir Ivan Dorič je med potjo razmišljal o svojem življenju zadnjih štirih let, zato mu vožnja ni bila naporna in tudi ne dolgočasna, zato ni bil neje-
voljen, če je moral včasih ure in ure peš ali s kamionom po raz-riti cesti. Saj se vendar vrača domov, da prejme zasluženo priznanje za svoje trpljenje, za svoje zadržanje zadnjih let. Kmalu bo videl svojo rojstno vas in legel v hladen smrekov gozd, ki se razprostira onstran potoka. Potem bo šel v mesto k Zori.
Vselej, kadar je prišel v razmišljanju do Zore, je zasenčil njegove misli temen oblak.
Kako je z Zoro? Več kakor leto dni že ni dobil od nje nikg-kega sporočila. Ali je še vedno v pisarni tistega gradbenega podjetja, kjer je pred vojno delal tudi on in kjer sta se spoznala? Podjetje je takoj prve dni prišlo v nemške roke in je ves čas gradilo bunkerje in stra-žarnice. Zadnja leta je nekajkrat prosil Zoro, naj pusti to službo. A vselej ga je zavrnila, češ da ne more drugam. Zakaj ne more? se je spraševal, daj se je bal, da je morda že zaznamovana kot okupatorjeva sodelav-
ka. Kaj mu hoče taka zaročenka?
Skrbelo ga je tudi, kako je z domačini. Pred letom, ko je dobil poslednje pismo je bilo še vse dobro. Oče in mati sta bila doma in jima ni bilo mar drugo kakor njuno posestvo, prav tako sestra Anica. Le brata Jožeta so že pred dvema letoma vpoklicali v nemško vojsko. Odšel je na vzhodno fronto, o njem ni glasu. Ali se je do konca boril na nemški strani, ali je že davno padel, ali pa živi v ujetništvu? In kaj je z njegovim najstarejšim bratom Tevžem? Pred letom je bil še. doma. Toda zadnje leto so hitlerjevci vladali še z večjim terorjem. Morda so ga prisilili v vojsko, morda je prevzel kako funkcijo v domači vasi? Morda se je uklonil tudi oče, morda so vsi po vrsti izdali dom in hj^ga, Ivana, ki jih je učil ljubiti domovino in svobodo, morda...
*
Z nejasnim čustvom veselja in bojazni je stopil na domači postaji iz vlaka. Prav za prav ni stopil na postaji, ker te sploh ni bilo, od nje je ostal samo kup ruševin. Tudi bližnje hiše so bile porušene.
"Kako je v va^i?" je vprašal prvega znanca.
"Nekaj šip je popokalo, to je vse."
Znanec, vesel, da ga je srečal mu je začel na dolgo pripovedovati, kako je bilo med okupacijo. Dorič je že hotel vprašati, kako je pri njih doma, toda zbal se je odgovora, zato se je kratko poslovil in nadaljeval pot proti domu. Ob prijetnem jutranjem soncu je naglo stopal med zore-čimi pšenicami in želestečimi koruzami. Z njiv in travnikov so ga kmetje glasno in veselo pozdravljali. Njihova ljubeznivost ga je presenečala.
Blizu vasi je srečal soseda. Močno se je postaral, a hodil je odločno, in zadovoljno se je smehljal.
"Si le prišel, smo že mislili, da te ne bo. Potreben boš domu!"
Dorič je vprašal po domačih.
Sosed je pomolčal,, potem pa odgovoril počasi, skoraj slovesno: "Vaša hiša je mnogo pretrpela. Mati te težko čaka. Stopi hitro!"
Dorič je šel mimo prvih vaških hiš ne da bi jih videl. Že je stal na domačem dvorišču. Ljubeče je objel rojstno hišo: vse je bilo pred več kot štirimi leti, ko je bil zadnjič doma. Še nekaj korakov in bil je v sprednji sobi.
Za mizo pri oknu je sedela mati. Niti slišala ga ni, ko je vstopil. Bila je zatopljena v časopis. Sin je za trenutek obstal na vratih in nepremično gledal svojo mater; osivela je, poteze v obrazu so postale trše.—Šele čez trenutek se je zganil in stopil proti njej.
"Mati!"
Mati se je dvignila. Ni se mogla takoj zbrati, šele čez čas je snela naočnike in se pognala proti sinu.
"Ivan!"
Ko se je razjokala na njegovih ramenih, ga je peljala k mizi, ga božala po rokah in mu govorila besede, ki sta jih razumela samo onadva. Potem se je odtrgala od njega in mu prinesla kruha in vina. Vsa zmedena od sreče ga je vpraševala, kako je potoval, kako je živel, kako je z njegovim zdravjem. Vpraševala je po vsem, dokler ni Ivan pretrgal njenih vprašanj z drhtečim, zadržanim glasom:
"Kje so oče?"
Mati je pogledala skozi okno, v oči ji je legla senca.
"Ni mu bilo dano," je povedala počasi in težko, "da bi dočakal novih časov. Jeseni so ga pokopali."
''Oče so umrli?" je jeknil Ivan.
"Ubili so jih," ga je trpko popravila.
"Kdo?"
"Kdo vendar?" je mati vzkliknila začudena. "Kdo je ubijal naše ljudi? Nemci!" .
"Zakaj?"
Mati je počakala trenutek, potem pa povedala v eni sapi; "Zaradi Jožeta, ki je pobegnil iz nemške vojske in šel v partizane, zaradi Tevža, ki je šel za Jožetom, zaradi Anice, ki je tudi šla v gozdove, zaradi nas vseh, ki smo dajali partizanom streho in hrano. Lani na samo veliko noč so prišli ponj. Dvakrat sem ga obiskala v zaporu. Joj, kakšen je bil! Tepli in mučili so ga. A ničesar ni izdal, ko
sem prišla tretjič, so dejali, da je umrl. Ubili so ga, ubili!"
"In Tevž?" je vprašal Ivan še z večjo tesnobo.
"Tudi on se je izkazal, vsi so ga imeli radi. Sprva je bil vsak mesec doma, čeprav so mu nastavljali zasedo. Potem pa je odšel s svojo keto proti Trstu. Tam je padel. Ne bo ga več nazaj."
V sobi je zavladala tišina.
Mati je mislila na svojega najstarejšega sina, njen najmlajši sin pa je iskal samega sebe. Žalost se je v njem mešala z nekim' drugim, še ne določnim čustvom.
"Pa Anica?" je čez čas dahnil komaj slišno.
"Dela v mestnem odboru. V nedeljo je govorila na našem mitingu. Bolje je govorila kot domači učitelj, čeprav nima drugega kot štiri razrede ljudske šole. Domov je prišla samo za pol ure. Mnogo dela ima. Hodi od vasi do vasi, organizira, svetuje, pomaga, razlaga. Ne bi je spoznal."
Ivan je imel samo še eno vprašanje. Stežka ga je stisnil iz sebe.
"In Zora? Zora iz mesta?"
Mati je govorila dalje o Anici, kakor da je preslišala sinovo vprašanje. Ivan ga je moral ponoviti.
"Ali je bila do konca v nemški službi ?" je še dodal.
"Saj ni bila v nemški službi," ga je mati zavrnila.
"Zora je bila od začetka do konca v naši službi. Prenašala je pošto in sporočala našim vse, kar je izvedela v pisarni in mestu, izročala našim načrte bun-karjev in stražarnic ter vezala mesto z našimi v gozdovih. Službo je zapustila, ko so jo poklicali v gozd."
"In kje je sedaj?"
Spet nekaj trenutkov molka.
"Nihče ne ve ničesar o njej," je mati slednjič povedala. "Ujeli so jo. Mesec dni pred koncem. Morda živi, morda tudi ne. Če je živa, bo prišla. Anica ti bo povedala, kaj je napravila za našo vojsko. Hrabro dekle." Mati je poiskala sinovo roko, ki je ležala brez moči na mizi. Položila je nanjo svojo zgarano, toda toplo dlan. "Mnogi, ki so bili proglašeni za mrtve se vračajo. Ce je ne bo, boš moral preboleti.
Vtej strašni vojni je vsakdo moral nekaj dati, mnogi smo dali najdražje, kar smo imeli. Ne pozabi tega, Ivan!"
Inženir Ivan Dorič je molčal. Ne samo zaradi žalosti za očetom, bratom in nevesto, marveč tudi zaradi sebe, ki se je vračal kot junak v domovino, zdaj pa je spoznal, kako beden in majhen se je vrnil.
Z resnimi, skoraj strogimi besedami je mati prekinila molk.
"Ivan, kaj pa si ti storil, da smo spet svobodni?"
Sin se je zdrznil.
Vse dotlej je bil prepričan, da je s svojo pasivnostjo napram okupatorju in njegovim hlapcem doprinesel svoj delež k osvoboditvi, šele ta trenutek je spoznal, da v resnici ni ničesar
storil. Medtem ko sta se njegova dva brata borila z orožjem v roki, ko je celo Anica odšla v gozdove in sta oče in mati podpirala partizane. Zora pa je vršila nevarno obveščevalno službo, je on—mlad, zdrav in sam— tam na poljih okupirane Srbije mlatil tisto pšenico, po katero so prišli Nemci in četniki, podiral drva, s katerimi so se greli Nemci, skrbel za živino, ki so jo klali četniki. Je bilo junaštvo ostati nepoznan na vasi in ob dobri hrani opravljati kmečka opravila ? Ali ni v resnici služil okupatorju in njegovim hlapcem?
"Kje si se pa ti boril?" je mati znova vprašala? "Ali si ostal do konca v vasi ?"
"Do konca, je sin odgovoril pretrgano. "Drugače ni bilo mogoče. Partizani so bili daleč."
Ob vprašujočem materinem pogledu pa mu je zastala beseda v grlu. Trudoma je našel besede, s katerimi je skušal materi naslikati, kako težko, nevarno, da, nemogoče je bilo v njegovem kraju delo za partizane. Toda čim dalje je govoril, tembolj je čutil, kako jalovi so njegovi izgovori. Z vso jasnostjo se je zavedal, di ni ničesar storil, ker ni imel poguma, ker je bil bojazlji-vec in plašljivec. A kako je pred vojno govoril o domovini in svobodi. Domači niso o tem nikoli govorili, zdaj, ko sta bili domovina in svoboda v največji nevarnosti, pa so pustili vse in šli v borbo.
Spet je obmolknil. Čemu bi govoril dalje? Saj razočaranja, ki je legalo v materin pogled, ne more pregnati nobena njegova beseda. Bil je njen najljubši sin, nanj je bila najbolj ponosna. Odslej pa bo njegovo ime poslednje, ki bo prešlo na njene ustnice.
Med mater in sina je legel dolg, tfežak molk.
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so frija-tel ji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družni zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"	. ij
Г----------------
I TEKOM ČASA. I
I	•	\
I	ko se zobozdravnik Dr. J. V.	;
j	Župnik nahaja na St. Clair	!
{	Ave. In E. 62 St., Je okrog 25	I
J	drugih zobozdravnikov v tej	j
I	naselbini prakticiralo in se	j
I	izselilo, dočim se dr. Župnik
j	še vedno nahaja na svojem	I
»	mestu.	j
j	Ako vam je nemogoče priti	I
J	v dotiko z vašim zobozdravni-	«
j	kom, vam bo Dr. Župnik iz-	j
j	vršil vsa morebitna popravila	J
!	na njih delu in ga nadomestil	!
i	z novim. Vam ni treba imeti	!
j	določenega dogovora.	<
I	Njegov naslov je	S
I DR. J. V. ŽUPNIK I
I 6131 ST. CLAIR AVE.	|
j	vogal E. 62nd St.; vhod samo	!
i	na E. 62 St.	I
S	Urad je odprt od 9.30 zj. do	I
I	8. zv.	I
!	Tel.: EN 5013	!
molče stopala, jaz .pa sem ji šepetal :
"In tako je nočni čuvaj ponavljal svojo tolažbo popovki, dokler ni še sama premislila in rekla: 'Saj imaš prav!' . .
Naslednji dan sem ležal v postelji, hlinil sem bolnika, ker sem se bil prireditvenemu odboru opravičil z boleznijo. Opoldne sem prejel dehteče pisemce, ki se je glasilo takole:
"Prva točka!
"Srečno sem se opravičila, zakaj nisem prišla na koncert. Možu sem rekla, da sem si izvila nogo, ki jo še zdaj negujem. Huda sem na vas. Poskrbite, da bosta pri naslednjem koncertu najini dve točki druga ob drugi in naučite se ravnati z dvigalom!
"Yasa
"Druga točka."
(Dalje prihodnjič: "Njegova četrta žena").


ЗЖЖ!
Ш
Ш1
Suddenly the King realized
he was going to starve
You REMEMBER how King Midas thought he had a short cut to financial security.
When granted one wish, he asked that everything he touched be turned to gold. It was fun until he tried to eat, and all his food turned to solid gold. He suddenly realized that he was going to starve to death.
' Midas was glad to cancel his wish, and look for a better way to provide for his old age. What he discovered remains true today.
The only mire wfiy to financial security is systematic saving. And the best method is buying U. 8. Security Bonds, automatically!
If you work for wages or salary, you can eign up for the Payroll Savings Plan. If you are in business or a profession, and have a checking account, you can sign up
for the Bonđ-A-Month Plan at your banlu Start now—during the Security Loan Drive. The money saves itself, and after 10 years you have $4 for every $3 you have saved.'
And your Security Bond dollars do their part to insure a stable economy. Wise saving means less money in the market place to bid up prices of goods.
It's too bad that Midas had so muab trouble because he couldn't save this eai^y way; But isn't it lucky you can!
WISE DEBT MANAGEMENT-Bwjr bond dollar that U built up In your Government'e Treasury la u*ed to retire a dollar of the national debt which 1b potentially Inflationary*

\
SECURITY
AMERICA'S SECURITY IS YOUR SECURITY
ENAKOPRAVNOST
5*^^* oBdaJ Z7. S, Treasury advertisement—prepared under auspices of Treasury Department ^nđ Ađrarti^ng CowadU
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
^^ANISLAV NUŠIČ;
IZBRANE ČRTICE

DVE KONCERTNI TOČKI
(Nadaljevanje )
"'J 't'
je vzkliknila popova hai^I toda pomoči ni bilo. Udri-Vfg.	čuvaj z gorjačo po
^aman. Naj . sta hotela in ' P^^sedeia sta nočni čuvaj
Popov;
dvi
ado
a zena vse do jutra." ^enda ne bova tudi mi-
^očk
jutra?" ie vzdrhtela dru-
a sporeda.
Beb,
'Po
Pova žena je bila vsa iz Pop ^ skrbeh: kaj le poreče je kaj ljudje, ko zvedo, da V ђ , . P'^Gbila z nočnim čuvajem ' kletki pod stropom .. ."
"Saj nista bila v kletki pod stropom," me brž popravi gospa Sonata.
"Da, oprostite, to sva midva."
"Ampak res," mož in ljudje," Je vnovič zaskrbelo drugo točko sporeda.
"A nočni čuvaj je tolažil popovo ženo: 'Veš, kako ti je, po-[povska, pa če bi midva tudi vso noč prebila kakor dva otroka, svet bo vseeno zeval in pop bo sumničil.'
" 'Saj' krčevito poprime popova žena.
" 'In zato,' je nadaljeval nočni Čuvaj, 'ni vredno piškavega oreha, popovka, da bi bila otročja. Če že bo svet lajal in lajal in če bo pop sumil in sumničil, naj ti vsaj ne bo žal'!"
"No!" se je jela puntati druga točka sporeda.
"Tako je nočni čuvaj ponavljal svojo tolažbo popovki, dokler ni sama tega premislila in rekla: 'Saj, prav imaš'!"
"O bog, ali bova že kmalu rešena?" je spet nestrpno pričela gospa Sonata.
"In tako sta popovka in nočni čuvaj do razsvita v obupu izpopolnila preostanek časa s prijetnimi trenutki."
"Ali se bova že kmalu spustila?" je gospa Sonata dvignila glas.
"In nočni čuvaj je bil v pravem in popovka je bila v pravem in nočni čuvaj je rekel popovki : 'Če že bo svet lajal in lajal.
če že bo pop sumničil in sumničil, tedaj' . .
"Ampak, gospod ... to ste mi vendar že trikrat ponovili, gospod . . ."
Rada bi bila nadaljevala pa je iznenada onemela. Odstop so se kakor iz kakšne globoke kleti čuli žametni glasovi valčka.
Gospa je prebiedela.
"Koncert je pri kraju, pričel se je ples, midva pa še kar tu visiva! Ali res mislite, da bova morala še dolgo tu viseti?"
"Verjetno. Dvigalo ni nikomur več potrebno, na naju so pozabili."
"O, zaboga, kaj bova pa počela?"
"In nočni čuvaj je rekel popovki . . . Ali pa tudi veste, kaj je popovka rekla nočnemu čuva-
?>'
JU
"Vem!" se je gospa Sonata vnovič nasmehnila, dražestno in zanosuo.
Kar nehote sem prožil svojo roko in ujel njeno toplo ročico, ki bi bila morala malo prej igrati sonato št. 6.
Ona jo je skušala umakniti, j toda jaz sem skušal z drugo roko i objeti njen stas In sem šepetal: ;
"In nočni čuvaj je rekel po-: povki . .	:
Ali tisti mah je ona veselo | vzkliknila in se mi iztrgala. | Dvigalo se je premaknilo na-, vzdol in je tako hitelo, kakor bi moralo hiteti, kadar se dviga. Bilo mi je tisti trenutek kakor da letim z nebes, iz katerih so me vrgli.
"Rešena sva!" je vzkliknila ona, in komaj je izrekla ti dve bes^i, sva že bila pri tleh.
"Ti osliček, ti! Kdo ti je rekel spustiti dvigalo!" sem nadrl osuplega natakarčka, ki je bil iztegnil. roko po napitnini in se oproščal, češ da je imel opravka pri prvem dvigalu.
Ne da bi se o čemer koli dogovarjala, sva se z gospo znašla na ulici.
"Jaz grem domov!" je rekla prva točka sporeda. "Nevšečno mi je zdaj stopiti v dvorano."
"Saj midva sva opravila svoji koncertni točki."
"In ste zadovoljni?"
"O ne, dokler vam ne povem zgodbe do kraja."
"Toda enkrat ste jo že končali." ,
"Meni pa se zdi, da vam nisem povedal, kaj in kako je popovka odgovorila nočnemu čuvaju. Ali vas smem spremiti, da vam to spotoma povem?"
Prikimala je, nakar sem jo prijel pod pazduho. Sla sva počasi tesno drug ob drugem, kakor pač morata iti dve koncertni točki. Odzgor, s palače, so se zlivali na ulico šumeči valovi valčka in bleda svetloba. Ona je
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
23. marca, 1949.
MIHAH. ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje )
V pripisu je bilo rečeno: "Če bodo Serdobci izročili naše domače komuniste, jih odže-ni v okrepljenem spremstvu v Veške, tudi skozi vas. Toda naprej spusti Serdobčane. V spremstvo naroči odbrati najzanesljivejše kozake (okrutnejše in priletnejše), naj jih ženo in ljudem veliko prej to razglase. Nam si še rok ne bo treba ma-zati z njimi, ženske jih bodo s koli pobile, če bo stvar spretno in razborito zastavljena. Si razumel? Za nas je taka politika ugodnejša: postreli jih, pa bo glas segel tudi do rdečih in govoričili bodo, ujetnike streljajo; tako pa je preprosteje, ljudi nanje naščuješ, razvežeš srd množic kakor psa na verigi. Linča-nje — in konec. Nič ne bo treba ne spraševati ne odgovarjati!"
48
Dvanajstega aprila je bil prvi
moskovski polk hudo tepen v bitki z uporniki pri vasi Antonove v jelanskem okraju.
Rdečearmejski strelci, ki so slabo poznali kraj, so v boju prišli v vas. Redki kozaški do movi sko se kakor na otočkih vgnezdiJi po majhnih zaplatah trdne peščeno ilovnate zemlje, s protjem nadelane ceste in kolovozi pa so bili utrti po blobe-čem, močvirnem barju. Vas se je potapljala v na vso moč go sto goščavje jelševja, v zamok, v kalužno blato. Ob njenem robu je cizela rečica Jelanka, s plitvo strugo, a z ilnatim, mu žastim dnom.
Blue Bonnet Heads Style Parade
Here Mrs. Xavier Cugat wears Sally Victor's 'Blue Bonnet, the model that scored top honors at spring millinery showings. The ,famous designer found the inspiration for this style leader from the familiar bonnet picture on a margarine package that most home-makers identify with flavor, nutri-' tion and economy rather than fash-; ion decrees. The 1949 Blue Bonnet is made with contrasting shades of blue taffeta and is trimmed_wth a pleated ruffle to match.7^
A mmAa A incttr/tWIk
By Frances Ainsworth ЦЗ
The famed Midnight Ride of Paul Revere is familiar to all of us. But I was amazed to learn that Paul Revere is also famous for many other things. Did you know that Paul Revere was the founder of America's copper and brass industry? Formerly all sheet copper came from foreign countries at a terrific expense, so Paul Revere was really one of this country's pioneers in industry! The original copper industry which he began has been handed down in his own family for three generations, and became the cornerstone for today's nation-wide Revere Copper and Brass, Inc.
It's really surprising how much we depend on copper, isn't it? Automobiles, ships, phones, trains, radio, refrigerators, and hundreds of other conveniences that we take for granted are dependent in part on copper.
You know, I've always been proud of the copper-bottom, stainless steel Revere Ware in my kitchen. It is so easy to use and to keep shining clean. But since learning the background of copper in America and learning the origin of the name on my pots and pans, I'm doubly appreciative of their convenience.
If it had not been for this great countryman, perhaps even today all the household equipment that is so nepcssary to good home-making would be priced beyond the reach of most of us. So I think we all have cause to be grateful to Paul Revere .. . don't you?
Strelci prvega moskovskega so v bojnem redu krenili skoz vas, toda komaj so minili prve domačije in se zatopili v jelše se je že pokazalo, da v strelcih ne bo mogoče preiti jelšinja. Poveljnik drugega bataljona — sa-moglav Letonec — ni posluša svaril stotnijskega, ki je komaj izvlekel svojega konja, ki se mu je bilo vdrlo v globok pre-duh, in je poveljeval: "Dalje!" — in prvi pogumno zabredel po podmoklih, pocincavajočih tleh Rdečearmejci so se že zganili; se pognali za njim in v rokah nesli strojnice. Premerili so kakih petdeset sežnjev, do kolen se vtapljajoč vil, ko se je mahoma od desnega krila zakota-, Ijalo po strelcih: "Obkoljujejo!" "Kozaki!", "Smo že v obročju!"
Dve uporniški stotniji sta resnično zaobšli bataljon in udarili od zad.
V	jelševsu sta prvi in drugi bataljon zgubila skoraj tretjino moštva in se umaknUa.
V	tej bitki je doma napravljena uporniška krogla ranila Ivana Aleksejeviča v nogo. V naročju ga je odnesel iz boja Miška Koševoj in toliko da ni zaklal rdečearmejca, ki je dir jal po nasipu, preden ga je prisilil, da je vzel ranjenega na dvokolnico za strelivo.
Polk je bil razdrobljen, odbit do vasi Jelanskega. Poraz je pogubno vplival na izid napada vseh rdečearmejskih edinic, ki so prodirale po levi plati Dona. Malkin je moral iz Bukanovske odriniti dvajset vrst severneje v trg Slaščevsko; potlej pa so uporniške sile, ki so razvijale besen napad, stiskale Malkinovo krdelo, ki so ga številčno mnogokrat prekažale, da se je na dan pred prelomom ledu premestil čez Hoper, pri čemer mu je utonilo nekaj konj, in se namenil proti trgu Kumilženski.
Prvi moskovski, ki ga je raz-lom ledu odrezal pri rokavu Ho-pra, se je predrožU čez Don na desni breg; ustavil se je v trgu Hoprsko ustje in čakal na izpo-polnjenje. Kmalu je prispel tjakaj serdobski polk. Njegovo moštvo se je ostro razlikovalo od moštva prvega moskovskega. Lelavci — Moskvičani, Tu-Ijaki, Nižegorodci, ki so sestavljali bojno glavnino moskovskega polka — so se bojevali junaško, vztrajno, se neštetokrat spoprijeli z uporniki, dan na dan so imeli izgube v desetinah padlih in ranjenih borcev. Samo past v Antonovskem je za nekaj časa odmaknila polk iz bojne črte, toda ko se je umaknil, ni prepustil sovražnikom niti ene dvo-kolnice za strelivo niti enega okvira nabojev. Stotnija Ser-dobčanov pa že v prvi bitki pri vasi Jagodinskem ni vzdržala uporniškega konjeniškega naskoka; ko je zapazila kozaški bojni red, je popustila zakope in bi bila nedvomno do kraja pose-
када, če bi strojničarji-komuni-sti ne bili odbili napada s peklenskim strojničnim ognjem.
Serdobski polk se je v naglici sestavil v mestu Serdobsku med rdečearmejci — po večini sara-tovskimi kmeti starejših letnikov — je bilo jasno čutiti razpoloženje, ki nikakor ni pomagalo k dviganju bojnega duha. V stotnijah je bila pretežna večina nepismenih in pripadnikov premožnega kulaškega vaškega sloja. Poveljniški zbor polka je bil napol iz nekdanjih častni kov; komisar — neznačajen in neodločen človek — med rdeče armejci ni užival ugleda; izdajalski poveljnik polka, načelnik štaba in dva stotnijska komandirja — pa so se odločili predati polk in so vpričo nič sluteče celice zločinsko delovali, raz krajali rdečearmejsko množico preko protirevolucionarno na-strojenih kulakov, ki so se vtihotapili v polk, spretno agitirali zoper komuniste, širili nezaupanje v uspeh boja za potlačenje vstaje in pripravljali vdajo polka.
Štokman je bil na stanovanju skupno s tremi Serdobčani, zato je zaskrbljeno opazoval rdeče-armejce in se je dokončno prepričal o hudo resni nevarnosti ki je grozila polku, potem ko se je nekoč s Serdobčani ostro spri
Štirinajstega, že v somraku sta prišla na stanovanje dva Serdobca druge stotnije. Eden izmed njih po imenu Gorigasov, ni niti pozdravil, ampak se je z zoprnim porogom zazrl v Štok mana in na postelji ležečega Ivana Aleksejeviča in dejal;
—	Navojskovali smo se! Do ma domačim žito pobirajo, tule pa se moraš biti in ne veš zakaj ...
—	Kaj ne veš, za kaj se bo riš? — je rezko vprašal Štok man.
—	Nu, ne vem! Kozaki so ravno taki kruhoborci kakor mi! Vemo, zoper koga so se spuntali! Vemo . . .
—	Ti, pesjan, ali veš, s čiga vim jezikom govoriš? Z belo gardističnim! — je vzkipel obi čajno umerjeni štokman.
—	Le nič kaj preveč ne žlo tuj! Če ne, jo boš skupil po zo beh! . . . Ali slišite, dečki? Ka ko se ti vsaja!
—	Le tiše! Le tiše, bradonja Vaše bire smo jih že spregleda li! — se je vmešal drug, nize: in čokast kakor vreča moke.
Misliš, če si komunist, da nam ahko na goltanec stopaš? Pazi se, če ne, ti bomo izbili muhe iz glave!
Postavil se je pred suhotnega Gorigasova in tiščal proti štok-manu; štulaste močne roke je imel prekrižane na hrbtu, z očmi je bliskal.
- Kaj pa vam je?... Ali že vsi po belih smrdite? — je po-aaral štokman, hropel in šiloma odrinil od sebe vsiljivega rdečearmejca.
Oni se je opotekel, zagorel in že hotel pograbiti Štokmana za roko, toda Gorigasov ga je pri-držal:
—	Nikar se ne vtikaj vanj!
—	To je protirevolucionarno govorjenje! Sodili vas bomo kot izdajalce sovjetske oblasti!
—	Vsega polka ne boš postavil pred sodni stol! — je odgovoril eden izmed rdečearmejcev, ki so stanovali skupaj s Štok-manom.
Podprli so ga:
—	Komunistom cuker in cigarete, nam pa — figo!
—	Lažeš! — je zavpil Ivan Aleksejevič in se pridvignil v postelji. — Isto kar vi dobivamo
Štokman ni črhnil nobene več, ampak se je oblekel in odšel. Nič ga niso začeli pridrževati; pospremili so ga s porogljivimi pripombami.
Štokman je dobil komisarja polka na poveljstvu. Poklical ga je v drugo sobo, razburjeno poročal o praski z rdečearmejci in predlagal, naj bi jih pozaprli, Komisar ga je poslušal, si čes-Ijal ognjenordečo bradico in omecevaje popravljal naočnike črnem roženem okviru.
—	Jutri bomo sklicali sestanek celice in preudarili položaj. V sedanjih okoliščinah pa se mi ne zdi mogoče, da bi zaprl te fante.
—	Zakaj ne? — je osorno vprašal Štokman.
—	Veste, tovariš Štokman Sam opažam, da v našem polku nekaj ni v redu, verjetno je
NAPRODAJ
1948 HUDSON "6"
VRATA, RADIO, GRELEC, MALO PREVOŽEN. Privatni lastnik.
Cena zmerna. Pokličite HE 4882
1942 BUICK
Sedan s 4 vrati. V dobrem sta nju; en lastnik. Ima ekstra komade motor je bil prenovljen. Cena za hitro prodajo. Prvi ponudnik za $875 ga dobi. Privatni lastnik.
Pokličite SU 0178
Delikatesna trgovina
na zapadni strani mesta; oprema in zaloga; stanovanje; vključeno je tudi poslopje. Na Lorain Ave. W. 65 St. Se mora takoj prodati. LAKEWOOD REALTY 17411 Detroit Ave., LA 1810
CHARDON RD.
5 minut od Euclid Ave. Zidan bungalows na podlagi 30x27; 1 spal nica in "tile" kopalnica spodaj velike shrambe za obleko in pred vhod v "tile"; "tile" kuhinjski sink, velika spalnica zgoraj, podstrešje, velika klet, plinska gorkota, lota 50x200. Cementiran dovoz. Gara ža—dvojno cemeatirani bloki.
Cena $15,250.
Pokličite lastnika KE 1296
NOVE HIŠE NAPRODAJ
Hiša Colonial tipa, 3 sobe spoda; 3 krasne spalnice zgoraj. Velika lota. Nahaja se na 21371 Fuller Ave. Se lahko takoj vselite. Odprto v soboto in nedeljo od 2. do 5. pop
4 sobe bungalow tipa; zelo mo derna in udobna hiša za malo družino. Oglejte si jo in gotovo vam bo všeč. Dajte vašo ponudbo. Ogledate si jo lahko vsak dan na 20851 Arbor Ave.
Postavimo vam tudi hišo na vašemu lotu po vaših načrtih.
Za vse podrobnosti pokličite
EUCLID MASON CO.
JACK STREKAL ob večerih Wickliffe 997
njem kaka protirevolucionarna organizacija, ali ne morem je zaslediti. V območju njenega vpliva je večina polka. Kmečka glota, kaj si hočeš! Poročal sem o razpoloženju rdečearmejcev in predlagal, naj bi polk umaknili in ga razpustili.
—	Zakaj pa se vam ne zdi mogoče, da bi nemudoma zaprli te belogardistične agente in jih poslali v divizijsko revolucionarno sodišče? Saj taki pogovori so očitna izdaja!
—	Že, toda to bi utegnilo povzročiti neljube izgrede in še ce-0 upor.
—	Kako to? Zakaj pa potlej niste vi, če ste opazili, da je ta-to razpoložena večina, že zdavnaj poročali o tem političnem odseku?
—	Saj sem vam že dejal, da sem poročal. Iz Medvedičjega ustja nekaj odlašajo z odgovorom. Brž ko bodo polk odpo-klicali, bomo strogo kaznovali vse kršitelje discipline, posebno pa rdečearmejce, ki so govorili to, kar ste nam pravkar povedali ... — Komisar se je na-mrščil in šepetaje dodal; — Sumim Voronovskega in . . . načelnika štaba Volkova. Jutri po sestanku celice bom odšel v Me-dvedičje ustje. Treba je brž vse ukreniti za omejitev nevarnosti. Prosim vas, da obdržite zase najin razgovor.
—	Ampak zakaj le ni mogoče neutegoma sklicati sestanka komunistov? Saj je zdaj čas, tovariš!
—	Razumem. Ali zdajle ni mogoče. Večina komunistov je po stražah in zasedah . . . Sam sem se zavzel za to, kajti v takem položaju zaupati nepartij-cem ni priporočljivo.,Pa tudi baterija, in v njej je večina komunistov, bo šele drevi prispela iz Krutovskega. Poklical sem
v NAJEM
OPREMLJENO SOBO
S kuhinjskimi privilegijami se odda v najem zakonski dvojici ali dvema dekletoma. Nahaja se collinwoodski naselbini.
15443 CALCUTTA AVE., zgoraj KE 4198
RAZNO
starejša ženska
želi dobiti službo gospodinje pri poštenemu vdovcu, Hrvatu ali Slo vencu, ki je dobrih navad. Za naslov se poizve v uradu tega lista
DELO
MLADA ŽENSKA
dobi delo za pomočnico v kuhinj restavracije. Izkušnja ni potrebna a pri volji mora biti naučiti se. SORN'S RESTAURANT 6036 SI. Clair Ave., EN 5214
jo bil ravno v zvezi s temi nemiri v polku.
Štokman se je vrnil iz štaba in v kratkih besedah obnovil Ivanu Aleksejeviču in Mišku Ko-ševoju pogovor s komisarjem polka.
—	Ti zdaj še ne moreš hoditi? — je povprašal Ivana Aleksejeviča.
—	Šepljem. Doslej sem se bal, da bi si zgoršal rano, ali zdaj bo treba, hočeš nočeš hoditi.
Ponoči je štokman napisal podrobno poročilo o stanju polka in okrog polnoči prebudil Koševoja. Potisnil mu je pismo pod pazduho in dejal:
—	Neutegoma si dobodi konja in zdirjaj v Medvedičje ustje. Tudi če umreš, moraš izročiti to pismo političnemu odseku štirinajste divizije ... V koliko urah boš tam? Kje misliš dobiti konja?
Miška si je stokaje nategoval na noge rjave, usušene škornje in med presledki odgovarjal:
—	Konja bom ukradel . . . konjeniški izvidnici, v Medvedičje ustje po bom prišel . . najpozneje ... v dveh urah. Kljuseta so pri oglednici slaba, če ne, bi bil tam ... v poldrugi uri! Za črednika sem služil . . . Vem, kako iz konja . . . iztisneš največjo ognjevitost.
/
Miška je predejal pismo in ga potisnil v žep plašča.
Zakaj tako ? — je v Štokman.
—	Da bi ga hitreje dobil, ć® bi me Sepdobčani prijeli.
—	Nu? — še zmeraj ni doU' mel štokman.
—	Ti in tvoj "nu"! Ko me bO' do prijeli, ga bom pograbil ^ požrl.
—	Dečko! — Štokman se j® pičlo nasmehnil, stopil k Mišku, ga krepko objel, kakor bi Ž® trapila huda slutnja, in silo®* poljubil s hladnimi, drhteči®* ustnicami. — Pojdi.
(Dalje prihodnjič)
NANKING PRED PADCEM
(Nadaljevanje z 2. strani)
Partizanski odredi so l&Bi udarili na mnoge važne kraje ^ Kvantungu, tako na Kvangco**' an, važno pristanišče južneg® Muming Kjaoling itd. V mnogih izmed teh'mest so ujeli občinsk® svetovalce, komandante policij® in žandarmerije, kakor tudi dni' ge krajevne Kuomintangov® funkcionarje.
V neki akciji v pokrajini Ho' šana, 50 milj zahodno od KaH' tona, so partizani razorožili kra' jevne žandarmerijske sile in ve" ur ostali gospodarji mesta, da bi bilo življenje v mestu koli' čkaj moteno. Ko so prebival®' zjutraj vstali, so zagledali stenah lepo napisana gesla i® pozdrave partizanov. Partizan' so ponoči mesto zapustili.
Ali kašljate?
Pri nas Imamo izboino sdravilo. da vam ustavi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo ]amčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St	HE 2730
UMhdoaii
& babtj corns!
(AND FOR YEARS AFTER)
WHEN baby's on his (or her) way—don't let the flurry of tiny garments distract you from some mighty important considerations.
For instance: What's the best way to save now so you'll be able to meet the increased expenses (like school bills) that will be yours within a few, oh-so-short years?
Fortunately, 100% safe U.S. Savings Bonds ofiFer you a foolproof way to save through two all-automatic PJans:
1: Payroll Savings Plan—the only installment buying plan.
2: Bond-A-Month Plan, for those not eligible for Payroll Savings.
Either Plan hglps you build a cushion of money that grows. For you get $40 back for every $30 you put in Savings Bonds, after only ten years!
Before baby (supposing it's twins!) comes, get started on your Savings Bonds program. Todayl
AUTOMATIC SAVING IS
SURE SAVING— U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST