Dolenjske Novice. IzLajajo 1. in 16. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tianitî dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa nr^diiištvo. enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr. GospodarskejS^dri. Katere vrste g^rozdja naj cepimo? čas za zeleno cepljenje ali poŽlahtnenje ame-riskili trt je tukaj. Vprašanje nastane pri tem, kateri doniaée vrste naj pa cepimo na ameriške trte? — No v obče gre na to odg'ovoriti, da tiste, katere rodé mnogo g^rozdja in katerili grozdje daje prav dobro namizno vino. Za boteijska vina nam Dolenjcem pač ni treba brigue imeti, ie pridelujejo naj, ako jim to kažť, hî po druzih vinogradnili deželftb, kier imajo za to potrebno boljše podnebje, kakor g'a mi imamo. Tiste vrsle, katere sicer prav obilno rodé, pa le slabo nizko vino dajejo, pa kar opustimo. Med take spadajo : lipna, škilina (glera) rudetSa ali rujava ćniin», javor, kozji ziz, ěrna volovina, pèles (gnjet) itd. Da smo imeli do zdaj v toliko krajih Dolenjske le kaj nizka vina, katera so s zanimljivo nčviíSek" nazivale, kaj je bilo temu v prvi vrsti mok ? Kaj druzega, kakor slabe vrste trt v naših ïïDogradih, Povsod tam, kjer so se pridelovala do zdaj le zaradi slabih vrst grozdja nizka ia malo vredna viiia, prideligemo lahko v bodočnosti prav dobra namizna vina, katera bodemo lahko po veliko višji ceni prodajali. Id jako nespametni bi gotovo bili, ako bi tega ne storili, ko smo vendar prisiljeni, — to po trtiii uši in peronosperi — naše uničene vinograde na novo z ameriškimi trtami zasaditi, te pa s cepiči domaČih vrat pocepiti. Da, áe tem nespametnejži bi biii, ako bi tega ne storili z ozirom na to, da bodemo morali naše vinograde v prihodnosti ravno zaradi ameriSkih trt, veliko boljáe in toraj dražje obdelovati. Ameriška trta lioče biti veliko bolJĚe postrežena, kakor domača. Saditi jo moramo v globolco prekopani, knkor se pravi rigolani svet. Cepiti jo moramo tudi. Za-la^r'bati smemo cepljeno aiuerièko trto, toda le jedenkrát, in ko poznejši v rodovítno^íti opc^, moramo jo dobro zagnojiti; zagnojiti pa s hlevskim gnojem, ali dobrim kompostom, pravim ume-tahiim gnojilom, ne pa splastjfm, suhimi plevami, koruznico itd. ; za tako gnojenje se ameriška trla pač ne zmeni. Z veliko večjimi stroški, pa le malo vredno vino pridelovati torej odločno ne kaže. Zato posezi vsak, kf.dor bode ameri.ike trle cepil, Mladi lipnjek. (Stika is — Sp. Jos. PodkÓTončan.) I. Zimske nedelje zvečer je bilo. V celem zalesji * usedni hifti niso imeli več luči. Mraz je legal 't ïemïji, da je ivje glasno škripalo pod nogami, L« Y gorenjem koncu vasi je Se iz samotne hiše — pri Lipnjeku so rékali — seval medel ■vit skozi oledenela okna. Mlada žena je sedela Y hiši ob hrastovi mizi; skoro nepremično je zrla * mašno knjižico. A na zategnjenih obrazovih po-iez^h se ji je bralo jasno, da ji globoka žal polje y duši. Zlatolaso dekletce — lyena hčerka — j« zadremala ob r^ji. Pri peČi je pa poataren mož ^edil in ravnal pražno obleko. Pozno je že bilo. Težko je zdrsnila stenska ura ter odbila jednajst. ^Oèeî" sprejovori mlada žena, „kaj menite, ko bi skočila malo doli po vasi ; morda je kje zaostal; bojim .se, da ne bi kam legel in zmrznil. Jednajst je ura in še ga ni!" Glasno vzdihne žena in solza ji zaro'si oko. „Ne bodi, Mina," dé mehko starec, „prehladila se bož. ~ Križ božji, kam bo pa prišel, če bo dohajal takti pozno k dómu! Jednajata ura, — vsa vas že spi!" „In ob treh je sel! Bog ti nam ga spreobrni, ííe ne, zabil tio vue, hišo in polje. Iii to popivanje se ponavlja dan na dan! O kaj sem jaz mislila, ko . . Soizé se ji uder6. „Wina, molimo; Bog se nas bo usmilil. — Nik(iar bi si ne bil mislil, da me še tako grenke dni čakajo na sfara leta. — Mina, moliva zanj I" Ječe poklekne starec ob stolu ter jame moliti sv. rožni venec. Takó skrivnostno je zvenel tresoči glas dveh nesrečnih bitij po preprostem domu. In zopet je zdrsavala ura, svetilka je jela po cepičih prav dobrih domačih vrst, în take so goWvo : kraljevina, belina, tiČina, muákatelka, žametasta črnin», tièenska èrnina (vrhpoljec) in pod-telec, Kaj pa je z zelenike, bode ypraáal marsikdo, No pisatelj teh vrstic sliàal je vedno — to se vé da vže pred dvajsetimi do petindvajsetimi leti — da daje zelenika najboljše dolenjsko vino. Ko je pa sam na Dolenjsko priSel, ee j-î prepričal, da daje zelenika ravno nasprotno najslabše to je najbolj kislo vino. Da prepričal se je, da so večji posestniki dali zelenikino g-rozdje navadno z najnižjim ^loziljpm s tako zvano rndeío ali rujavo Črnino skupaj brati. To so storili zato, da so zadobili HH lakov način za domiičijo jiizkega vina, oziroma zulo, da si z Zťleaiko niso pokvarili vina družili vrst. Pisatelj teli vrstic se je pošalil vsied tega ]n-av rad z /.pleniko. Ali kako vse drug'aSnega mnenja je on o zcleniki danes! Od kar trto dobro ěkropimo, daje zelenika vse drugaëno vino, kakor pa poprej. Fo posebni iiiiosti okusa in vonjave, odlikujejo se pa lanska zelenika deželne kmetiske Šole na Grmu. Vsak, kdor jo pokuša, vsklikne; ni mogoče, da bi zelenika tako sladka, tako lina bila, tukaj ste sladkolja ali pa saharina primegalil In vendar je vino popolnoma tako, kakor ga je Bog dal, le da je groz(^je devet dni dalje na trii viselo, kakor pa ostale vrste, da ae je grozdje onoMjalo in kipenje na tropinah potem le 48 ur vzdržalo, na to pa se mošt precej v sod djal. Po kemični preiskavi doktorja L. Weigerta v Klosterneuburgu je to vino najbolj prave sostave, kajti ono ima — preiskano vže po Veliki noČi — 8V2 odstotkov alkohola, 4Va odstotkov ekstrakta, med tem áe 2Va sladkorja in 9 tisoČink kisline. Di.ši pa prijetno kakor vijolica. V zeleniki imamo toraj Doleiyci sorto, katera prav obilno rodi, bolj obilno kakor vsak» druga, katera pa tudi daje kaj fino, odločno, tako zvano vino s cvetlico (Bou-quetwein). Poslednje seyeda le pri obilnem èkrop-lenji trt, pozni trgatvi, pravilni napravi vina, in kar je seveda poglavito, v kvalitativno dobri letni, ker zelenika pozno zori. No, poznemu zorenju pridemo pa lahko na dva naiina zelo na pomoČ: prvič ravno s požlastnenjem na ameriííke trte, drugič pa s tem, da trto nižje ko mogoče pri tleh držimo, ne pa da z njo visoko v zrak silimo. Požlahtnenje naših domačih sort na ameriške trte ima po skušnjah v Bizelju, na Ogerskem itd. pač ta dobri nasledek, da grozdje skoraj 14 dni prej dozori, kakor pa na domaČih triah, katere nimajo ameriških korenik, ampak svoje lastne. T)a pa nizka izgoja trte na zorenje grozdja kaj močno upliva, to je že stara, zdavno dognana reč. Ako bi na primer vinogradniki Nižjeavstrije imeli tako visoke trte kakor jih imamo Poleiijci, pridelovali bi gotovo Se veliko slabša vina kakor jih mi; v istini pridelujejo pa oni najfinejša, po celem svetu sloveča vina, kakor: Vňslauer, Nuss-dorfer Keizer itd. to pa na čisto nizkih trtah, tako da grozdje tikoma zemlje visi. Čast toraj naSi zeleniki, cepimo jo na ameriške irte, to pa le v najboljših legah in držimo jo prav nizko pri tleh. Pri nabiranju ce-piČev pazili je pa paČ dobro na to, da se ne jemijó tako zvanih „srobotink". Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu ? Deželni zbori so dovršili svoje delovanje. Pečali so se večinoma z gospodarskimi rečmi, radi tega tudi ni bilo posebno ostrih bojev. Le pojemati, domoljen je bil sv. rožni venec, a njega èe ni bilo. Na polnoč je šlo, ko zaropočejo zunaj okorne stopinje. Potem pa udari težka roka. na vei.ine duri, da se glasno stresejo. Nemo plane kvišku mlada žena 1er hiti v vežo odpirat. Oez par hipov stopi negotovih korakov v hiŠo krepak možnk _ mladi Lipnjek. Nevoljen se ozre na starca slone-čega ob peči, potem pa sede za mizo. Hlastno odrine masno knjižico ter nasloni vročo glavo na premrli roki. — Lipnica postavi predenj večerjo, po er(j pa sede k peči. Nepopisna bolji obvlada srcé! Bo kaj večerje?" zagodrnja čez čas Lipnjek lei dvigne glavo. „Pred seboj jo imaš!" dé mirno Lipnica. ,,]V1;tlo mrzla bo že, a do takó pozne ure ti je ne oivrtjm greti," „Ne moreš greti? Čemu si pa pri hiSi, stvar li zaniknu? Čakaj, jaz li — " Sekši vwme Lipnjek v roko žlico in zajame. A jezen zadiga žlico za duri, skledo pa trešči ob tla. Glasno zaihti nesrečna žena. Njen jok Lip-njeka še bolj raijari. „Jaz ti pokažem, čemu te imam pri hiSi, kost ti plesnivá! Sèm stopi, đa ti izbyem iz glave tisto nagajivost! Sèm, pravim —!" Zena §e glasneje zajoče ; bala se je — pijanca. „Sèm, pravim še enkrat^ če ne, zadégam ti poleno v butico. Večerjo kuhat, — čujeŠ?" Težko se dvigne Lipnjek raz klop, popade pri vratih bičevnik ter stopi k peČi. „VidiS ga, na tebi ga razbijem, če jekneá se eiikrjit. Večerjo kahat, pravim zadnjič!" zavpije Lipnjek ter udari po ženi. „Oj!" vikne zategnjeno nesrežnic». Zasklel jo je udarec. Ibté poklekne pred brezsrčnega moža, dvigne roki in % ihtečim glasom zaprosi: „France, ne typi me, leoo te oro.sim, ne teoi me, France —!" žeški deželni zbor je imel sklepati o tem, ali naj redna pa bode za eden milijon 274 tisoř; manja se izvršuje razdelitev dežele v nemške in ieŠke mimo zadnje, skupna potrebščina za vojsko torej okraje, kakor je želela vlada. To pa je dalo povod eden milijon in dva tisoč veča kakor poprejšnja, za grozno ojstre g-ovore in celo izgrede v prvem — Daykoplaievalci tega pač ne bodo veseli; zastopa cele dežele. Staro in Mladočehi so bili toda druge države se oborožujejo — naŠa se s;t(oIi zoper nadaljevanje te razdelitve. Ker bi tu raora tudi, ker vendar ne smemo pripustiti, da bi in tam gotovo bila škodljiva Slovanom; obzalo- naSa Avstrija zastala ter se ne prištevala najmoè- vaii je le, da so se MlaiioČehi preveč dali voditi nejŠim državam. Veselo pa je, da pri carinah — vročfj krvi: priŠIo je v zbornici do prizorov, kaie gospodarski račun za 1. 1892 za 7 milijonov ki se nikakor ne strinjajo s častjo deželnega za- 127 tisoč gld. več prihodkov kakor se je pričakovalo, stopa éeâkega. Pred svetom to Mladočehom gotovo Ogrski in naš finančni minister se pogoni v čast. — Tudi cesar so očitno pokazali svojo varjata na Panaju, kedaj se začne računati i.o nevoljo nad Mladočehi. Ko so namreč v delega- kronah in ne več po goldinarjih. Bodi si prej ali cijah obgovarjali odposlance posameznih dežel glej, da bi le imeli dosti kron, s katerimi bomo — so MJadoČehe kar prezirali. Kavno tako niso vo- računali. Bojimo se pa, da nas hodo bogataši lili v delegaciji nobenega Mladočelia v kakov odsek, tepli o d sedaj s kronami, kakor so nas dosedaj Na Dunaju se reči bolj in holj obračajo na drij g goldinarji; govorilo se je, da se bode po Ibšiansko stran, vendar nekaterim gospo,iom lo „ovem denarju odpravila ažija pri zlatu, ali čuje še mkakor ne more v glavo. V okrajnem Do- ^e, da se vkljub temu zahteva vže sedaj dva od- najskem šolskem svetu so pač dovolili, da sfi sme stoika! T liudskej ěoli pred in po nku moliti ,0lo po- _ ^ čakajte, m dovoliíi budete radi ali neradi še marsikaj dr^ega! _ . Knj je uovega po Slrotem STetUÎ Delegaciji, to je, odposlanci nagega m oger- flkega državnega zbora, ki imajo obravnavati Na Nemškem jako delajo it nove VolitVe 7 skupne reči obeh diiavnih polovic, zborujeta letos tlriavni xl'or. Vlada se trudi da bi dobila mOř, na Dunaju. Cesar sami so delegate sprejeli. Kaže ^ J^j privolili, da poviša stroške za vojsko, pa prora.^uii, da bode nekaj nad 100 milijonov Hvondjivo je še, bode-Ji zmagala ali ne. skupne potreb-Ščine — nekaj nad 4 milijone več Bolgari so v državnem zboru soglasno spre- kfikor za sedatije leto. Redna potreb.-^čina za vojsko jeli postavo, da sme biti i^ih prihodnji vladar se bode povečala za 5 milijonov 27fi tisoč, iz- tudi druge vere, kakorěna je veèina bolgarskega Njen jok prebudi spečo hčerfeo. Videč na tleh Jezno pograbi klobuk, zaloputne duri in ni ga ihteti mater i deklica glasno zajoče. bilo več nazaj ono noč. Zamau ga je iskala žena Srditi mož povesi bičevnik. Sramoval se je okrog hiše, po hlevu in skednji. otroka A vže je stopil predenrj sivi njegov oče. Čez nelcaj trenotij je tudi v hiŠi ziivladaïa elari Lipiijek ter mu iztrgal bičevnik iz rok. sveta iKina. Le zdaj in zdaj se je začul globok «Krance," dejal mu je s slabotnim glasom, „da vzdih in kakor zadušen jok sem od peči. Vbogaženal mi po žilah teče še nekdanja kri, naštel hi ti jih dnnes prav kakor petletnemu porednežu, da bi se mi krivil ob nogah. In zaslužil bi jih, muha ti Drugo jutro eta prišla na V86 zgodaj dva Plianal Povem ti, dokler bo ta-le migal, žene znana možaka iz Wiítye vasi k Liptyeku ter od- Bvoje ne boŠ pretepal. Prvič si jo danes in — gnala iz hleva najlepšo telico. Zaman je branila Zadíyič. Da nimaš nje pri hiSi, zdavnej bi bil pel Lipnica, prosila, vik roki ; zaman je stari Lipiyek íže pred režo — boben. In če boš gospodaril klical v pomoč sosede. Vae qi moglo omeÔiti trd« naprej tako, kot si pričel zadnji čas, ne bode možaka. „Bo že povedaj, kato je s telico, kadar ^olgo, pa boš pognal po grlu vse, kar sera jaz pride sam domov" dejala eta možaka ter odgnala priboril v desetletjih z krvavimi žiiUi- ^l^co P® klancu. izpred oči, veša ponočnjaška; tak pijanec ni pošte- GHaaen jok se je čul poslej cel dopoldan il •i^.ça Lipnjeka sin. I^red oČi, aramiyem se tel" Upnikove hiše. Pravili ao, da je celo stari jokal „Oče!" zavpije mladi in dvigne roko nad kot otrok, starcem. A mahoma jo zopet povesi h mlada m Ćee dan se je racSWa vže po vaem Zaltsji ie bal tfojega očeta. i^i^Urimu zaiskri v o^- vest, da sta àkrjuiK in âoredar ic Vibovja od- oarods, — torej da sme spÔzHatsti tuđi k&toliâko' ?ero, katero spoznava eedajnji kneî, Mati mlađega srbskega kralja je zopet stopila na Srbsko, od koder jo je bila pognala prej-ÏDja srbska vlada. Rusija v Aziji jako napreduje, zida železnice, razširja omiko. Sosedinja bode kmalo tamo Angležem in tudi Kitsjcem, kjer Se ni tem zadnjim; kar jim ni nič kaj po volji. Piâe se nam: Iz Novega Mesta 18, maja, — Vefikrat 7Že smo govorili, kako blagodejno delujejo usmiljeni bratje na Koroškem in drugod ter tudi izrekli željo, uaj se kmalu naselijo tudi na Ki-anjskem, Ta želja se bo — tako upamo — v^kratkeni siioliiila, ker red namiljenih bratov j« vie v Kaiidiji pri Novem Mestu pogojuo kupil grad Keuhoť in je tudi vže davno vložil prošnjo, da se sme naseliti. Zoper naselitev na tem kraju so imeli nekateri mežčani pomisleke, čes da bi se po cdi^adkih bolnikov onesnažila Krka, katera daje NovoniešČattom pitno vodo. Včeraj je po naroSilu c, kr. deželne vlade [losebna komisija ogledala grad Nenliof. Navz^iOi so bili : gospod novomeški c. kr. oki'ajni glavar, nos^pod dr. Zupane iz Ljubljane, g. inženir Tomaž Valka, novome-ški žnpan g. Pevko, deželni in državni po-elanec g. Šuklje in trije zastopniki obiiinrt šmiliel-Btopiške. Eed usmiljenih bratov je bil ZHst ipmi po gospodu arhitektu Treotu. (Tospoti zdravnik dr. iiu-Çanc se je izrekel, da je lega hiše za bolnišnico i)rav rgodna, tla, na katerih atoji, izvrstna, liiša BJtiiia pa za bolniánico pripravna. Tako se je o liisi izjavil tudi g, inžener Valka. Izvedenci so na dalje di^k^zHli, Ûa se Novomešcanotn nikakor ni bati, da bi jim bol-oiflnica vodo okužila in vsled tega se je ndal tudi iupan Pei-ko v imenu mestnega odbora, kateri je vže poprej izrekel, da je prijjravljen podpirati bratu, nai Be naselijo, kjerkoli v bližini mesta, vendar želé naj bi bili v mestnem i)0.meiju. Saj je inti mestni zastup vže pred dveroi leti vabil usmi^ene Drate, naj se tu naselijo, in tudi letos dva mestma zastopnika v Gradee odposlal, da sta ustmeno pojasnila, da se jih mesto ne brani, temveč pravi, se v mestnem pomeriju naseliti. O kaeem protesta mestnega zastopa govoriti, bi bila neresnica. Ker so se pomisleki zoper ustanovitev bolnišnice odstranili in vse druge zapreke odpravile, bo C. kr, deželna vlada gotovo dala dovoljenje za naselitev, in grad, ki je že ekoro popoinoma izpraznjen, se bo po vže tudi izdelanih načrtih popravil in razširil, — Grad Neuhof, kjer se bodo usmiljeni bratje naselili, je v Kandiji med Krko in med deželno cesto, katera pelje v Žužemberk. Na drugi strani ceste pa in med potokom Težkavoda je grad, čigar lastnica je gospa Koza Kozina. Ko je sla komisija mimo tega grada ogledat si studenec, ki izvira pod gradom, se je gospod zdi-avnik di'. ZupAnc izrazil; „Tukaj naj bi bila pa bobiisnica za ženske". Izvrstna niitiel. Zadnji stavek mojega kratkega dopisa naj bo ta: Bog daj, da bi se v tem gradu naselile usmiljene sestre, odprle holniànico za ženske in bi se tako njih blagonosnega delovanja udeležila tudi dozdaj tako zapuščena Dolenjska, prav posebno se kar se tiče trpečih bolnikovi Iz Mirna Peči, dne 24 maja. — Kedka slovesnost smo oblicijali tukaj binkostni pondeliek, MatyaKolenc rojen 4. februarja 18H pa Uršula Eozman iz Dol. Globodola, rojena 13. septembra 1812. I, poročena 1. marca 1829. rodite^a osem hčerá, od katerih so štiri umrle, štiri pa še žive — sta se veselila ta dan svoje slovesne demantne poroke v farnej cerkvi mimo-peškej vpričo svojih še živih hčerá in zetov. Nad 64 let v zakonu — to je pač slučaj, ki se redko pripeti. Opomnimo še kot posebnost, da sta bila pri prvej poroki 1. 18if9. isti dan prvega marca poročena oče ženinov pa uiati nevestina. Iz Dobrove, dné 23, maja. — Danes ^utraj od 9, ure naprej predaval je strokovnjak g. dr. Kornauth iz Dunaja v mestni dvorani — na rotovžu — v Ljubljani prav zanimivo o pokončevanji misi z LoMer-jevim, tjl'tjzjiim ť: tcilom : Poduk bil je teoretičen in praktičen. peljala Lipnjekoyim najlepšo telico. A ljudem tudi ni ostalo prikrito, zakaj sta možaka to storila, Obiiiiski beraÈ Mohor je raziieael po Zalesji in bližnjih vaeeh novico, da bi bil mlađi Lipnjek ponoči kmalo zaigral v Vrbovji vse svoje posestvo. O polnoSi je nekda prišel v ondotno krèmo, jel igrati in v par urah zaigral ves denar in povrhu Ě0 najlepFO telico. Dalje mu niso pustili igrati. To žalostno novico je zvedela tudi Lipnica. Ves dan se ni mogla potolažiti. Skrb, sramota in žalost — vse to ji je z neznosno silo težilo duěo. Njega ves božji dau ni bilo k hiSi. Še-le na Vťřer je prišel domov spit kot prejšnjo noS. Ni je spregovoril besedice; tiho kot tat se je splazil v iumuato, legel na posteljo in zaspal. ^ [ drugo jutro ni spregovoril z domačimi be-B -tiice. Žena si ga ni upala nagovoriti boječa se, (ia ne bi ga zopet ujezila, stari je nevoljen sese-kaval pred hlevom amrečje, mladi je pa molČé cepil pred vežo bukova polena. Pravijo, da je v tacih slučajih molk mučnejši, kot najpikrejěo zba- danje, MuiSen se je zdel tudi mlademu Lipnjeku. Enekraii jo pač poskusil ogovoriti očeta ter ga spraviti v boijáo voljo, a stari je odgovoril mrzlo in kraiko ter znova umolknil. Ujezilo ga je, kadar mu je pogled u.iel proti hlevnim vratom. — Slednjič se je zazdelo tudi mlademu to molčanje predolgočaeno : položil je sekiro za vrata, vzel klobuk ter krenil po klancu v vas. In zopet ga ni bilo do vežera k domu, Z grdo se pri Človeku, v katerem so pognale strasti že pregloboke kali, težko kaj opravi. Tudi na mladem Lipnjeku se je to obistinilo. Ni ga privelo na pravo pot oietovo trdo opominjevanje, ni ga ganilo ženino objokano lice, ni ga omehčal globoki molk, ko je stopil pod lastno streho; ostal je — stari. Zgodaj na večer je odhajal z dom», proti polnoči se je vračal — Udana v božjo voljo je prenašala Lipnica svoje goijé. Jokati ni mogla več, a tem vstrajneje in zaupneje je moliU za izgab^enega moža. In ni moUl« — zunan' uik epu Pli teorlH Jb 0» atrokoTiOtk ob kratkem, a oaten ráo opisal ^dorino tega „bacUa« ; oaienjal je pri tem Tec dejanAili vegih poskusov, ki so se do sed^ ttIo obneoU. Ta „bacil" znaáel je profesor IMIer na ani-verzi (li^eničiii oddelek) t Greifswaldu ob vihodnjem morju na Nernj^tem. Poskusi so te vráili Umsko Leto fa Grákem po vladnem zaukazu ; v Ipsa ob Donavi in 86 v veè drugih krajih z najboUSim uspehom. Miái se pokonĚujejo na dva naéinaj z otrovaiuini kruhovimi koièeki, ali pa, da se jim „bacil" pod liožo vcepi in tako miši zopet izpuste. Prvi način je príw lahek in priprost; izvede ga lahko vsakdo, — driigi . e pa boij zapleten. Navod, osobito prvega naéiiia, iriobči se takoj, ko dojde iz Dunaja v slovenskem eziku za Slovence avtografii'an. Kako se mili na oba načina pokonóiyejo, pokazal je danes ydeležencem g. strokovnjak dejansko na živih miših, ki 80 bile v ta namen pr rokah. Vseh vdeležencev bikt je iz vseh treh delov dežele se zbralo nad 30; največ je bilo med njimi učiteljev, nekoliko posestnikov in pa vrli g. Ant. Lea j a k, kapelan iii katehet dobrovski. Več p. n. gg. duhovnikov se je bilo »z dežsle oglasilo za ta poduk, a bili so po svojih stnnovwkib 0|iravilih zadržani, da se ga niso mogli dejansko vde-ležiti. Vsi ti, kakor tudi drugi, ki so se bili tukaj pmvoĚasno oglasili, pa prejmemo v kratkem iz Duna" na bližnji pošti „bacile" s podukom vred, kako j; rabiti, popolno Irtz vsakih stroškov. Ob začetku lega poduka je predstavil g. ta. Pire interesentom g. dr. Koriiautli-a, a ob sk ®e je pa temu \rlemii strokovnjaku v imenu vseh prav srčno zahvalil g. pristav Rohrmau z Grma. Ves poduk bil je v resnici zanimiv, važen in fudi prepotreKn, knjii mišji zarod se vedno bolj množi m provzročnje čimclalje, tilu večjo škodo. Da je bil ves ta poduk strokoven in na svojem mestu, potrjuje gotovo najbolje to, da bi bilo vsakemu izmed vdele-fencev zelo žal, ko bi bil iiořtjil. To je bila splošna m suglasna sodba vseh, ki smo se ga vdeležili. Gotovo nam bode pa ta dan in pa vrli strokovnjak g. dr. Kornauth vedno ostal v najboljšem spominu, osobito pa se, če se stvar v prid kmetijstva in šolskega vrtnarstva plodonosno obnese, kar Bog daj ! Po dokončanem wduku so g. dr. Kornanth in veČina vdeležencev ogledali deželni muzej. G. di'. Kor-ûautli je zagoiovt), da odnese s seboj iz Kranjske naj-^(iljše utise; te utise nabral si jev „postojnski jsmi" biTikoštni pondeljek, ob velikem zanimanji vdeležencev na njegovem izvrstnem predavanji in pa v deželnem touzeju. Veseli ga, da smo rnvno Kranjci prvi, ki smo začeli resno baviti za pokončevanje miši z „bacili" iz vse ostale državne polovice se je do seda P" njem v tak namen oglasilo celih osem posameznikov. Bog daj najboljšega vspelia pri tem prekoristnem započetji. Dostavek vredništva. Kolikor je nam «ua-ima za to reč naivečo zaslugo ravno gospod do-Pismk, vrli nadHfiitelj liant na Dobrovi. Bjdi mu ^^j javna zahvala! P . ÎZ Clevelanda, Ohijo, dné 30. aprila 1893. -■KojaktI kateri se mislite iz svoje ljube domovine v Ameriko preseliti, spi'ejmite te moje vrstice v pouk. je vožnja skozi Bi-enien dobra, vam to priporočam, pridete do nemške meje, vzemite vožne listke na-riivnoat do Bremena, to je karte po železnici. Peljite tako lahko z vsakim vlakom v tretjem razredu in budite maig ča»a. Kateri niste nemâkega jezika S. zmožni, upraSate s tem, da vožni liitek pokaaete, p» vas bodo služabniki na železnicah prav pa^aM- Međ »tjo se ne dajte od i^mitov prevariti. Pred kratkim , e tak agent tri potovslce prekanil za 60 gold., kater» 80 mu kot aro naprej plačati in potem je zgiidl. Km pridete v Bremen, vprafiajte samo za „Misslerja" ia samo k i^jemu idite, ker oa ima zastoi»tvo „Severno-nemškega Loyda", e tenii parobrodi ae prav Mtro is dobro vozi. Da je vožnja res dobra, vam bo vaak potrdil. Kateri se hočete skrbi ogniti, kupite si vožnje liste v Bremenu za celo pot, kamor ste nameiyeni * Ameriko. Taki listki se dobe titdi pri Misslerju. — (Glejte tudi v našem listn, kaj zahteva sedaj Amerik» od izseljencev.) Ko se pripeljete v Novijork, pojdite na manjši parabrod, kateri vas popelje v takozvani „Kesselgarten'' k iMpisu. Tukaj se bodete ob eoera prepričali, da sa mora veí denaija » seboj vzeti, kakor se ga potrebuje samo za vožnjo. Vaacega pose'^ vprašajo, kolik» deiiaija da imji. Ako ga ima svojemu stanu primeru» iwemalo, se lahko pripeti, da ga pošljejo nazaj v domovino, kar se je »e dni mnogim Lahom pripetila Ako komu denarja kiy ostane, lahko g» posije od tukaj doinoT. Bil sem tudi pričajoč, ko je 31. mai-cn pri popisu neki deček 16 let star, iz Praske povedal, da nima nič denarja, pa da ostane pri stricu v Novem-jorfcu, se mu ja reklo, skorej bi te nazaj poslal, ako na Pruskem lahko brez denaija živite, pa ostanite dom»! — Kadar ste popisani, dasie si svoje vožnje liste potrditi, kateri istih nimate, iJ« skrbite, da jih kupite (tikete zvane). Po vsem tem vas bodo lotili za vsako deželo potujoče v poseben prostor, od koder vas na kolodvor odvedejo, Vožnja na tukajšnjih železnicah je bitra, vozovi jako lepi In sedeži mehki z ludečim žametom prevlečeni. Kateri pridete v Cleveland Obio, zapišite m n» košček papirja naslov; Nr. 1084 St. Clair Street, in tako pridete v domaČo gostilno. (Opomnimo še enkrat, ne pozabite prebrati, kaj je v našem listu tju niž^ pisano, da ne bodete imeli sitnosti in stroškov zaatoiy I) Domače \esti. (Kateri se selite v Ameriko, pazitet) Amerikanska vlada je izdala kaj ostre ukaze zopa; naseljevanje. Pokaza i so ae vže sedaj hudi nasledku Nedavno je moralo z enim parobrodom vrniti ae nazaj proti Bremenu 300 izseljencev. Kako otožni nasledki so to za take nazaj pognane, si je lahko misliti. Međ drugimi je ao virt-ašanj, katere mora vsak Izseljenec natančno odgovorjena vže spisana s seboj prinesti, ko se mu pregleduje ta spis, mora s priaego potrditi, da je zapisana resnica, ali pa, če se tirja tudi ustraen» na vse udgovarjati — in če le eno pové napačno, mora brez usmiljenja nazaj I Vsakdo mora imeti vže vožno kai'to dalje plačano po ameriški železnici, razvem tega pa še 30 àniei'iSkih doiaijev gotovina Str.igo se tudi izpr&iuje vsakdo, je-Ii bil tu kedaj kazuovau» kedo je njegovo vožnjo plačal, ali ima delo v Ameriki vže zagotovljeno itd. Dolenjci, ki misiite v Ameriko, pazite na to poprej, preden greste, da vas morda ne pritiiaj) nazaj — brez solda v žepu! (Občni zbor kmetijske podružnice v Novem Mestu) ima svoj občni zbor vpondeljek dne S. janija 1893 ob 3. uri popoludne v me etni bii^i 8 sledečim vsporedom: 1. poročilo o delovanj* podružniije, 2. ooročilo blagajnikovo in predložitev ra' 91- stran. řu 'ov, íJ. fireilto^i za družtení občni zbor v Ljubljani, 4 iiizgtJVûi' o zavarovauji poboljáka gospodarjem, ki fCitiïIijo svoje posestvo, 5. volitev zastopnika za obíni zbrkr V Izubijani in 6. nasveti posameznih udov. Z «airom lia važnost predstojećih vprašanj vabimo vse p. a. ude k obilni ndeležbi. (Predavanje v kmetijskej bralnici.) V »edrfjo, dnè 18. junija t. 1. bode v kmetijskej bralnici T Novem Mestu poučni govor o potončevaiiji poljskih miši z Hitlerjevo mišjo kužnino. Predavanje fle prične «b 9. uri dopoludne ter bode združeno z praktičnim razkazovanjem. (Diplomo častnega obSaastva) so izročili ip, fopniki Šmibel-Stopiike občine gg. župan Peuca, avitovalec Jože Zurc in župnik A. Peterlin prev-zvišeaemn knezo-škofu ljubljanskemu 25. maja. Isti dan mu je iiro&ila enako diplomo po svojih zastopnikili tudi občina Sorska na Gorenjskem. (Imenovan) je poštnim kontrolorjem gospod B'židar Vi die, dosedaj oiicijal in vodja pošte v Kuvem Mestu. Čestitamo! f (Umrli.) V Št.-Jerneju je umrl g. JcžefZa-forec, gostilničar in posestnik. Mož je bil znan kot poštenjak. 9yoje dni je bil tudi deželni poslanec. — S/ Trebnjem pa je umrl g. Rozm an po domače Urekar. 7udi on je bil blaga duaa. Lahka jima bodi zetiiljicai (Dolenjskopevakodrnátvoindoleiijski „Sokol") priredita v nedeljo, dné 4. junija 1893 po-poladne izlet v Belo Cerkev (k g. Majzelj-u). Vsiioi'ed veselice: 1. petje, 2, telovadba, 3. godba in 4. koinicpu })rizor. Pri petju sodelujeta pevska zbora slavnih bralnih društev v Kostanjevici in Mokronogu. Odbod iz Novega 4iíí.jt8 ob 1. uri popoludne. (Letno poročiío o deželni viniirffkii sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri říovem n)e.stn) je prišlo na .svitlo za šolski l^ti 1890/91 in 1891/92. Spisalo ga je vodstvo. Kaže nam jasno, koliko se trudi dežela pa tudi vrlo vodstvo, úst. bi povzdignilo nase kmetijstvo; priča pa tudi na «itiozih straneh, da se ima šola boriti razven dnizega mdi s tistimi sovražniki kakor spioh dolenjski knie-4 vaki: z zimo, točo, črvom, perenospero itil. (Zemlja) je vže zevala po dežju; nad dva meseca ga ni bilo; zimska setev je bila v več krajih l>oàkoduvana po hudem mrazu — radi tega jako redka; jKtmladanski sadeži pa radi velike suše niso mogli rasti. — Hvala Bogu, nebo je nsliâalo naše prošnje: dtó je tako polagamo in mirno namočil zemljo, da ,je »Melje. Tudi našim „hribcem" bode pomagano vsaj ■deloma; kajti kajmice in kali so d^ibili nekaj mokrote, tndi nekateri studenci so se poživili. — Seno se nekako popravlja, vendar ga ne bode toliko, kakor bi Mo Želeti, Trta, kjer je zdrava, kaže izvwíjio, tudi sadno drevje obeta sploh dobro. i'(Sklep obrtne šole.) PreteČenr» nedeljo £8. maja zaključil se je letošnji tečaj tukfijšnje obrtna jole in Sole za kupčijske učence. — Imeli anio priliko iz razstavljenih del se prepričati, koliko in kako nžnil) stvari se je podučevalo, in kako so se mnogi nCenci res potrudili, se kaj priučiti. Pri poduku kakor 4tidi posebno âe pri risanju se je vedno ozir jemalo M obrt dotiČnega nčenca. Dobrote te naredbe ata-«ejii obrtniki niso uživali. Kkj koriitoo bi bilo, da M M o tem gg. mojstri in trgovci, k&teň imajo učence, fk^iali ; skrbeli bi potem bo^'e, da bi dečki pridno iolo o^'skovali, ali bi jih siy ne zadržaTali od pod- P ed rudelitTUo sph&flnl i« i« g. wmteij u* govoril navzoče učence z lepimi besedami, ktere bi smeli imenovati „zlate resnice za življenje" in so učence vidno ganile. (Okrajna bolniška blagajna) zadnji Čas kiij pridno deluje, kar očitno hvalimo ; po drugi strani pa se ne moremo zdržati, da bi misel občinstva ne objavili in sicer, da hi od slav. vodstva prijazno bilo, ako bi občiuBtvo z dotičnim naredbam seznanilo, in ne prej slav. oki'ajiiega glavarstva na pomoč klicalo, predno se kedo hrť.ni, svojim dolžnostim zadostiti. — Cele vrste ohčaiiov hodi kazni plačevati. — Govori se celo, da ho blag.^jna plačila še daleč nazaj zahtevala. Upamo, da ne do onega časa nazaj, v kterem se odboru samemu ni bilo jasno, kdo je dolžan pristopiti k blagajni (Građenje dolenjskih železnic) dobro napreduje. Proga Ljubljana-irrosuplje-Kočevje otvorila se bode zinesíjivo 1. avgusta t, L Ôez Ljubljanico in Gi'ubai'jw kunal sta lepa železna mostova, katere ao za poskuánjo obtežili s tremi lokomotivami. — Pri nas je poslopje postaje do strehe dodelano, v Straži pa vže pokrito; tudi druge stavbe, kakor skladišča in veliki krog za obračanje lokomotiv se vže marljivo delajo. Predor pri sv. Ani bode v par tednih predrt, meril bode 45i) metrov in je večinoma v živo skalo sekan; pričeli so ga tiuli že obokati; predor v Višnji gori je vže predrt ter ga obokajo; Jda delo uspešno naprednje, pomaga lepo, suho vreme letošnje spomladi. (Društvo „Novomeška godba") je razpu-ščeuo vřled sklepa občnega zbora. Popolna nada pa je, da se zopet kmalu ustanovi na drugej podlagi. (Prve črešnje) smo dobili v Novo Mesto bin-kostno soboto, seveda Vipavske. (Veliki požnr). Iz Velike Vasi se nam poroča, da so imeli 13. maja ob polu 4. uri popoludne v Spodnjem Prekoru ogenj. Zgorelo je petim gospodarjem vse poslopje z vsem pohištvom vred, ker so bili vsi ljudje na polju. Zažgala je, kakor vse kaže, hudobna roka, ki je že 3u. aprila tudi skušala požgati, pa so ljudje prišli ter hitro pogasili. Obakrat je gorelo v nekem svinjskem hlevu, ob istem času namreč ob polu 4. uri popoludne. Škoda je cenjena nad 9 tisoč gold. Hevščiua je velika, ker so pogorelci bili vže poprej ubogi. Pomaga naj jim Bog in pa dobri ljudje! Zavarovani so bili z& nekaj malega. — 11, t. m. ob 3. uri popoludne pa je pogoreló vse gospodarsko poslopje posestniku A. Gorencu na Vrhu župnije Tre-belno. Zažgali so, kakor večinoma, tudi tukaj otroci, igiaje se z žveplenkami. Pogorelec je bil zavarovan le za majhno svoto. Sreča je še bila, da je ves Čas med požarom bilo brez večje sape — drugače bi bil» pri tolikem pomanjkanju vode zgorela gotovo vsa vas. (Županom) pri Sv. Gregorja poleg Vel Laáí je izvoljen g. Franc Jaklič: svetovalcem p& Matevž Oblak, âteian Patrié, Jakob Adamič, Maty» Hočevar, Fr. Levstek in Anton Žužek. Vsi BO vrli možje. (V Krškem) bode ? nedeljo 4. junija koncert v hôtelu „Gregorič". Svirala bode godba iz Podčetrtka in novoustanovljena Krifka godba. ^ (V át. Juriju pod Kumom) «o obluijaU f aroTžu 23. m^a trye moqe SOletnico svojeg» rojstv» namreč : Gospod žapnik Janez Vidergur, gosp. Josip Medved, poiegtnik, ^itUničar ia k\ju4ar £ume cerkv« Bv. Jurija in imoviti gospod TJrban Gradiiek, cerkveni ključar podriuEmce t mborotako". bw jiin du ^ 50 let očakfttL —» ^ -v (Oddaja del.) Knežev Auerspergov logarski Brad v KoiSevji oddaja stavbe poslopij v Jeleni vasi (Hirschgraben bei Masern) in sicer so cenjena; eno-Ditdstropna hila s 5535 gld., hiša za delavce 4044 gld., olev 1632 gld. in poslopje za žago na par 6108 gld. Ponudbe do 8, junija. (V Ljubljani) bodo praznovali spomin na zgodovinsko bitko pred Siskom s Turki. Letos je namrei let, kar s« Slovenci in Hrvati Turke popolnoma pobili pri Sisku in s tem jib zavrnili, da niso poplavili našo domovino. Slavnost obeía biti sijajna. (Mestna hranilnica v Kranju) bo pričela svoje delovanje s 1. julijem. („Matica Slovenska") ima v sredo, dné 7. julija ob 6. uri popohidue v mestni dviiraiii veliki zbor, I* kateremu se vljudno vabijo člatii. Volitve vdeležuje laliko tu li pismeno. Voliti bode eoajjit novih odbornikov. (Obôni zbor banke „Slavije") bU je 13. m. v Pragi, Iz letnega poročila, kattro nam je po-eIhIo generalno ravnateljstvo, posnamemo, da je 1. 1892. "ifo pri „Slaviji" zavarovunih 238.489 oseb za 486 bilijonov 96.812 kron. Rezervni fomli liaukini izna-^^jo preko jednajst milijonov ki'ou in so nalo-Zfini večinoma v vrednostnih papiijih in na hijKitekah. V Ist]vi posodila je banka „Slavija" že blizu 30 000 *''on Za škode izplačals je v 24 letih svojega obstanka 926.737 kron, — Žal, da moramo Čuti od več ®lraui, da bankiui uradniki preveč trgajo pogorelcem, ^ko jih zadene nesreča. (L. Schwentneťjeva knjigarna v Bre-cah) je izdala „Podoknica iz Teharskih plemičev". Ttaiisskripcija za klavir, zložil K, Hofmeister. SkJadba fina in elegantna, ter bode dobremu igralcu jako hvaležna točka. Cena jej je 50 kr. (Smesnica:) Ob požai'ii njega dni: „Gori! gospod župan, pohlevno nazuHnjam, da v gradu v druçem nadstropju gori, naša bi-izgalnica pa samo do P''Vega nadstropja žene," — „Tedaj počakajte, da do prvega prigori, potem gasite!" '^''itiajajflće in odhajajoče pošle v Novem Mestu. Viižiyn poštu adhiyai Vnžiija luítft priliaja: Iz Litije ob 11,5 dop. „ Ljubljane ob 3,5 pop. „ Kiškega ob 8. zvečer. „ 11.40 dop. „ Toplic ob 6.30 pop. „ Metlike ob 4.5 pop. PeS pot duhajik: Iz Brusnic ob 2. pop, „ át. Petra ob 11.30 dop. *J Zaprti normalui voz direktno oJ t« do Krške^'' ii^ »i'"®' ™ iea St. pBter temred po dižavuej cesti. Knjigovezna dela vsakorâae rrste prevzema in izdeluje po primerno nizkih cenah ^ Jane» Krajec^ ^ v N(fvtm ]lii$tu, ^ Litijo ob 6.30 pop. ^ Ljubljano ob 5. zjut. ^ Krško I.*) ob 3.50 zj. Ý rn " , « 3 pop. ^ ioplice ob 12.30 pop. ^ Metliko ob 12.40 pop. PeS pot otlliaja: ^rusnice ob 3.30 pop. " 8t. Peter ob 12.45 pop. Tužnim srcem naznanjam přežalostná vest, da je predragi nas soprog, oziroma oÈe, stari oče, strijc in tast, gospod Anton Rozman, poKestiiik v Trelinjem, danes ob polu peti uri zjutraj po kratkej bolezni previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 73. letu svoje starosti mirno v GJo-spodu zaspal. Truplo pokojnika pokopalo se bode v sredo dné 24. maja ob 8, uri dopoludné na pokopališči v Trebnjem. Svete maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi v Trebnjem. Predragi pokojnik bodi priporočen blagemu spominu. TREBNJE, dné 22. maja 1893. Marjeta Rozman roj. Bukovec, soproga. — Franja Logar roj. ňozman, Josipina PlaninSek roj. Rozman Marija Rozman in Terezina Tomic roj. Rozman, hčere. — Anton Planinšek, nsnjar in posestnik na Mirni. Vilko Tomic, trgovec in posestnik v Trebnjem, zeta. — Mnogi vnuki in vnukinjo. Cepilna tečaja o zelenem ce[»ljeiiji ameriških trt. Vsled sklepa veleslav, deželnega odbora z dné 26. t m„ ât. 5096 bodeta letos dva cepilna tečaja o zelenem cepljonju ameriških trt; prvi na meščanski šoli na Krškem, dné 8. in 9. junija, drugi na deželni vinarski sadjarski in poljedelski Šoli na Grmu dné 12: In 13. junija t. I. Tu in tam od 8. ure ^utraj naprej, Kedor se hode tečaja vdeležiti, zglasi naj se pismen» pri podpisanem vodst\Ti najdalje do 4. junija zvečer. Od Kr.'ikega in Grma zel i oddaljeni vinogradniki prosijo lahko za denarno podporo I gld. na dan. Prošnji priložiti morajo taki prosilci le kolekovana potrdil* svojih gospodov župnikov, da so istinito revni pa na^-predka željni posestniki vinogradov. Prečastiti gg. župniki naprošeiu so pa najuljudueje, da to nasuaoila ljudem objaviti blagovolé. Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu, dné 29. maja 1893. V župnijski cerkvi semIŠke je napravil g. Alojzi| Kobe, mizarski mojster v Metliki cerkvene klopi. Del» je okusno, solidno ia vse hvale vredno. Ker je poleg tega priden in oren delavec, izrekamo mu oiito prir znanje in ga najtopleje priporočamo viem, ki ai ttot£ omisliti kako delo, spad^oie t lyeffoto strok«. ('38) Cerkveno prnstoiBlUvo v Seml6l. fltno.'- DOLENJSKE NOVICE. «tey. 11. Za milo Boćatje med bolezuijo in o smrti DtSega Í8kreno][ju])Íjenega si^, oziroma břfita, gospoda Karol KriŠtof-a ml. izrekamo najsrčnejšo zahvalo, posebno preč. dulíOTÍčini, si. nniforaiirani meščanski godbi, za křitenfl vence in vsem tistim, kateri so ga 1e zidićem počitku spremili. Novo Maato 25. maja 1893. (185) Žalujoči ostali. Brata Appe, Kandiji poleg N(yve(fa 3ívsta uljuđBO raznaujata, da sta otvorila íe lau!-ko leto Udeiovalnico za vsakovrstne lončene peči, štedilnike s kahlami vsake barve, za iuipnije, graj-ščine, sediiije, sole, salone, kopelne kadi, netisča za rastlinjake, cevi za stranišča, v ognju nepo-koniljlve opeke, itd. Vsega tega imata zalogo, ktero priporočata prečast. duliovš6ini in slav. obimstvn. Tudi se priporočata za popravljanje in «tavb« peči îu štedilnikov, kar izvršujeta točno, dobro in pt) nizkih cenab. (1^6—1> Na prodaj! ^ v Kandfll št. 29 poleg Novega Mesta je naprodaj z lepim vrtom in tremi njivami. Fonndbe iiaj se gw^i^ajo aa K. Palko, 697 W. 18 Strii Chicago III North America. ('"5-4) ISsi prodaj Udttno podpisani naznanja s!, občinstvu, d* je I. maja t. I. v Katidiji, štev. 20 (Mo-horčičeva tiiša) delalnico in prodajalnico za voščeno sveče in slaščice -dprl, Zagotavlja se, želji slavnega občinstva