Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir» v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista „Mir“ v Celovca, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Leto XXXI. Srečno, veselo novo leto želita vsem naročnikom in prijateljem „MIRA“ uredništvo in upravništvo. Die ,patriotischen‘ Marchen-erzàhler. Znak nemškonacionalne politike na Koroškem je zavratnost, zavijanje dejstev in sovraštvo do Slovencev. Ta trojen znak nosi ves boj nemških nacionalcev proti koroškim Slovencem. Zato nosijo tudi »Freie Stim-mem<, glasilo nemško-nacionalne stranke, ta znak na sebi kot neizbrisljiv pečat, kadarkoli se lotijo slovenskega vprašanja na Koroškem ali pa kakega slovenskega voditelja. Piskajo pa vedno na ene in iste piščalke, če jim slučajno ne zapiska kake nove melodije prerok nemškonacionalne stranke, nemškonacionalni glas vpijočega v puščavi, poslanec Dobernig, ki ga je dr. Brejc na zadnjem občnem zboru »Katol. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem prav dobro označil za »Kasandro« nemških nacionalcev. Dobernig yenomer vpije o jugoslovanski nevarnosti ib svari Nemce, toda pravega odmeva dosegaj še ni našel med njimi. To je seveda popolnoma njegova zadeva, kakšno politično stališče da zavzema nasproti Jugoslovanom sploh, prijateljsko ali sovražno, ni pa vseeno nam, kaj da govori, trdi in — laže o Slovencih. Isti dan, ko je objavil ljubljanski »Slovenec« celoten govor drž. posl. Grafenauerja o zatiranju koroških Slovencev, je Posl. Dobernig objavil v »Tagesposti« članek o nemško-madjarskem zbližanju »Na polu Pota«. Tudi v tem članku govori pristen koroški nemški nacionalec ter Podlistek. Trikrat Bog pomaga. Napisal Avgust Šenoa. Poslovenil Š. K. (Konec.) Oprt na steber je gledal Milivoj okoli bjega vrveče maske. Naenkrat se pojavita clve ženski maski, oblečeni v bel svilnat domino. Ena je stopila k Milivoju. »Častitam ti, mladi gospod,« začne do-biino. »Čemu?« »Na dobri sreči.« ■»Samo, da bi bila boljša, nego je sedanja.« »Le počasi, mladi gospod, najprvo je b'eba gledati, a nato juneško udariti.« »Odkod me poznaš? Saj sem šele danes Prišel v Zagreb.« »Poznam te iz sveta, ker hodim po svetu.« »Kje si me srečala?« »Stokrat v sanjah in na ulici.« »Hvala na toliki skrbi. Samo bojim se, b sem ti sanje kvaril.« Celovec, 28. grudna 1912. piše doslovno: »Alpski Nemci se bodo morali potruditi, da se zedinijo glede njihovega bodočega razmerja do Jugoslovanov. Četudi se pritožba avstrijskih Jugoslovanov, da se jih baje zatira, razblini v nič, če preiskujemo te pritožbe po deželah, in četudi je le neovrgljiva resnica, da so Jugoslovani politično, nacionalno in gospodarsko razvajeni ljubljenci državne oblasti, vendar ni mogoče in se ne sme prezreti, da se naraščajoče gibanje med Jugoslovani nikdar ne bo ustavilo.« To je stara, nemoralna taktika gospoda Doberniga, da bi pred svetom rad utajil grdobije svoje stranke, ki jih uganja nad Slovenci doma na Koroškem. Tako so n. pr. že svoj čas v koroškem deželnem zboru rohneli zoper Slovence, ki zahtevajo vozne listke na celovškem kolodvoru v svojem maternem jeziku, in dr. Metnitz kot župan je celo obljubil, da jih bo dal zapreti, če se bo izkazalo,’da znajo nemški. To so tudi storili in dva mirna slovenska kmeta aretirali. Tako v Celovcu. Na Dunaju je pa Dobernig na Grafenauer j evo pritožbo izknajfal in trdil: »Pravici, da se sme zahtevati vozne listke v slovenščini, se nikdar ni oporekalo.« Celo zadevo je Dobernig tajil in dejal, da sta dotična slovenska kmeta le razgrajala in bila zaraditega aretirana; Grafenauerja je pa imenoval »Marchenerzahlerja«. Tedaj je naš list z dejstvi dokazal, kdo da je pravi »Marchenerzahler«, kdo da svetu pripoveduje prave bajke o koroških Slovencih. Taka bajka je tudi, če Dobernig trdi, da Slovenci v narodnem, političnem in gospodarskem oziru nimamo nobenih resničnih pritožb in da nas vlada naravnost razvaja. Da Doberniga ni sram, kaj takega trditi! Zakaj Dobernig za svojo trditev ne poda nobenega dokaza, če je to res, kar trdi. Zakaj vedno le trdi in trdi, pa nikdar ničesar ne dokaže!? Če Dobernig noče, da ne bi vse njegove poli- »Res, ti porednež! Prišla sem te kaznovat.« »Kaznovat? A kako? Zakaj?« »Kako? — nečem ti sedaj povedati. — Zakaj ? Ti grešnik, nadgrešnik, in še vprašaš?« ’ »Gotovo, ker se mene tiče. Vsak obtoženec mora vedeti, zakaj je tožen.« Dobro, ako mi obljubiš, da mi bodeš vse grehe povedal in vsako vprašanje odgovoril.« »Oho! Ali si ti lepa moja maska poslanka tajne inkvizicije?« »Tvoja senca sem! Ali hočeš?« »Naj bode!« »Koliko deklic si že ljubil?« »Samo eno.« »Lažeš, ali se spomniš plave Poljakinje?« »Spomnim. Dvakrat sem jo videl.« »Častna beseda?« »Častna beseda!« »A Čehinja?« »Je bila zame premalo idealna.« »A hči dunajskega bankirja?« »Navadna Nemka.« »In vse druge?« »Gola šala. Rekel sem ti, da ti hočem povedati vse po resnici. To je bilo od mene zelo smešno. Toda naj bode, ko že veš mojo preteklost, da bodeš znala za resnico. Ko bi čitala pesmi, ki sem jih zložil, razumela Št. 52. tične razprave izgubile vso veljavo, potem naj dokaže svojo trditev s tem, da stvarno ovrže pritožbe posl. Grafenauerja. Naj dokaže, katere dobrote da uživamo koroški Slovenci v nacionalnem, političnem in gospodarskem oziru! Morda so nacionalne dobrote, da domačini Slovenci ne dobijo državnih služb na Koroškem, ampak morajo drug za drugim iz dežele, da morajo slovenski fantje na mariborsko učiteljišče, ker jih v Celovcu iz same »ljubezni do Slovencev« ne sprejemajo; morda je to nacionalna dobrota, da se mora en del slovenskih učiteljev med Nemci »učiti nemščine«, dočim mučijo slovenske otroke trdi Nemci. Morda je nacionalna dobrota tudi to, da deželni šolski svet uganja pasivno resistenco in se niti za razsodbe državnega in upravnega sodišča ne zmeni. Je morda nacionalna dobrota to, kar se pri koroških sodiščih zadnja leta uganja s slovenskimi strankami in njihovimi zastopniki? Ali ni nečuven škandal, da Do-bernigovi politikujoči sodniki še tega ne trpe, da bi slovenski kmet in slovenski odvetnik vsaj med seboj smela vpričo njega slovensko govoriti! Barbari! Govoriti o političnih dobrotah, ki jih uživamo koroški Slovenci, je naravnost blazno. Morda je to posebna dobrota, da so nemški nacionalci volilne okraje za državni in deželni zbor popolnoma nenaravno in umetno tako zvarili, da Slovenci ne morejo nikdar dobiti primerno število zastopnikov? Te nemškonacionalne načrte je vlada potrdila in jim priskrbela sankcijo; menda iz same ljubezni do Slovencev. Gospodarske dobrote, ki jih dobivamo Slovenci od dežele in države, so pa menda te, da se z državno podporo za živinorejo na Koroškem v znesku 134.000 K podkupuje slovenske volilce v celovški okolici za časa volitev, vzdržuje falitne nemškonacionalne učitelje, ki uspešno germanizirajo, slovenske učitelje pa se obsoja na samotne kraje in gore, da se že kar po sistemu delijo razne podpore nasprotnikom, sloven- bi me, da sem človek, kakor vsi pesniki, hitre duše, ki takoj zatrepeta, ali ne ljubi povsod, posebno ne v materijelnem svetu.« »Ti nisi torej nikoli ljubil?« »Sem. Ne rogaj se mi. Ljubil sem enkrat iskreno, gorko, ali še v času, ko se po navadi še ne ljubi, ljubil sem še kot deček. Ali to je bila samo kratka idila.« »Kratka? Kaj se je že končala?« »V meni živi še vedno svež spomin, ali ona —« »Ona?« »Od nje mi je ostal samo tale prstan, ta zlata kačica; v naj večji revščini ga nisem zapustil. Toda ona ne mara zame. Pusti, naj izgine ta spomin iz mene! Toda povej mi, ali bom videl tvoj pravi obraz?« »Da mi odkriješ ljubezen?« »Ne, to že ni več možno.« »Dobro, videl me bodeš čez tri mesece, če te že toliko zanima, toda pod enim pogojem —« »In ta je?« »Posodi mi zlat prstan!« »Ne, tega ne.« »Tu imaš v zastavo drag biser, da se ne bojiš prevare. Jaz sem Zlatkina prijateljica.« »Tu ga imaš, ah —« »Z Bogom, Milivoj! Čez tri mesece!« * * * ski kmetje pa smejo gledati skozi prste. In takih »dobrot« bi lahko našteli kar celo knjigo! Z nasprotnikom, ki razglasu]e črno za belo, je stvaren razgovor nemogoč. To je grda hujskarija in drugega nič; nesramno varanje javnosti, tem grše, ker tako Dober-nig kakor njegovi politični kumpani dobro vedo, da je ravno narobe res! To je prera-čunjena taktika nemških nacionalcev na Koroškem sploh, ravnotako zvita, kakor zavratna in nemoralna, poštenega politika nevredna! Če pa kdo podrega v sršenovo gnezdo in pokaže svetu koroške nemške nacionalce v pravi luči, potem je seveda hujskač prve vrste, »ein mahloser Hetzer«, kakor imenujejo »Fr. Stimmen« g. dr. Brejca, ker je zavrnil nauke o patriotizmu od te strani in pokazal javnosti, kakšen patriot da je n. pr. voditelj naših nacionalcev gosp. Dobernig, predsednik avstrijske delegacije, tisti, ki je sestavil točko 18 v programu nove »mlado-nemške« stranke, ki se glasi: »Entschiedene Bekàmpfung der all-slawischen Bestrebungen, welche den Deutschen den Weg zur Adria absperren wollen. (Odločno pobijanje vseslovanskih teženj, ki hočejo Nemcem zastaviti pot do Adrije.)« »Freie Stimmen« skušajo sedaj Dober-niga, tega čudnega patriota, oprati z razlago, da spada Adrija s Trstom k velikemu nemškemu svetovnogospodarskemu ozemlju in se je' zategavoljo z državnimi preobrazbami (staatliche Neugestaltungen) ne sme odtegniti nemškemu vplivu. Ta razlaga šele prav potrdi dr. Brejčevo izjavo, da je Dobernig mislil na Nemce iz rajha, katerih pot do Trsta vodi le preko porušene Avstrije. Nemški »Drang zur Adria« je približno to, kar je srbska težnja po Draču. Srbi si mislijo v Draču politično posest. Politična posest Trsta za Nemce iz rajha je pa mogoča le, ako se poruši sedanja Avstrija in priklopi ozemlje med Bavarsko in Trstom k rajhu. Strogo gospodarski dohod do Trsta pa imajo sedaj ne samo avstrijski Nemci, ampak tudi Nemci iz rajha. Kdo jim brani, da ne bi smeli svojega blaga prevažati v Trst in preko Trsta? Tega jim Avstrija ne brani; saj jim je zidala celo tursko železnico. To razlago potrjuje v celem obsegu — Dobernig sam v svoji razpravi, »na polu pota«, kjer piše: »Poizkusom, zapreti nemštvu pot do Adrije, se je iz nemškonacional-nih in državnih (? !) vzrokov, pa tudi s stališča svetovne veljave Nemčije treba upreti.« Da je g. dr. Brejc čisto prav tolmačil zgoraj šn j o Dobernigovo izjavo, sledi tudi iz dejstva, da je, kar ponavljamo, g. Dobernig še pred dvema letoma na nekem shodu v Monakovem z Bismarkom javno proglasil, da pripada Trst k nemškemu rajhu. To se mu je takrat v avstrijskem časopisju takoj očitalo, toda g. Dobernig ni — popravljal! Čez tri mesece je bilo zelo živahno in veselo v Brezovcu. Praznovali so god stare gospe Breberičeve, Zlatkine tete. Dvorana v dvorcu je bila polna gostov. Za glasovirjem je sedela Zlatka in igrala vesele komade, po katerih je plesal mlad svet. Zaropotala je kočija na dvorišču. Mladina je stekla ven, da pogleda, kdo je prišel. Zlatka je igrala dalje in zapela z milim glasom: »Jelen se pase po zeleni travi,« ni se brigala za došleca. Milivoj je stal za njo in opazoval njen prstan. »Zlatka, ali ne bodeš pozdravila došleca,« reče lokavo gospa Breberičeva. Zlatka se obrne, zavrisne in zleti na vrt. Milivoj za njo. V kineški kolibici se vsede na klop, težko dihajoč. Milivoj pade pred njo na kolena. »Dušica, prišel sem, da me kaznuješ.« »Prisodi si sam kazen.« »Kakor je tebe privezala k meni zlata kačica, priveži me ti k sebi za veke.« »Naj bode,« zakliče v joku Zlatka in se vrže Milivoju na prša. »Trikrat je Bog pomagal, hvala Mu bodi, trikrat mi je pomagal.« Tak je torej patriotizem na tej strani! Taka je politika naših »dobrih«, »miroljubnih« nemških sosedov, ki ravno v sedanjem času uganjajo pravi humhug s svojim talmi-patriotizmom, resnično patriotične Slovence pa z izmišljenimi, zlaganimi dopisi v »Freie Stimmen« denuncirajo, da bi tako zakrili svoje frankfurtarske težnje po Vsenemčiji! Govor posl. Grafenauerja v državnem zboru dne 31. oktobra. (Konec.) Ker sem že ravno pri šolskem vprašanju, omenim še nekatere stvari. Občine Strojna, Št. Daniel in Vogrče so sklenile v svojih šolah uvesti kot učni jezik slovenščino, ki je obenem materin jezik njih otrok in nemščino samo kot predmet. Take težnje zadenejo seveda pri naših oblastih na največje ovire. Če prosi občina, pravijo, da mora prositi krajni šolski svet, če prosi krajni šolski svet, pa pravijo, da mora prositi občina. Če pa oba prosita, tedaj pa zopet pravijo, da ima odločevati v takih zadevah deželni šolski svet. Te tri občine so vso stvar tirale do upravnega sodišča, ki je razsodilo, da se mora na vseh teh šolah upeljati slovenščina kot učni jezik. Ta odlok je izšel 6. dec. leta 1909. in se odposlal deželni vladi v Celovcu. Kaj mislite, gospodje, da se je na teh šolah v jezikovnem pogledu le za trohico kaj iz-premenilo? Razmere na teh šolah so popolnoma iste kakor leta 1909. Ko sem tozadevno vprašal deželnega Šolskega nadzornika Bendo, kaj misli, mi je odgovoril, da se bo takoj po odloku ravnal, ampak treba je, da mu ministrstvo odlok dopošlje. No, od 6. decembra 1909 pa do danes bi gospodje pri koroškem šolskem svetu odlok pač že lahko v roke dobili. Zato sem še enkrat povprašal pri deželnem šolskem nadzorniku, kako je z rešitvijo teh šol, a mi je odvrnil, naj se obrnem na naučnega ministra. Ko sem pa povprašal naučnega ministra, mi je odvrnil, naj se obrnem — do deželnega šolskega nadzornika! Take so šolske razmere na Koroškem. Omeniti hočem še en slučaj, ki se tiče že znanega okrajnega glavarja v Celovcu. Pred nekaj meseci je sklenil občinski odbor v Logavesi, da bo upeljal z ozirom na znane načelne določbe upravnega sodišča v utrakvistično šolo slovenščino kot učni jezik in je stavil tozadevno tudi predlog na deželni šolski svet. Predlog je bil sprejet enoglasno. In kaj je napravil okrajni glavar Rainer, ko je dobil peticijo v roke? Za hrbtom ostalega občinskega sveta je poklical 2 občinska odbornika k sebi, ne da bi jima bil povedal, za kaj se gre in ju je tako dolgo na najnesramnejši način obdelava!, da sta uboga siromaka podpisala zapisnik, v katerem svoje glasovanje za ta predlog preklicu- Kdo reže nosove? (Narodoslovna črtica.) Ko so se leta 1869. v Boki Kotorski uprli prebivalci z orožjem v roki novi brambni postavi, ki je zahtevala tudi od njih, da se pokorijo splošni brambni dolžnosti, prišlo je do krvavih spopadov in resnih bojev. Spominjamo se še, da se našim vojakom ni posebno dobro godilo, večkrat so bili poraženi na primer v Krivošiji, pri Dragalju. Takrat smo prvikrat čuli o grozoviti maščevalni navadi, ki se je pojavila pri tamkajšnjih vstaših. Gorje ranjenemu vojaku, ki jim je prišel v pest. Trpinčili so ga, odrezali mu nos, ušesa in spolovila, potem pa pustili siromaka ležati; tudi z mrtveci so pogostoma iste grozovitosti uganjali. Istotako obnašajo se Arbanasi v sedanjih bojih proti Srbom na Balkanu in tudi Srbom očitajo časniki, da niso boljši. Gotovo si je že marsikdo mislil, od kod izvira ta grozna navada in kje je njena domovina. Da je pristno arbanaška, ni težko dokazati. Južno od Črnegore prebiva ob obali Jadranskega morja do grškega kraljestva in do reke Vardar albanski rod ali, kakor se sami imenujejo, Arbanasi. »Jaz nisem Srb, jaz sem Arbanas,« mi je odgovoril ponosno neki delavec, ko so gradili železnico od Svetne vasi v Borovlje. Arbanasi stanujejo jeta. Glavar je seveda sedaj imel, kar je hotel. Zdaj se lahko sklicuje, da predlog ni bil enoglasno sprejet in da se že iz tega preklica dveh odbornikov lahko razvidi, da je nastal ta sklep samo pod pritiskom slovenske narodne agitacije, trditev, ki najde pri deželnem šolskem svetu zmerom odprta ušesa. Pri deželnem šolskem svetu se itak lahko govori, kar se hoče. Če v šolskih vprašanjih že z državnim poslancem tako postopajo, kakor so z mano, kaj naj doseže šele kmet pri deželnem šolskem svetu, posebno takem, kakor je koroški ? Kmetje so sploh veseli, da jim ti brihtni gospodje sploh pred oči ne pridejo. O delovanju tega okrajnega glavarja pri ljudskem štetju niti ne govorim! Koroške železnice v rokah nemških nacionalcev. Preidem k železnicam. Te so na Koroškem v službi nemškonacionalne stranke. Interpelacije, ki sem jih glede tega že neštetokrat stavil, so ostale do danes vse brez odgovora in bodo najbrže še tudi zanaprej, če ne bomo prijeli za drugo o r o ž j e. Razmere na glavnem kolodvoru so ne-vdržljive ne samo za nas, ampak tudi za sosednje Kranjce, ki prihajajo v Celovec na trg s svojim blagom. Zgodilo se je, da sem moral sam na kolodvoru posredovati, da sta dobila dva Kranjca vozni listek do Podrož-čice, ker nista vedela nemškega imena »Ro-senbach« te postaje. Neki kmet iz Borovelj na Koroškem je prišel k nekemu trgovcu z železnino v Celovcu in ga s sklenjenimi rokami prosil, naj mu napiše nemško ime postaje »Svetna vas«, da bo dobil vozni listek, drugače da ga bodo še. zaprli. Kdo je kriv? Po mojem prepričanju je kriva teh neznosnih razmer koroška vlada. Odkar je zapustil deželo nekdanji deželni predsednik pl. Schmied - Zabierow, nismo imeli več pravega deželnega predsednika. To je bil mož, kakršnega Koroška potrebuje in meni se čudno zdi, zakaj je bil še tako pri moči vpokojen. Vsa čast mu. On je znal na Koroškem vladati in njegovo ime je še danes pri vseh objektivno mislečih Korošcih v častnem spominu. Njegov naslednik je bil visok aristokrat in potem smo pri kraju. Zadnji deželni predsednik pl. Hein je bil pa enostransk. Želje nemškonacionalne stranke je do besede izpolnil; v tem pogledu je bil direktor firme Lemisch, Metnitz in tovarišev. Imel je oblast in moč in bi bil lahko Slovencem pripomogel do njihovih naravnih pravic v sestavi in zastopstvu deželnega zbora. 1G0.000 Slovencev na Koroškem ima samo enega poslanca in pol v deželnem zboru. To pa zaradi tega, ker je nemškonacionalna stranka z razdelitvijo volilnih okrajev one- že od pamtiveka po teh pokrajinah, oni so potomci starih Ilirov, ki se je z njimi že slavni Aleksander Veliki bojeval in jih ko-nečno premagal in podjarmil. Če prebiramo starega Homerja, naletimo na te-le dogodke. V 18. spevu Odiseje pripoveduje pesnik, kako se je vrnil čez 20 let Odisej zopet domov. Nepoznan, siromašno oblečen pride v svojo kraljevo palačo, kjer se ravno gostijo snubači njegove žene Penelope ob mastni pojedini, češ, Odisej itak ne pride več domov in Penelopa si mora izbrati izmed njih drugega moža. Odisej je lačen in prosi, da bi mu dali kak kos z bogato obloženih miz, on zaplččuje, kakor pravimo po Rožu. Zraven njega stoji še drug berač, Ir po imenu. Tudi ta zaplččuje in se sprekarja z Odisejem, ker mu zavida miloščine. Tu šine Antinoju, prvaku izmed snubačev, krasna misel po glavi: Kakšno zabavo bi imeli mi snubači, ko bi se ta dva berača morala boriti med seboj ; kdor premaga nasprotnika, naj dobi mastno pečen kozji želodec v dar. Odisej vrže takoj razcapani plašč raz sebe in se pripravi za rokoborbo. Ko zagleda starikavi Ir napete mišice Odisejeve, zboji se, noge se mu tresejo, najrajše bi jo odkuril-A Antinoj mu zapreti: Povem ti, če te ta tujec premaga in se močnejšega izkaže od tebe, vržem te v črno ladjo in pošljem te na suho, h kralju Ehetu, uničevalcu vseh ljudi» da ti odreže z neusmiljenim nožem nos in mogočila, da bi imeli Slovenci več kakor enega samega zastopnika, in tega v okraju Pliberk — Železna Kapla, kjer je število Nemcev čisto neznatno. V vseh drugih okrajih je zmaga slovenskega kandidata izključena. Ker sem preje omenil, da imajo Slovenci v deželnem zboru na Koroškem enega in pol poslanca, moram to stvar pojasniti, da ne bo kdo razžaljen ali da me ne bo kdo napačno razumel. V mislih imam namreč okraj, katerega zastopa moj cenjeni tovariš gospod Ellers-dorfer. Kako lahko bi priklopili okraj Velikovec, kjer po veliki večini Slovenci prebivajo, k Pliberku in bi ta okraj volil dva poslanca, ki bi bila za Slovence sigurna! Tako so pa k Velikovcu priklopili Doberlovas, ki nima z Velikovcem nobene zveze in ki ima čisto druge interese. Za časa volilne reforme je bil Hein na krmilu in bi čisto lahko to! krivico preprečil. Poznal je koroško deželo in njeno prebivalstvo, a svoje dolžnosti ni storil. Nemci in Slovenci na Koroškem prebivajo na obeh bregovih reke Drave. Volilni okraji so pa tako razdeljeni, da gredo povprek čez Dravo po deželi in da so sodni okraji tako skupaj zmetani, da nimajo nobene zveze med sabo! Ker pa prebivajo Slovenci na desnem bregu Drave, ne morejo priti nikdar do svojih pravic. Tako moramo hirati in gledati, kako nam naše pravice kradejo ali pa biti večno vojsko proti mogočnemu sovražniku. Mogoče, da pride čas, ko bomo prišli tudi Slovenci do svojih pravic. Ali treba je napraviti red tam, kjer se lahko napravi. Dokler se tu gori nič ne ganejo, uganjajo tam doli, kar se jim poljubi. Pravično čuteč in misleč človek ne more biti s temi razmerami zadovoljen razven nekaterih matadorjev, ki vlečejo iz tega stanja svojo korist in hočejo živeti od političnih časti. Prihajam h koncu. Na jugovzhodu gori. Bog daj, da bi ne začelo v Avstriji! Je pa skrajni čas, da gremo vase in se vprašamo: Ali ni tudi pri nas nekaj gnjilega? Naredimo red, dokler je čas; zganite se, dokler je dan! Prišla bo noč, ko ne bo mogel nihče več delati. Višjim voditeljem naše monarhije pa dam dober svet, da se strežne jo, da ne bodo samo močnih podpirali, ampak tudi šibkim pomagali ! Angerer in občinski leksikon. Znani, od katoličanov plačani c. kr. pi’ofesor dr. A n g e r e r, vodja Vsenemcev, pročodrimovcev itd. v deželi, se je zopet enkrat bahal, da je požrl precej slovenskih krajevnih imen. Bilo je v soboto zvečer v gostilni »Zur Staci t Trie st«, kjer se že leta sem zbirajo različni protiverski inprotidina-stični elementi. Zborovalo je v Pruse zaljubljeno društvo »Sudwacht«. Kakor navadno, so tudi tokrat privabili zraven veliko srednješolske mladine, da jo prepariraj c za »proč od Rima« ter jo nahuj- hšesa, iztrga spolovila in jih vrže psom, da jih snedo; — Odis. XVIII. v. 83—87: «f Jcer o’ ovvog vr/.ì)ai] xgeioocov ve yévrjvai, néfiìpco a’ f/JUiQÓvòe, ftakàv èv vr/l fieXalvy, «S 'Kyj-xov fìaai/.r/a, [Iqovùjv òr/ Xrj/xova jidvtcov, og x’ ànò giva Tà/ir/m y.aì avara vr/Xét, /aXxcg, fiyóed v’ é^egvaag òcòr/ xvalv cb/ià ódaaodm. Suha zemlja — r/neioog — je pokrajina, ki se še dandanašnji imenuje Epir v južni Albaniji in leži nasproti otoku Itaki, kjer se vrši konec Odiseje. Tudi v Odisejevi domovini najdemo to grozovitost, kamor se je gotovo zanesla iz Epira. Ko je Odisej končal maščevanje, po-strelivši vse snubače, kaznuje še nezveste dekle in hlapce. Dekle dà obesiti zaporedoma na vrv, da so capljale kakor smolnice, kozjega pastirja Melantija pa so zavlekli na dvorišče, odrezali mu z neusmiljenim nožem nos in ušesa, odtrgali mu'spolovila, da jih snedo psi, odrezali mu roke in noge; pdis. XXII. v. 474—477: -Est ór Me/.dvìhov r/yov àvà jzqóòvqóv ve xal avXr/v,. r°y ò ’ ànò iièv Qivàg ve xal avara vr/Xé'i yaXxdi v imele čč. šolske sestre v tem času z našimi otroki. Koliko smo mi vsi prestali, ki se potegujemo za našo šolo! Ali ;ne bomo se naveličali še nadalje darovati, ali bomo morda vrgli obupno puško v koruzo in v očigled velikim težavam opustili nadaljnje delo? Nikakor ne! Nobeno drevo ne pade na prvi udarec. Ozirajmo se na naše slovanske brate na balkanskem polotoku, 500 let so se ubogi trpini nahajali v kruti turški sužnosti. Ali posamezni rodoljubi v slovanskih samostanih in posvetnjaki so širili med priprostim narodom omiko in tako vzbujali upanje na boljšo prihodnjost naroda. Zdaj leži turški sovrag premagan na tleh. Te sijajne zmage naših slovanskih bratov so pa tudi to dokazale, da le globoko ver'ni in vsled krščanskega življenja nepokvarjeni narod more zmagati v končnem odločilnem boju. Naša šola, postavljena na najsevernejši sioven-sko-nemški meji, ima zelo važno nalogo. Šestnaj«! nemških razredov v Velikovcu preti nam našo slovensko okolico popolnoma ponemčiti. Kako močan jez pa zoper ponemčevanje je naša šola, to pričajo neprestani in ljuti napadi od strani naših nemških narodnih nasprotnikov. Naša šola pa tudi prav v duhu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda vzgaja v verskem duhu, za to nam jamčijo naše čč. šolske sestre, ki že 17 let tako vzorno podučujejo na naši šoli. Proč tedaj z vsako malodušnostjo, vztrajajmo v boju za naše verske in narodne svetinje. Že kažejo razna znamenja, da bodo tudi nam koroškim Slovencem vremena se zjasnila. Ne smrti, ampak naš je vstajenja dan! — Nato se je izvršil obširni slavnostni spored. Običajne deklamacije smo opustili, uprizorile so se zaporedoma tri igre, vmes pa so d oh el e krasne narodne pesmi. Najmanjši otroci so uprizorili igro »Sneguljčico«. Čč. šolske sestre so omislile za male igralce krasno obleko in opravo. Sneguljčica celo belo oblečena, prava podoba nedolžnosti, in sedem dečkov kot pritli-kovčki z dolgimi bradami v celo rdeče plaj-ške ogrnjeni. Kako ljubko in kako točno so igrali! Ko si jih videl pri pogrnjeni mizi sedeti, moral si misliti, da se nahajaš, kakor basen pripoveduje, v njihovi cukrasti hišici. Nato je sledila glavna igra »Mala pevka«, ljudska igra s petjem v petih dejanjih. Igra je bila zelo dobro vežbana, kostumi okusno izbrani, petje prav lepo, deloma z igranjem na tamburici spremljano, kretanje igralcev prav naravno. Veliko veselost je vzbudil nastop pastirice z živim jagnjetom, ki je glasno meketalo. Zadnji prizor je bil posebno prisrčen, ko so vsi igralci zapeli krasno zahvalno pesem na božjo previdnost. Končno se je igrala igra »Robinson«, ki je udeležence, ki so bili po prejšnji bolj resno razpoloženi, zopet veselo zbrihtalo. Vsi igralci so prav dobro igrali, Veharjeva mati in mati Mlinarica, ogljar in Veharjev oče so jo posebno dobro pogodili. Občinstvo je bilo s slavnostjo, ki 'jo trajala nad tri ure, zelo zadovoljno in obkladalo igralce z živahnim aplavzom. Vsem preblagim dobrotnikom se enkrat izrekamo za vso podporo najprisrč-nejšo zahvalo in prosimo, da nas v prihodnje ne pozabijo. Končno naj bo še čč. šolskim sestram za ves njihov veliki trud, katerega so imele s prireditvijo tako obsežne slavnosti, izrečena najprisrčnejša zahvala. Politične vesti. Čuvaj gre. Z Dunaja se poroča, da so merodajni krogi uvideli, da je vsled trajnega in doslednega odpora »Hrvatsko - slovenskega kluba« v sedanjem položaju nemogoče vzdržati Čuvajev režim na Hrvatskem, in so sklenili Čuvaja odsloviti. Čuvaj se bo podal na dopust, od katerega se ne bo več povrnil. »Slovanska korespondenca« javlja, da bo za bana imenovan nek visok funkcionar. Iz Budimpešte pa poročajo, da se bo vzdržal še komisariat in bo za Čuvajevega naslednika imenovan višji uradnik hrvatske-ga’ ministrstva Unkelhauser. S tem bi se Hrvatov seveda ne pomirilo in bi bil ta korak le polovičarsk. Proračunski provizorij sprejet. Ker so slovenski poslanci ustavili obstrukcijo v proračunskem odseku in so jo tudi Rusini opustili, je bil proračunski provizorij (začasni proračun) v odseku sprejet. Zbornica zboruje 27. t. m. in gre potem na počitnice. Slovensko-hrvatska obstrukcija zmagala. Zmage jugoslovanskih bratov na Balkanu proti Turkom so vlile nove moči in ponos tudi Slovencem in Hrvatom. Vsi Slovenci, kar se jih peča s politiko, so povdar-jali, da bodo jugoslovanske zmage na Balkanu vplivale tudi na avstrijsko vlado, da bo morala izpremeniti zloglasni zistem proti Slovencem. Nemci sami so to čutili, in zato so se začeli bratiti z Mažari, da bi Jugoslovane še zanaprej mogli pritiskati ob steno. Odtod nemške laži o balkanskih Slovanih. Bodi na tem mestu pribito, da časopisje nobenega naroda na svetu o balkanskih Slovanih in o njihovih zmagah proti Turkom ni pisalo tako poniževalno, tako lažnjivo, kakor nemško in mažarsko. Lahi, Francozi, Angleži in Rusi so objavljali navdušena poročila o zmagah Bulgarov, Srbov in Črnogorcev. Nemško časopisje je pa kar hlastalo po turških novicah o turških zmagah, ki so se pozneje vsakokrat izkazale kot neresnične. Izmišljalo si je pa tudi strašne vesti, ki bi bile nad našo državo lahko poklicale strašno gorje, vojsko. Vrh-tega so začeli kričati, da so Slovenci veleizdajalci, ker so se veselili kot kristjani in Jugoslovani pr'avičnih zmag balkanskih narodov nad Turki. Na ta način so hoteli Nemci udušiti tisto moralno silo, moralno oporo, ki smo je postali deležni Slovenci in Hrvatje ob zmagi slovanskega in krščanskega orožja. Saj nas je napolnjevalo novo upanje, novo navdušenje, da bomo le porazili razne — Čuvaje, ki tiščijo k tlom slovenskega in hrvatskega siromaka. To navdušenje je prešinilo tudi našo vrlo' državnozborsko delegacijo. Slovenci smo od državnega zbora imeli bore malo. Plačevali smo davke, dajali državi najboljše vojake, toda vlada ni ravnala z nami tako, kakor ravna gospodar s hlapcem. Slu-.žili smo, plačilo so pa prejemali Nemci in drugi narodi, na katere je vladno oko milostno gledalo. In ravno v zadnjem času ste se vlada in vladna večina hoteli iz naših poslancev delati naravnost norca. To je bilo slovenskim poslancem preveč. V proračunskem odseku so začeli z obstrukcijo. Poslanci dr. D u 1 i b i č , Gostinčar in dr. Korošec so v odseku obstruirali tako uspešno, da so strli ošabnost večine. Nemci so proti obstrukciji kar rohneli. Nemški časniki so objavljali krvave članke zoper slovenske obstrukcioniste, češ, da delajo škodo parlamentu. Toda slovenski poslanci so vedeli, kaj delajo. Vedeli so, da Slovenci od takega parlamenta itak ničesar nimamo. Parlament je sipal denar strankam večine, na slovenske pritožbe se pa sploh ni oziral; slovenski poslanci so dobro vedeli, da bomo Slovenci od parlamenta in večine le tedaj imeli kako korist, če bodo to izsilili naši poslanci. To pa je zaenkrat bilo mogoče le z obstrukcijo. Res je bila slovenska obstrukcija tako uspešna, da je bila večina prisiljena, pogajati se s »Hrvatsko - slovenskim klubom«. Pogajanja je vodil 'načelnik dr. Šušteršič, »Hrvatsko-slovenski klub« je začasno opustil obstrukcijo in sklenil z vlado premirje. Že bližnji čas bo pokazal v političnem in gospodarskem pogledu — je zatrjeval slo- venski poslanec po tem premirju — da je krepka opozoritev naših poslancev na žalostne razmere v hrvatsko-slovenskili deželah naše države nekaj izdala. Odločnega nastopa slovenskih poslancev se iz srca veselimo in pričakujemo, da bodo nastopili tudi v bodoče z naj ostrejšim orožjem, če vlada in njena večina morda pozabite, da hočemo tudi Slovenci in Hrvati živeti! Saj je naša delegacija sedaj dejansko dokazala, da se v Avstriji proti Slovencem j n Hrvat o m ne more vladati. Večina slovenske obstrukcije ni mogla zlomiti, kakor je> obstrukcijo čeških radikalcev. Veselimo se pa zmage slovenske delegacije tudi zaradi tega, ker smo ravno na Koroškem kot najbolj zatirani del slovenskega naroda in vsled tega najradikalnejše krilo »Vseslovenske Ljudske Stranke« zahtevali naj ostrejšo opozicijo zoper vlado, ki nas ne pusti dihati! ISKRENA ZAHVALA. Vsem preblagim dobrotnikom, ki so .nam za našo letošnjo božičnico poslali toliko darov v denarju in blagu, izrekamo v imenu naše tako bogato obdarovane šolske mladine najprisrčnejšo zahvalo in voščimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. V Št. Rupertu pri Velikovcu, dne 23. decembra 1912. Vodstvo »Narodne šole«. Sloienci, pinte Jr“ i imita ! Književnost. Berila in evangeliji za nedelje, praznike in imenitnejše godove cerkvenega leta. Priredil dr. Jožef Lesar, častni kanonik, profesor bogoslovja i. dr. Ljubljana 1912. »Katol. Bukvama v Ljubljani. — Cerkvena berila (zlasti sveti listi in evangeliji) za nedelje, praznike in godove cerkv. leta. Maribor 1912. Založila kn. šk. konzistor. pisarna. — Dve krasni knjigi! Razen predpisanih tekstov, prevedenih v lepo, tudi priproste-mu ljudstvu lahko umljivi slovenščini, vsebuj eti harmonijo Kristusovega trpljenja, papežev dekret o večkratnem obhajilu in starosti prvoobhajancev, mariborska pa še posebno odlična »Predpisana branja« (o sv. zakonu, o četrti cerkveni zapovedi, o sveti veri in o krščanskem življenju). Tudi nam Korošcem so nova nedeljska in prazniška berila nad vse potrebna. Vendar naj gospodje duhovniki z naročbo še počakajo, da se dajo od merodajne strani potrebna navodila. Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. Spisal F. S. Finžgar. II. zvezek. — Zdaj je izšel tudi II. zvezek Finžgar-jevega monumentalnega dela, kateremu kritika splošno priznava prvenstvo med slovenskimi romani. Finžgar je naš Sienkie-wicz in njegova povest »Pod svobodnim solncem« ponese prav gotovo njegovo ime tudi med tuji svet, da pridobi veljavo našemu malemu narodu v svetovni literaturi. D o čim se v prvem zvezku slika razvoj mladega Iztoka, sinu iz roda Slovenov, na bizantinskem dvoru, kjer se je nasrkal kulture in vojaške umetnosti, da jo ponese med Slovene, nam drugi zvezek z veliko epsko spretnostjo predočuje, kako Iztok združi slovenski narod, spravi Slovene z Anti, porazi hunskega poglavarja Tunjuša in naposled premaga tudi bizantinske trume pod Azbadom, da tako postavi temelje veliki državi Slovenov na Balkanu. Vmes se pa plete zgodovina ljubezni med Iztokom in bizantinsko dvorkinjo Ireno, ki pridobi slovenskega junaka za blàgovest križa in se opisuje zanimiva, najbujnejšo fantazijo vzbujajoča povest boja Iztokovega za svojo izvoljenko, ki simbolizuje moč nežne in plemenite ljubezni nad neukročeno in plamtečo divjostjo onih burnih časov. Pisatelj nam v pestrih barvah slika lepoto razkošnega Bizanca, daljne stepe, kjer je taboril zemlje in kulturnega življenja željni Sloven, barbarske običaje Hunov in razgrinja tako pred našimi očmi početke slovanske zgodovine, ko so se slovanski rodovi valili proti zapadu, da zasnujejo na razvalinah propadajočega Bizanca gospod-stvo Slovanov v vzhodni Evropi. Danes, ko potomci teh rodov zadajajo dedičem Bizanca, mongolskim plemenom Turčije, zadnji udarec, da popolnoma osvo-bode podjarmljeno Slovanstvo, danes, ko se odpira Slovanom nova bodočnost, ko slovanska noga stoji pred Carigradom in Solunom, odkar je prišla med Slovane luč krščanske vere, ko vse Slovane v Evropi pre-šinja zavest njihove moči in zgodovinske naloge — danes bo Finžgarjev roman, naj-lepša priča slavne slovanske prošlosti, posebno dobrodošel, in Slovenci smemo biti ponosni, da se je ravno med nami rodilo delo, ki v njem polje duša vesoljnega Slovanstva. Delo je zdaj zaključeno, a ni izključeno, da je pisatelj završi s tretjim delom, tako da se ustvari slovanska trilogija, ki bo simbol dviganja in padanja in zopetnega dviganja Slovanstva. Dolžnost naše inteligence in tudi najširših krogov našega naroda je, da postane »Pod svobodnim solncem« najljubši roman Slovencev, ob katerem se bomo ogrevali za našo ideale. Cena I. knjigi K 3-—, elegantno vezani K 4 —. Cena II. knjigi K 3 Š0, elegantno vezani K 4-80. Založništvo »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je delo krasno opremilo. Darovi. Podpornemu društvu za slovenske vi-sokošolce na Dunaju so v času od 1. do 13. decembra 1912 darovali: 100 K: Dr. Ivan Re-gen. c. kr. profesor na Dunaju. — Po 20 K: Ivan Nabernik, c. kr. sodni svetnik v Ljubljani in dr. Anton Gregorčič, državni in dež. poslanec v Gorici. — Po 15 K: Dr. Josip Tičar, zdravnik v Kranjski gori in Jan. baron Roscher-Rath, c. in kr. podpolkovnik v p, v Celovcu. — Po 10 K: Dr. Franc Jankovič, dež. glavarja namestnik v Kozjem; dr. St. Lapajne, dvorni in sodni odvetnik, Vida Lapajne, oba na Dunaju; inženir V. Remec v Ljubljani; dr. Otokar Rybaf, državni in deželni poslanec v Trstu; Ivan Ilc, c. kr. pol. svetnik na Dunaju; dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju; dr. Josip Vilfan, odvetnik v Trstu; Rajko Ai’ce v Ljubljani; Josip Pauer v Braslovčah; dr. Franjo Rosina, odvetnik in dr. P. Turner, oba v Mariboru; primarij dr. Ivan Jenko v Ljubljani; Karel Savnik, ces. svetnik itd. v Kranju; ekscelenca fml. Ivan pl. Lavrič na Dunaju, dr. Franc Kos, prof. v p. v Gorici, in lek. Piccoli, c. ib kr. dvorni zal. in pap. dv. zal. v Ljubljani; 6 K: Dr. F. Kac, zdravnik v Mariboru; po 5 K: Iv. Mejač v Ljubljani, dr. Matija Lavrenčič v Komnu, dr. Fr. Perné, prof. verouka v Kranju, Rado Lah, prist. dež. kult. nadz. v Trstu, A. Šarabon, L. Mikusch in ing. Matko Pre-lovšek, m. viš. stavb, kom., vsi v Ljubljani, dr. Konrad Janežič, odvetnik v Voloskem, dr. Jakob To'plak, sod. svet. v Ljubljani, Štefan Podboj, prof. v Celovcu, Minka Hra-šovec-Homan v Radovljici, dr. Jos. Barle, notar v Kozjem, P. Majdič v Jaršah-Menge-šu, dr. Alojz Kraigher, zdravnik pri Sv. Trojici v Slov. gor., ing. chem. F. Turk, ravnatelj v Ljubljani, Anton Svetina, notar v Pliberku, Ivan Munda, c. kr. dež. vet. ref. v Ljubljani, Otmar Skale, c. kr. okr. višji ži-vinozdr. v Novem mestu, in Ivan Šorli, c. kr. nam. svet. v Pazinu; po 4 K: Štefan Klun v Ljubljani, Josip Rudež na gradu Tolstivrb pri Št. Jerneju, knjigarna L. Schwentner v Ljubljani, in Čili Mejač v Metliki (Mòdlin-gu) pri Dunaju; po 3 K: Franc Martelanc, c. kr. okr. živinozdr. v Tolminu, in Viktor Engelman v Šmartnem v Tub.; po 2 K: Matilda Sebenikar na Uncu, Ivan Engelsber-ger v Tržiču pri Kranju in Rudolf Pevec v Mozirju ; vsega skupaj 469 K. — Društveni odbor potrjuje z iskreno zahvalo prejem vseh teh darov in prosi v imenu bednega dijaštva novih, na razposlane položnice ali naslov prvega blagajnika: D r. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, L, Bràunerstrasse 10. Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“ ! Za smeh in kratek čas. Pest — vseklica. Sodnik obtožencu: »Vi ste torej dali to-žitelju močno klofuto.« Obtoženec: »Udaril sem ga le s svojo vseklico.« Tožitelj : »Pa veste', gospod sodnik, ta se vseknje v svojo — pest.« Tržne cene v Celovcu 19. grudna 1912 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litr. (biren) od do K V K V K V Pšenica.... _ 23 14 48 Rž 20 82 22 — 12 60 Ječmen .... Ajda . Oves . 20 78 i 22 — 7 51 Proso .... — — — _ — —* Pšeno .... — — — — — — Turščica . . . — Leča Fižola rdeča . . . Repica (krompir) . 6 66 7 — 3 — Deteljno seme . — — — — — — Seno, sladko . . 6 50 8 50 — — „ kislo . . 4 50 6 50 — — Slama .... 3 70 4 50 — — Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča — — — — — — Mleko, 1 liter — 24 — 28 Smetana, 1 „ • — 60 1 20 Maslo (goveje) . 1 kg 2 80 3 60 Sur. maslo (putar) 1 2 60 3 60 Slanina (Špeh), pov. 1 2 10 2 30 „ „ sur. 1 2 — 2 20 Svinjska mast . 1 2 20 2 40 Jajca; 1 par . — 20 — 26 Piščeta, 1 par . . 2 80 3 60 Race — — — — Kopuni, 1 par . . . 7 — 11 — 30 cm drva, trda, 1 m , 2 90 3 50 30 „ „ mehka, 1 „ 2 50 3 — 100 kilogr. Počrez O živa zaklana 73 Živina £ od do od do od [ do •S 2 v kronah Ul cu Konji Biki — — — — Voli, pitani . . — — 88 — — — 2 2 „ za vožnjo . 450 — — — — — 3 2 Junci 240 1 1 Krave .... 210 — i70 74 — — 36 16 Telice .... 200 2 1 Svinje, pitane . — — — — 144 148 89 89 Praseta, plemena 14 46 — — — — 200 140 Ovce " ❖ O Veselo novo leto ♦ ❖ ❖ <5> vsem svojim častitim podpornikom ♦ in prijateljem želi ♦ ♦ ❖ Peter Markovič ♦ & akad. slikar v Rožeku na Koroškem. ♦ ♦ Kuharica teoretično in praktično izkuSena, želi službo spremeniti. Ima posebno veselje v kako slovensko župnišče. Ivanka Gamerc, Celovec, Stauderhaus, I. stopnice, III. nadstropje. nt—ir—sr-unr-sr-ar inng jr-jagatranaa je nanovo izšla knjiga: D D D a D □ 0 D Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič. Dva dela, druga izdaja. Cena: Mehko vez. K 6’—, za družnike K 4-40, po pošti franko K L— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9'20, za družnike K 6’80, po pošti franko K P— več. naznanja s tem, da je sklenila zvišati obrestno mero. Od 1. januarja 1913 naprej se bo plačevalo za vloge po 5%, od posojil pa se bo zahtevalo po 6%. načelstvo OZHHNILO. Tvrdka Bratje Tavčar & Go. je postavila v Celovcu kraj tovor- Imeno- nega kolodvora Jilsfil BHas vana tvrdka Iraf to je plohe v vsaki količini, tudi na kupujč Iffidi vozove, (plohi se sprejemajo od 12 cm debeline naprej), smrekove, borove, mecesnove kakor tudi vsake vrste gozde. — Kdor želi natančnejših pojasnil, naj vpraša na žagi. Bratje Tavčar & Go., Celovec. nr-3CT3r^g-3t—innc-ar-sr-if at inr-ir-ic-ir in nVsl,KlsiesKrliBjMBžiejnočeiie!n n M hotele vsoj 10 vinarjev na leden žrlvovali j] g za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok? N H Potem pišite „Slov. Straži" v Ljubljani po knji- ri = žico g. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, U U ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. [ Gostilna v lepi in prostorni hiši posojilnice v Globasnici se da pod zelo ugodnimi pogoji v bajem. — Zglasiti se je treba najmanj do 15. svečana prihodnjega leta pri načelstvu Posojilnice v Globasnici, kjer se izvejo tudi natančni pogoji. m druge bolezni na dihalnih organih že leta vedno bolj uporabljajo gospodje zdravniki prijetno okusni THYMOMEL SCILLAE Besedna znamka zavarovana. Lajša krčeviti kašelj, zmanjšuje njegovo ponavljanje, pospešuje njegovo razslizanje in pomirjuje kašelj ter odstranjuje težko dihanje. 1 steklenica 2-20 K. Po pošti proti predplačilu 2-90 K pošilja franko 1 steklenico, 7'— K 3 steklenice, 20'— K 10 steklenic. Ne dajte si usi-Ijevati nadomestnih sredstev. Povprašajte pri svojem zdravniku. Izdelovanje in glavna zaloga v B. FRAGNER-jevi lekarni, c. kr. dvornega dobavitelja, --------PRAGA-!!!., št. 203.---------- Pozor na ime izdelka, izdelovatelja in varstveno znamko. Dobiva se v Celovcu v lekarnah: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt. m J neobhodno potreben za vsak zaprt prostor, v katerem morajo bivati ljudje, je avtomatična zrak osvežujoča naprava „Tifanta“. V inozemstvu in doma priznana kot izborna. Prospekti zastonj ! Zastopniki se iščejo. „Titania“-de!avnice, Wels 245, Zg. Avstr. Eno izmed mnogih priznanj : Tit. Titania-delavnice, Wels. — Prijetna dolžnost nam je, da Vam izrečemo svoje popolno priznanje za Vase zrak osvežujoče naprave, ki smo jih uvedli v vseh naših pisarniških prostorih. Naj večja korist teh naprav je gotovo v tem, da se z Vašimi napravami ohrani pozimi zrak, ki postaja vsled potrebne kurjave suh, vedno vlažen, kar je seveda največje važnosti za dihalne organe, ki trpijo vsled nečistega velikomestnega zraka. Saj je znano, da izhaja veliko število lahkih obolelosti dihalnih organov pozimi iz tega, ker trpijo vsled preveč suhega zraka in so torej pri menjavi temperature tembolj dostopni nahodnim boleznim. Zato moremofnaročitev Vaših naprav vsakomur najtopleje priporočati, tembolj, ker je ž njimi prav lahko ravnati, zavzemajo malo i^irostora in vsled navadne, okusno opreme niso neprijetne za oko. — Ž najodličnejšim spoštovanjem beležimo Vodstvo organizacij industrijskih delodajalcev. — Predsednik: Dr. Lahner. — Za upravo tajnik: Dr. Margaretha. .. ■; — ■ ■ v isfersko. dalmatinsko, noriško vino (Teran, Opolo, Lisa, Vipavec). Specialna vina, sladka, garantirano naravna: REFOŠKO, - REFOŠKAT, - MUŠKAT. Trgovina z vinom | ITAPI PII® na veliko in na drobno »r O O. f V U § L- L.. E\ BELJAK, Perau-cesta št. 1. Telefon 123. sprejme trgovska hiša na deželi. Mesečna plača 24 do 30 kron. Ponudbe pod: „Pridna“ št. 20, poštno-ležeče Pliberk. m- C3EZaC3CI3CZ3C3EZaC3C3EZiC3C3C3E3CDj D □ D D D D D D D D G D G G G N 9 zalili Marne Urie n moria v Celovca je izšla knjiga: Slovensko-nemškiinnemško-slo venski slovarček. Sestavila dr. 3f. Šket, e. kr. vi. sv., in Št. 3*odboj, c. kr. prof. Cena v prt vezani knjigi je K 2-40, po pošti K 2‘50. Dobi se v vseh knjigarnah. G G G G G G G G G G G G G G D Razglas. Minico in posojilnico v Šmihelu pri PliherKu naznanja s tem, da je sklenila zvišati obrestno mero od 1, januarja 1913 naprej, kakor sledi: Za hranilne vloge na 5°|o to je, vsak vlagatelj dobi od 100 kron glavnice na leto 5 kron obresti. Za posojila se bo zahtevalo pa 60j0. Načelstvo. a? P Peter Markovič q akodemični slikar v Rožeku na Koroškem se priporoča čast. cerkvenim predstojništvom in slav. občinstvu za slikanje različnih cerkvenih podob, posebno križeva pota, oltarne slike, banderne in slike za postni čas. Vse na trpežno platno in s stanovitnimi barvami. Ravno tako popravljam stare umetne slike. Vse po najnižjih cenah. Za poletni čas za slikanje cerkva se priporočam že sedaj. ^ 5 ! Paramenti !! (h 3 S s= S £.3 sc-w» Ul cs p £ S.-s £'I s s Mašna oMaia lstò: gati opremi, dobro blago in poceni. — UT. .52 « ^ g Plašči za Cerkvenika in mini- 3 m strante, o vratni plaščki in štole -► ° c ca n zelo poceni. c —. a-c £3 O) ^ 7^ oj n* a.M QlHÌ7DtO v različnih oblikah ; tjlllltiulu od K 1-— naprej. o 3 = 1 C3 rO s s Q> ^ Komplet z o vratnim trakom od O.” j K 2-- do K 2‘8(), kakršen je izdelek. RirOti v vsakršni obsežnosti po ! DII Kil K 3:80, K 4-—, K 4-80. EL n “ o o rj. «= sf ?% £ Rožaste svetilke za večno luč za O patentovani stenj. ! Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da bodete stalen odjemalec oddelka za paramente, knjigarne in iroovine Jožefovega društva v Celovcu. Vsem. no katere vpliva Izpre- BBS mm BB um BB BB BB BB memba vremena In tempe- rotare in vsledtega trpijo na skrninastih inpro-tinovih bolečinah ter ozeblinah, se priporoča, da so obveščeni o ICOHTRHEIIMAH-III Isti olajšuje in pomiruje bolečine, odstranjuje otekline, da postanejo členi zopet gibčni. 1 škatlica za 1 krono se dobiva skoro v vsaki lekarni. Prospekte pošilja izdelovatelj lekarnar B. Fragner PRAGA, Mala stran št. 203, vogal Nerudo ve ulice, kakor tudi proti predplačilu K P50 1 škatlico, K 5 — 5 škatlic, K 9 — 10 škatlic franko. Pozor na ime izdelka in izdelovatelja. Dobiva se v Celovcu v lekarnah „Pri angelu", Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt. BB BB BB BB BB BB BB BB «S BB BB BB Hranilno in poso jilno društvo v Celovcu m uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. I Delirili ni, draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom 6 do 10 kron na dan zaslužiti, pošljite v pismu za pojasnilo pet znamk po 10 vinarjev in svoj natančen naslov na Josip Batič, Ilirska Bistrica (Kranjsko). ! 500 kron ! Vam plačam, če moj aničevalec korenin Jamazilo" ne odstrani brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh. Cena lončku z jamčujočim pismom 1 K. Kemeny, Košiče (Kaschau), I. poštni predal (12/829) Ogrsko. Po okužbi so se neznatne ranitve mnogokrat razširile v hude rane. Obvežite tedaj vsako rano z najbolj pripravnim sredstvom. Že 40 lot se je izkazalo meeilno vlačno mazilo, takozvano Draško domače mazilo vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. 1 pušica stane 70 v. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo štiri pušice, za K 7*— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogr. monarhije« Pozor na ime izdelka ter iz-delovateija, ceno in varstveno _ znamko. Pristno le po 70 vin. Glavna zaloga: B. FRAGNEII, c. in kr. dvorni Oonovllelj lekarna „Pri črnem orlu“ Praoa, Mala sirana, vooal Nerudove ulice šl. 203. Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu »Pri angelu«, P. Hauser, H. Cult, Viki. Hauser. V sak strokovnjak Vam pove, da so stabilen ali nepremaklj. in poljeDelski strop iz tovarne C. Prosdi, Celovec, imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu. Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja ! Bogati boste! 20—30 K vsakdanjega zaslužka, če se pečate s prodajanjem mojih novosti. Tudi kot postransko opravilo. Pošljite svoj naslov na Eksport ARNOLD WEISS Dunaj, VII., Neustiftg. 137. Kdor rabi dobre in pristnobarvne zimske barhente, flanele za srajce in drugo perilo, lanene in bombažaste kanafase, cefire, platno, inlet, brisače, rjuhe, zimsko blago za dame in gospode, žepne robce in druge tkanine, naj se obrne zaupno na krščansko tvrdko Jaroslav Marek roč^^ica v Bistrem pri Hovem mestu ob met. Češko. Vzore! se pošiljajo zastonj in pošt. prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega bar-henta, flanele, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 18 kron, prve vrste za 20 kron, naj finejše vrste za 25 kron franko po povzetju. — Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — Flanelne ali ceflrne srajce za gospode po K 1*80, 2’20, 2*60, 3* in 4’- . — Odjemalcem najmanj 6 srajc pošljem poštnine prosto. — Pri naročilu zadostuje zaznamba obsega vratu. — Dopisuje so slovensko. v Celovcu ! Kolodvorska c?sta (nasproti realke) U H so naprodaj lepe, nove karte za vo- Ig H ščita, imendan, Božič in Novo leto ^ s slovenskim natiskom kakor tudi jaslice, podobice svetnikov in fin prekmorski papir za -■= pisma, r- ..v ■ Lepo posestvo v bližini letovišča Vrbe, kjer se nahaja tudi 6 razredna šola, je zaradi družinskih razmer naprodaj. Dobro zidana enonadstropna hiša ima 5 sob, kuhinjo, 2 kleti, shrambo, lep velik sadni vrt in 2 zelenjaka. Posestvo obsega 31 oralov zemljišča, med temi je 16 oralov dobro zaraščenega gozda, drugo je rodovitno polje in dobri travniki, ter je prav pripravno za mlekarno ali gostilno. Pri posestvu je tudi kajža, ki ima dve sobi, kuhinjo, klet in zelenjak ter mlin na dva tečaja s trajno vodo. Več pove Franc Repnik, železu, čuvaj na postaji Vrba ob jezeru, Koroško. RHZGLHS. Hranilnica in posojilnica v Glinjah naznanja s tem, da je sklenila od 1. januarja 1913 naprej zvišati obrestno mero kakor sledi : za hranilne vloge od 40|0 na za posojila pa od 50|0 na 51|2c|o* Načelstvo. Prvo slovensko trgovino :: papirja no Koroškem :: d Celoucn Velikovška cesta štev. 5 IHotel Trabesinger) ima v zalogi vse potrebščine za uradne pisarne, vsakovrstni pismeni papir, slovenske razglednice celovškega mesta, narodne noše, posebno krasne balkanske noše, voščilne razglednice za Božič in Novo leto; nadalje devocio-nalije: svete podobice, rožne vence, svetinjice itd. Prodam ali zamenjam za drugo posestvo (s smrekovim sečnim gozdom) pod zelo ugodnimi pogoji svoje blizu postaje Grabštanj ležeče posestvo z dobrim poslopjem, ki meri okoli 28 hektarov. Natančnejša pojasnila daje posestnik Anton Renko, trgovec v Celovcu. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ fiJpF fi gl fi S B fifiPS S® vedno le najboljšo in najcenejšo pratiko z imenom KUPUJTE »SLOVENSKA PRATIKA" za katoliško ljudstvo ICgT 37. letnik HPJ Varstvena znamka Sv. Jožef Založna tvrdka KLEINMAYR & BAMBERG v LJUBLJANI. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000. Den vloge oDrestuleino po od dne vloge do dne vzdiga. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje In eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzu! izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Tr-tu, Sarajeva, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-- za komad. Tiske srečke s 4 o/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseli vrst vrel papirjev proti gotovini po Dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.