hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče 3S38571 401998 TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje VSTOPNICE za koncert DRAŽENA ZEČIĆA - več na strani 36 - im P© %¥EA Anarhizem ni kaos in razbijgstvo Mm m Številka 10, letnik 22, 12. 05. 2011, cena: 1,50 EUR Oglas Marketing: o) A Jj i i ^ i/j/www*»niipko.co Uvodnik Morate prebrati: ca Borili so se vsi 5 iRBOveusKi župan s PReosravniKi cospooaRSTva Teoen vseživueniSKeca učenja tudi lctos InreRVJu: Taoej Sapač -PReosravniK OSA 9 14 Ko so zasavsici SVIZ-ovci šli isiiar svizca 18 FoTOGRaFsica Razsrava v DD ZacoRje 22 LeopoLD ODLazeic RazsravLiaL v HRasrniKu Špecu: Tarjana Pirc 23 26 Zasavčev zLar PRsran 2011 30 Šumuo Beseoe Domače 34 Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. jT PNenar je sveta vladar in pri denarju se L^tudi ljubezen neha. Se strinjate? Morebiti se tudi ne strinjate, a ozrite se okoli sebe. Koliko ljudi je zaradi denarja menjalo svoje prepričanje? Koliko jih je prodalo svojo dušo, da o izreku, da bi nekateri za (dober?) denar prodali tudi staro mamo ali, bog jim grehe odpusti, še koga bližjega? Noben pregovor, ki je izšel iz življenja ljudi, ni brez podlage. In tako je tudi s tistimi in takimi o denarju. Bil je čas, ko so me vabili v takšno ali drugačno združbo (beri: stran ko), češ: tam je denar. Nak, sem razložila, ni ga denarja, za katerega bi se prodala. In verjamem, da je med mojimi soprebivalci deželice pod Alpami še nekaj, ki tako razmišljajo. Žal, pa je še več takih, ki so postali prodane duše. Zdaj se pa postavlja vprašanje, kdo bolj mirno spi. Oni, ki imajo te dobrine dovolj in preveč ali tisti, ki se jim v predalih nabirajo neplačane položnice in jim prijazen glas iz telefonske slušalke pove, da imajo neplačane obveznosti in hoče vedeti, kdaj bodo poravnane (seveda, če jim telefona še niso izklopili). Odgovor je običajno izmikajoč ali pa zavajujoč - še en osebni spodrsljaj načelnega človeka. Načelnost je izredna lastnost, ki pa njega, ki se ji noče odpovedati, konec koncev pogubi. A, da ne? O, ja, pa še kako! Bodimo načelni, pa bomo ob službo, ob dobro zdravstveno varstvo in ne nazadnje ob človeku vrednega dostojnega življenja. Dostojnega, ne dostojanstvenega! Dostojanstveni so lahko le tisti s polnimi žepi cekinov. Še noben revež ni bil dostojanstven v očeh okolice. Kopajte se v denarju, pa boste dostojanstveni vedno in povsod. Jasno, če merite dostojanstvo z zunanjim bliščem, s katerim se, največkrat samozvani dostojanstvenik obdaja. Dostojno in načelno živeti v tem trenutku v naši ljubki deželici ni mogoče. Denar odpira vsa vrata: v politiki, v kulturi, v zdravstvu, v sodstvu in ne nazadnje tudi vrata do samega ljubega boga. Poskusite se prebiti skozi vsa ta vrata dostojno, pošteno in v veri, da vam to pripada, saj: zakaj s(m)o se pa borili, in ostala bodo zaprta in zapahnjena. Zaman boste trkali, kajti tisto, potrkajte in se vam bo odprlo, je že od nekdaj pogojeno s: »kulk mi daš?« Na vse to modrovanje me je napeljalo trenutno dogajanje na politični sceni, ki je svoje lovke zarila globoko v gospodarstvo in vse druge sfere našega delovanja in bivanja. Tudi Zasavc ni imun in prav žal mi je, da na naslovnici ni spet kakšen uspešen Zasavec ali Zasavka, ampak estradni umetnik, ki bo v Zasavje v kratkem prišel, svoje odpel in odšel. Uživajte v njegovem izvajanju, ako ga boste zmogli iti poslušat v dvorano na Polaju. Kruha in iger.Jn denarja, da bo Zasavc še naprej izhajal z običajnimi naslovnicami. Prodana - pa ne po svoji krivdi- Urednica Marta ali ' nfi ( Naslednja številka ZASAVCA izide 26. 05. 2011 ) Naslovnica: 1~\ v v« v Dražen Zecic v______________________________________________________J Naša bodočnost/Razmišljanja Z3 3V f freco /e ä/fcu/nost naši/ /nis/t, /esec/ in c/e/anj. , //a/at/na i/iandi 26.04.2011 Ines Lipec, Čeče-del 26a, Trbovlje - hči Pia Zore Sabina Čajič Polje 2, Zagorje - sin Kenan 27.04.2011 Manca Čop, Gabrsko 40, Trbovlje - sin Jošt 28.04.2011 Gordana Bjelovak, Trg svobode 34, Trbovlje - sin Nikola Katja Habinc, Log 7, Hrastnik sin Jan Urška Keše, Sallaumines 9, Trbovlje - sin Miha 29.04.2011 Mateja Flisek, Polje 28, Zagorje - hči Tinkara Bregant 01.05.2011 Nataša Kupšek, Knezdol 37a, Trbovlje - hči Lea Maja Knific Bukovšak, Verje 45 a, Medvode - sin Jan Bukovšak Ivana Baraga, C. 1. maja 32, Hrastnik - sin David Tokalič 02.05.2011 Martina Lugarič, Plečnikova ul. 2 Rogaška Slatina -hči Eva Lugarič Mojca Soltič, Močilno 9, Radeče - hči Neža 03.05.2011 Mihaela Razboršek - hči Nina 04.05.2011 Helena Uldrijan, Trg borcev NOB 18, Dol pri Hrastniku - hči Sara Flis 05.05.2011 Marija Cencelj, Klek 4, Trbovlje - sin Kaj Šoštar Cencelj Aleksandra Kržišnik Manfredo, Selo 65, Zagorje -hči Nika Manfredo 06.05.2011 Blaža Klopčič, Razbor 3, Čemšenik, Zagorje - hči Nej la Ibrič 07.05.2011 Anja Lendero, Petelinkarjeva 7, Kisovec, Zagorje -sin Aljaž Baš 09.05.2011 Tanja Janjič, Keršičeva c. 22a, Trbovlje - hči Vesna Janjič Iskrene čestitke! Kriza vlade Le malo je Slovenk in Slovencev, ki so dovolj stari, da imajo volilno pravico, pa še verjamejo v sposobnosti in celo v dobronamernost odločitev aktualne vlade. Le premier Pahor še vedno, kljub temu, da je vladna koalicija v hudih škripcih, samozavestno izjavlja, da vlada nikakor ni v krizi. Opozicija napoveduje predčasne volitve. Nekateri pa menijo, da bi bilo najbolje, da oblast prevzame tehnična vlada. Zagotovo pa je, da bomo v primeru odhoda DeSUS-a iz koalicije, v Sloveniji dobili manjšinsko vlado. Kako dolgo bo zdržala v podhranjeni obliki, je odvisno od milosti božje in, v danih razmerah, od apetita opozicije po oblasti. Predčasne volitve same po sebi nikakor ne bodo prinesle izhoda iz vsesplošne krize, v kateri smo se znašli. Če bi prišlo do predčasnih volitev, obstaja veliko vprašanje, kaj lahko ponudi naša že povsem iztrošena obstoječa politična elita naši državotvorni skupnosti. Volivci in volivke smo v dobrih dvajsetih letih samostojnosti preizkusili že vse mogoče leve in desne možnosti in na koncu ugotavljamo, da smo pravzaprav, ne glede na to, koga smo do sedaj volili, zgolj rotirali ene in iste osebke, ki nam že vsa ta leta prodajajo drago meglo, ki še za dihanje ni pravšnja, kaj šele za spodobno življenje. Kar smo v teh letih samostojnosti dobrega zaužili, je bilo pravzaprav pogojevano z uspešnim sodelovanjem z gospodarskimi velesilami. To pa dokazuje, da smo sicer politično samostojni, gospodarsko pa tako odvisni od drugih, da skorajda ni verjeti, da smo tudi v svojih političnih odločitvah dovolj suvereni, da bi sami krojili svojo usodo. Našo majhnost bi lahko ob dobrem političnem vodenju izkoristili nam v prid, če bi se le zavedali, da smo kot majhna državna tvorba lahko izjemno prilagodljivi in tako tudi učinkoviti. Pri naši majhnosti ne velja posnemati velikih in jih brez lastnih ciljev in idej v celoti kopirati. Vsem našim političnim opcijam manjka originalnosti. Brez inovativnosti v politiki ne bomo ustvarili pogojev za vsesplošni blagor državljank in državljanov vseh generacij. Slovenke in Slovenci po dvajsetih letih samostojne države ne želimo več živeti v sivini povprečnosti. Upravičeno pričakujemo kaj več. Takšne so bile tudi obljube pred osamosvojitvijo. Glede na zarjavelost obstoječe slovenske politične elite nas lahko iz krize popeljejo nove ideje, to pa pomeni, da na politični sceni potrebujemo nove obraze, ki zmorejo in si upajo biti originalni v svojih odločitvah. Ali bo prišlo do predčasnih volitev ali pa se bomo srečali na rednih volitvah torej ni bistvenega pomena. Bolj pomembno je, kaj novega se nam bo ponujalo na političnem meniju. Bojim pa se, da bomo v vsakem primeru imeli opravka z istimi facami in njihovimi iztrošenimi frazami o lepšem jutri, ki pa ga, tudi tisti, ki bodo doživeli pojutrišnjem, ne bomo nikoli dočakali. Nikakor pa si Slovenke in Slovenci ne želimo več politikov, ki nam bodo po eni strani dovoljevali samostojno odločanje v obliki referendumov, po drugi strani pa nam grozili, kako težki časi nas čakajo, če bomo po svoji vesti glasovali in ne za tisto, kar nam priporoča ali bolje povedano vsiljuje vlada. Najbolj svež primer groženj z elementi izsiljevanja je bližajoči se referendum o pokojninski reformi. Gre za tipičen primer uporabe argumenta moči, namesto da bi predstavniki oblasti uporabili moč argumentov. Mefisto Dan boja proti okupatorju "Borili so se vsi!" Občina Zagorje ob Savi je v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Zagorje ob Savi v torek, 26. aprila 2011, zvečer v gledališki dvorani Delavskega doma Zagorje obeležila spomin na ustanovitev Protiimperialistične fronte (kasneje Osvobodilne fronte). Qlavnostni govornik, podpredsednik Ozveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, akademik in profesor dr. Matjaž Kmecl, je v svojem govoru navzoče opomnil, da se je potrebno tega dne spominjati vsako leto znova. »Razlog, da nocoj še enkrat govorim o tem, so sodobni slovenski politikanti, ki o tem ne vedo nič. Rojeni so 20, 30 let kasneje in si zgodovino slikajo kakor znajo in so po svoje, kakor se jim porodi v njihovih zblojenih glavah, zmožni vsak hip pozabiti na vse žive in mrtve, ki so se borili za naše dobro,« je dejal Kmecl. Zelo strogo je akademik pograjal današnje politične razmere: »Današnjim politikom ni mar ne naša preteklost, ne naša čast, še manj pa prihodnost ali odgovornost do naroda. Tako odgovornosti, ki jo imajo, ni mogoče prenašati na kup norih referendumov. Danes potrebujemo novo osvobodilno fronto, ki nas bo osvobodila korupcije, brezvestnih požrtnežev, neodgovornih politikantov, kupoprodajnih novinarjev, sprenevedajočih se nergačev. Potrebujemo novo, združeno Slovenijo z odgovornostjo do nas.« Glavna vrednota osvobodilnega boja je bilo sodelovanje. »Niso se upirali le intelektualci, ki so v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili OF, ampak ves narod. To je bilo ves čas najširše gibanje, ki je zajelo Slovence. Borili so se vsi; do zadnjega kotička, do zadnjega knapa, vsi,« je najpomembnejše izpostavil Kmecl, ki mu je župan Zagorja Matjaž Švagan izročil sliko Mirana Razborška z rudarskim motivom. V kulturnem programu so nastopili ženska vokalna skupina Iris, Rudarski pevski zbor Loški glas in solisti Glasbene šole Zagorje, ki so izvajali predvsem domoljubne, partizanske pesmi. Sledila je pogostitev s partizanskim golažem. Besedilo in slika: A. G. Prvomajsko kresovanje v Kisovcu Naj se "žce"! Klub zasavskih študentov ŠKLAB je v sodelovanju s Športnim društvom (ŠD) Kisuc v soboto, BO. aprila 2011, na travniku ob Mediji pripravil brezplačno kresovanje. Obiskovalci so se lahko od 20. ure dalje zabavali ob zvokih predskupin Mad Roosters, Rink Panker, Dirty Mac, AKA in Kronika. Glavni gostje Big foot mama so na oder stopili malo pred pol dvanajsto, igrali pa predvsem svoje stare uspešnice. 0rvič je ŠKLAB poleg kresovanja organiziral tudi F spremljevalne prireditve. V soboto si je bito mogoče ogledati Rudniški muzej Kisovec, tržnico, kjer so se predstavila okoliška društva ali razstavo slik Kulturnega društva Svoboda Kisovec. Organizatorji so poskrbeli tudi za športno udejstvovanje; na igrišču ŠD Kisuc je že od petka potekal turnir v malem nogometu. Bili pa so tudi dobrodelni, saj je vzporedno s kresovanjem potekalo zbiranje zamaškov za Gala, z zbiranjem rabljenih tiskalniških kartuš so podprli projekt Rdečih noskov, zbirali pa so tudi šolske potrebščine. Akcija zbiranja zamaškov se nadaljuje do konca maja, zbirno mesto pa je na sedežu Krajevne skupnosti Kisovec-Loke med uradnimi urami. Besedilo in sliki: A. G. za avc 12. maj 2011 5 Funšterc Z<3 BVC »Vanno kolo« V/ sredo, 4. maja 2011, je bila v prostorih Občine Trbovlje druga seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Trbovlje, ki se je je udeležila tudi podžupanja mag. Barbara Žgajner Tavš. lavna tema je bila organizacija kolesarskih izpitov, saj vJtako kot vsako leto v mesecu maju Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju s Policijsko postajo, Kolesarskim društvom Partizan Trbovlje in Združenjem šoferjem in avtomehanikov Trbovlje organizira ter pomaga osnovnim šolam pri izvedbi kolesarskih izpitov za učence petih razredov osnovnih šol. SPVCP občine za osnovne šole tudi priskrbi potrebno gradivo kot so nalepke »VARNO KOLO«, zapisnike o pregledu koles ter kolesarske izkaznice. V preizkusnih vožnjah bodo tudi letos prostovoljno sodelovali člani Kolesarskega društva Trbovlje. Za terminsko izvedbo le-teh se bodo dogovarjali s predstavniki posameznih šol. Učenci Osnovne šole Tončke Čeč bodo izpit opravljali po ulicah mesta Trbovlje, učenci ostalih šol pa na poligonu v Ločici, kjer bodo sodelovali tudi člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Trbovlje. Kolesarsko društvo Partizan Trbovlje bo v skrbi za večjo varnost 14. maja Z011 organiziral kolesarski sejem na igrišču Partizan in sicer med 9.00 uro in 18.00 uro. Člani so obravnavali tudi aktualno problematiko prometne ureditve na posameznih odsekih cest ter na parkiriščih, kjer bi bilo potrebno dopolniti obstoječo prometno signalizacijo oziroma namestiti novo za zagotovitev večje varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Vir: Občina Trbovlje Na HRaSTHIŠKIH cesraH Deta jo pospešeno na oveH FRonraH Obnova hodnika za pešce od podjetniškega inkubatorja do križišča na Trgu Franc Kozarja v Hrastniku se nadaljuje, dela potekajo tudi Pod skalco na Brnici. Urejanje pločnika na rudniškem koncu “7 delom pri obnovi hodnika za pešce se je začelo lan-jjL-sko leto in bo v nadaljevanju obsegalo tudi preplastitev ceste,“ je povedal Jani Kraner, direktor občinske uprave. „Ureditev pločnika in ceste financira Direkcija RS za ceste, Občina Hrastnik pa financira ureditev nove javne razsvetljave ob pločniku - kabelska, kanalizacija, jaški, kabli, kandelabri in svetilke. V cesti bodo zamenjali tudi fekalno kanalizacijo in vodovod, kar pa še usklajujemo z Pod skalco MOP. Pločnik bo urejen, sama preplastitev ceste pa bo sledila po uskladitvi z MOP enkrat poleti. Izvajalec del je CP Ljubljana.“ Dela potekajo tudi Pod skalco na Brnici, kjer bodo zavarovali skale po naročilu Direkcije RS za ceste. Kraner pojasnjuje:„Skala je posegala v normalni prosti profil ceste, zato so se kamioni s ponjavami umikali na levo in pogosto prevozili polno črto in s tem ogrožali nasproti vozeča vozila. Previs so odpikirali, z mrežami pa bodo zavarovali cesto pred padajočim kamenjem...“ Besedilo in slike: Tanči Moljk iRBOveusKi župana s PReDsravniKi cosponaRSTva V/ prostorih občine Trbovlje so se v četrtek, 5. maja 2011 na delovnem srečanju z županom sestali predstavniki desetih največjih trboveljskih gospodarskih družb z namenom priprave izhodišč in načrta sodelovanja pri ključnih razvojnih usmeritvah. |Xot je poudaril župan Vili Treven, Ivželi vodstvo občine z iskanjem sinergije vseh akterjev v prostoru najti ustrezne dolgoročne rešitve, ki bodo istočasno podlaga temeljni razvojni strategiji za prihodnje obdobje. Vodstvo občine bo tako tudi v prihodnje gradilo na politiki odpiranja, sodelovanja in združevanja, saj se zaveda, da je razvoj kraja odvisen od tesnega sodelovanja s podjetništvom in gospodarstvom. Na predlog predstavnikov gospodarstva naj bi se v prihodnje krog vabljenih širil tudi na ostale zainteresirane gospodarske subjekte v občini. Občinske strokovne službe so gospodarstvenikom predložile osnutek občinskega prostorskega načrta, v katerem so opredeljene cone oz. zemljišča, namenjena poslovni dejavno- sti. Sprejet je bil dogovor o skupnem vnaprejšnjem planiranju in koordiniranju komunalne in cestne infrastrukture. V pripravo in izvedbo skupnih projektov, kakršen je razvoj zasavske energetike, pa naj bi se intenzivno vključevali strokovni predstavniki domačih podjetij, v sodelovanju z občino ter državnimi institucijami in zavodi. Na srečanju so se pogovarjali o tudi o iskanju rešitev za ohranitev stabilnega bančnega sistema v občini. Do prihodnjega srečanja pa naj bi pripravili nabor predlogov projektov, ki bi jih bilo smiselno oz. nujno vključiti v delovni načrt za prihodnja leta. Vir: Občina Trbovlje Čismna aiccua v Litiji M soboto, 07. maja 2011, je občinski odbor Slovenske Demokratske Stranke Litija organiziral čistilno akcijo v mestu Litija. ^birališče za vse, ki jim ni vsee-^no, kakšna je Litija, je bilo pri čolnarju pred športno dvorano v Litiji. Očistili so: center Litije, okolico Zdravstvenega doma, naselje Rozmanov trg, okolico Osnovne šole Litija, Graško dobravo in okolico Železniške postaje. Čistilne akcije so se med drugimi udeležili litijski podžupan Gregor Zavrl in občinska svetnika Boris Doblekar in Filip Fele. Ob zaključku akcije so bili vsi »smetarji« istega mnenja, da litijska komunala oz. njeni smetarji zadnja leta dobro delajo, saj je vidna razlika v primerjavi s prejšnjimi leti. Besedilo in slika: ŠkL OPRAVIČILO V Zasavcu št 9 z dne 28. 04. 2011 je bila v prispevku SDM LITIJA OB DNEVU ZEMLJE ZASADILA LIPO Slovenska demokratska Stranka pomotoma preimenovana v Socialno demokratsko Stanko. Za napako se opravičujemo! Uredništvo Del sobotnih »smetarjev« pri počitku Dan SLOvensice zasrave štiri na jstič \ /nedeljo, 10. aprila 2011, je bila v Geo-V metričnem središču Slovenije že 14. tradicionalna prireditev ob Dnevu slovenske zastave, ki jo že vsa leta pripravlja in vodi društvo Heraldica Slovenica. Prireditev je posvečena spominu na 7. april 1848, ko je Lovro Toman, študent prava, kasnejši poslanec v dunajskem državnem zboru, s svojimi prijatelji v Ljubljani na Wolfovi ulici razvil slovensko zastavo. Slovensko trobojnico je na GEOSS prinesla častna enota slovenske vojske v spremstvu zastav članic Evropske unije, občinskih zastav in društvenih praporov in je ob igranju slovenske himne svečano zaplapolala. Slavnostni govornik Ivan Oman, starosta slovenske demokracije, član predsedstva Republike Slovenije, izvoljen na prvih demokratičnih volitvah samostojne Slovenije, je v med drugim opozoril, da je Slovenija prežeta z nepoštenjem, korupcijami, aferami, nezaupanjem in tajkunstvom. Ni še dolgo od tega, ko je nekaj veljala beseda in stisk roke, sedaj pa podpisane pogodbe še komaj kaj veljajo. Pred dvajsetimi leti smo vedeli kaj hočemo, ali vemo tudi danes? Kulturni program je letos pripravila Občina Zagorje ob Savi v sodelovanju s prof. Metko Podpečan. Besedilo in slika: ŠkL O seDemoeseTiH lctih Naše žene Marta Krpic, glavna in odgovorna urednica Naše žene, je predstavila, v knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje sedemdesetletno pot in ustvarjanje ženske revije, ki jo prebirajo tudi moški. pobudo za njen obisk F je dala Marija Pišek, ki je že osemkrat sodelovala na tekmovanju kuharjev amaterjev v njihovi organizaciji. Revija ima že od prve številke, ki je izšla v januarju 1941, enak koncept, vsebina je vedno aktualna. Največja izdana naklada je bila 80.000 izvodov, danes je okoli 12.000 izvodov, od tega jo pošljejo nekaj več kot 8.200 izvodov stalnim naročnikom. Naslovnice prve številke revije Leta 1949 je bilo v trboveljskem okraju 1.500 naročnic. V reviji objavljajo vse, kar je aktualno na področju dogajanja, delovno pravne zakonodaje, nege in vzgoje otrok, dela na vrtu, zdravstvenih nasvetov ... Objavljajo življenjske zgodbe, romane v nadaljevanjih, križanke, podatke o pomembnih telefonskih številkah. Kljub težkim časom se trudijo, da je revija napisana v razumljivi in lepi slovenščini. Obiskovalke večera so povedale,da jim revija ogromno pomeni. Pobudnica obiska je skupaj s hčerko pripravila še sladek prigrizek. Marti Krpic se je za zanimiv večer zahvalila Simona Solina Obiskovalke-zveste bralke Naše žene Besedilo in slika: Irena Vozelj Na MunšaH ob Dnevu upona proti oiiupaTORju in PRazmitu oeia \l petek, Z9. aprila Z011, se je v dvorani na Mlinšah odvijala prireditev v počastitev kar dvema praznikoma: dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela. \/se navzoče je pozdravil in jim v imenu organizatorjev V zaželel prijetne praznike predsednik Kulturnega društva Mlinše, Valentin Kralj. Slavnostni govornik je bil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Mlinše, Stane Kovač. Kulturni program so izvajali Rudarski pevski zbor Loški glas in recitatorji Kulturnega društva Mlinše. Partizanska pesem je zadonela pred polno dvorano navdušenega občinstva. Slišale pa so se tudi pesmi Karla Destovnika Kajuha, ki so jih doživeto predstavili štirje recitatorji KD Mlinše. Besedilo in slika: Marija Ribič, KD Mlinše Zbor Loški slas in recitatorki Teoen vseživuenjsiieca učenja v Zasavju tudi lgtos "T majem se pričenja Teden vseživljenjskega učenja, Z-vseslovenski festival učenja, ki na pobudo Andragoškega centra Slovenije poteka že od leta 1996. Letos ponovno tudi v Zasavju! Osrednji del festivala bo potekal med 16. in 22. majem 2011, brezplačne prireditve, povezane s učenjem, pa bodo pravzaprav potekale od začetka maja, pa vse do konca junija. Namen dogodka je promocija ter spodbujanje vseh generacij k učenju. Teden vseživljenjskega učenja bo letos v Zasavju bogat z različnimi dogodki kot še nikoli. Na Zasavski ljudski univerzi smo skupaj s partnerji pripravili še več prireditev kot v preteklih letih. V koledarju prireditev, ki je objavljen na spletni strani http://tvu.asc.si/koledar/. je za Zasavje objavljenih preko 70 prireditev. V maju in juniju jih bodo izvedle različne ustanove v vseh treh zasavskih občinah. Koledar prireditev bo dostopen tudi na spletni strani ZLU www.zlu-trbovlie.si. na spletnih straneh izvajalcev in v lokalnih spletnih medijih. Izbor prireditev pa bo objavljen v posebni zloženki, ki jo bodo še pred pričetkom osrednjega dela Tedna vseživljenjskega učenja prejeli v večini zasavskih gospodinjstev. V letošnjem Tednu vseživljenjskega učenja bodo v Zasavju poleg koordinatorja, Zasavske ljudske univerze, sodelovali še izvajalci: Abitura d. o. o. iz Celja, Društvo hrbteničarjev Zasavje, Društvo U3- Univerza za tretje življenjsko obdobje Zasavska regija, Društvo za zdravilne rastline Zasavje, 'f V U 2 0 11 Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik, Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, Medgeneracijsko društvo Srečno Zagorje, Mladinski center Trbovlje, Višja strokovna šola ŠC Novo mesto, Turistično razvojno društvo Krajinski park Kum Dobovec, Vitkar zavod in Območna služba Trbovlje Zavoda RS za zaposlovanje. Poleg teh pa bodo pomembno vlogo odigrali tudi različni podizvajalci in posamezniki, ki bodo večino prireditev izvedli brez plačila, zato je seveda udeležba na prireditvah brezplačna. Prireditve, ki jih bodo izvajalci ponudili občanom, zajemajo različne vsebine, od informativno-svetovalnih prireditev (informativni dnevi, karierni sejem, pomoč pri izpolnjevanju vloge za sofinanciranje izobraževanja...), predstavitvenih prireditev (dnevi odprtih vrat v različnih programih, potopisna predavanja, predstavitve različnih programov ali vsebin...), prireditev, v katerih udeleženci aktivno sodelujejo (jezikovne, računalniške, ustvarjalne delavnice, delavnice komuniciranja in fizičnih aktivnosti, kot npr. plavanje in taijiquan) do številnih spremljajočih prireditev (razstave likovnih del, literarni večeri, pravljične urice za otroke in starše, strokovne ekskurzije). Prepričani smo, da bo v pestri ponudbi vsak našel nekaj zanimivega zase. Pridružite se! Skupaj lahko pokažemo, da tudi Zasavje postaja učeča se regija! Besedilo: Valentina Uran, Zasavska ljudska univerza Pridružite se nam na 16. vseslovenskem festivalu učenjal OBISK VSEH PRIREDITEV JE BREZPLAČEN! fA -f V u 2 0 11 76^ 1996-2011 KOLEDAR PRIREDITEV tvu.acs.si/koledar/ LniSTHIi W Kontakt za TVU v Zasavju f 03 56 31 191,03 56 55 120 Valentina.uran@guestarnes.si www.zlu-trbovlie.si DEN VSEZ,VLJ4:JvJS/f£G^ UČENJA PONUDIMO ODRASLIM KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE E PiHaim omcesreR SVEA ZacoRie -150 lgt Pihalni orkester SVEA Zagorje obeležuje v letošnjem letu že 150. leto svojega delovanja. Zadnjih 30 let je orkester dobro poznan po Sloveniji in širom po svetu, saj se poslušalcem na različnih koncertih in prireditvah predstavlja z všečno in kakovostno iz- vedbo različnih glasbenih zvrsti. /"^rkester je sodeloval na števil-vJnih tekmovanjih, med katerimi je leta 1981 na svetovnem prvenstvu v Kerkradeju na Nizozemskem osvojil zlato medaljo, leta 1992 pa absolutno prvo mesto na tekmovanju v nemškem Bambergu. Nazadnje je sodeloval na 13. Mednarodnem tekmovanju velikih pihalnih orkestrov v češki Ostravi, kjer je leta 2007 v najvišji težavnostni kategoriji osvojil zlato priznanje, dirigent Peter Kuder pa je prejel nagrado za najboljšega dirigenta tekmovanja. V času svojega delovanja je orkester veliko gostoval, in sicer na Češkem, Poljskem, v Nemčiji, Italiji, Avstriji, v republikah nekdanje SFRJ, na Norveškem ter v Španiji. Če izpostavimo pomembnejša gostovanja je bil orkester leta 1996 ob priložnosti postavljanja slovenskega božičnega drevesa povabljen v Vatikan, kjer je godbenike v svoji palači gostil sam Papež Janez Pavel II, septembra naslednje leto pa je orkester predstavljal Slovenijo v Rusiji na 850 letnici Moskve, kjer je imel kar 8 nastopov pred množičnim občinstvom. V letu 2000 je sledilo gostovanje v poljskem mestu Wieliczka, kjer je orkester koncertiral 125 m pod zemljo v rudniku soli, na 1. evropskem podzemnem festivalu rudarskih pihal- nih orkestrov. Z gostovanji pestro je bilo tudi predju-bilejno leto 2010, ko je orkester gostoval v nemškem Kemnathu, z Zagorjem pobratenim mestom, in v avstrijskem Eisenerzu, septembra istega leta pa je godbenike čakal še zaslužen nekajdnevni oddih na Rabu. Gostovanje v Kemnathu se je ponovilo tudi v letošnjem letu, ko je orkester koncertiral ob otvoritvi tamkajšnje večnamenske dvorane. Kljub vsemu pa godbeniki najraje nastopajo pred domačim občinstvom. Orkester vsako leto pripravi dva samostojna koncerta in sodeluje na številnih prireditvah. Med bolj znane sodijo Festival Lent, Festival Ljubljana, Ce-Ije-Knežje mesto, Soboški dnevi, Koprska noč, Rock Otočec, Pivo in cvetje, itd. Večkrat je koncertiral tudi v Ljubljani, med drugim tudi ob osamosvojitvi Republike Slovenije, 25. 6. 1991. Orkester je posnel veliko nosilcev zvoka, med katerimi so najbolj uspešni prav zadnji izmed njih, ki vsebujejo uspešnice filmske in popularne glasbe. Za zgoščenko Film, Blues, Pop-Rock je orkester leta 1998 v kategoriji za najboljšega izvajalca filmske, scenske in instrumentalne glasbe prejel Zlatega petelina. Ob 140-letnici je orkester izdal zgoščenko z znanimi pop rock priredbami, leta 2006 pa zgoščenko, ki vsebuje izbor slovenskih skladb različnih žanrov. V okviru obletnice bo orkester 21. Maja, v Kulturnem centru Delavski Dom Zagorje, izvedel slavnostni koncert, v juniju organiziral srečanje pihalnih orkestrov, jeseni pa gostil orkester in pevski zbor iz Kemnatha. Ob 150. letnici bo izšla tudi nova zgoščenka pri ZKP RTV Slovenija, na kateri bo predstavljeno delo orkestra preko tonskih posnetkov, ki jih je orkester izdal na številnih nosilcih zvoka, med katerimi je bil eden tudi nagrajen z Zlatim petelinom. Izdan komplet bo vseboval tudi DVD ploščo, na kateri bodo vsi štirje videospoti orkestra, med njimi tudi Bohemian Rhapsody, in oddaja z znanimi slovenskimi pesmimi različnih žanrov, ki je bila posneta za nacionalno televizijo. Na spletni strani orkestra http://www. svea-zagorje.com/ lahko najdete več podatkov o orkestru, slike ter novice o prihajajočih koncertih. Besedilo in slika: PO SVEA Zagorje Kšefti O Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel,/fax: 01/8983-029,8984 209 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-1 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z < «g možnostjo sponzoriranja (ffiümitß UtClH trženje in produkcija za gospodarsko ■ m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ , E-mail: atv.signal@siol.net OffJAl/A NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! (71/J ELEKTROPROM > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV ei&r etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 P k NAROČILNICA ZA ČASOPIS 73 Mt Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 A A : V Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:....................... Telefon:.......... Naslov:............................... Davčna številka: Podpis:........ PROjeiirni Teoen na SŠZ Na Srednji šoli Zagorje je od 6. 4. do 8. 4. 2011 potekal projektni teden, ki so ga letos skrajšali na tri dni. k ja sredo so potekale v okviru naravoslovnih dni pred-I ivsem delavnice. Prvi letniki programa zdravstvena nega so imeli predavanje o drogah na ulici, začetkih in pasteh za mlade in kako se jim izogniti. Predaval je kriminalist dr. Bartolj. Sledile so delavnice o vrstah psihoaktivnih snovi, vzrokih za njihovo uporabo, o posledicah zlorab, ki se kažejo pri posamezniku in družbene posledice. Prvi letniki ostalih programov so imeli likovno delavnico: Izdelava planeta Zemlja iz odpadnih materialov, čistili so okolico šole in strugo potoka, imeli so Eko - matematične delavnice in oblikovanje poročila. Dijaki drugih letnikov programa zdravstvena nega so si ogledali film: Mi, otroci s postaje ZOO, sledilo je predavanje dr, Bartolja, nato pa so na temo odvisnosti pisali pesmi, oblikovali plakate, izdelovali zloženke, uporabljali strokovno literaturo. Izdelke so predstavili na oglasni tabli. Drugi letniki ostalih programov so izdelovali plakate: Prihodnost je v naših rokah in izdelali krajši film s pomočjo eko himne in promocijske plakate za predstavitev lokalnih lepot. Dijaki tretjih letnikov programa zdravstvena nega so izvajali poskuse in poslušali predavanje kot ostali dijaki. Povzetke svojega dela so napisali v angleščini in izdelali tudi brošuro. Dijaki tretjega letnika programa trgovec so računali ogljični odtis razreda in naredili analizo. Izdelali so plakate na temo Alternativni viri pridobivanja energije. 4. in 5. letniki so izvedli delavnice na temo Usmeritev v razvoj zelenega turizma in Zdrav obrok. Šteli in analizirali so promet na terenu. Dijaki in dijakinje petih letnikov pa so poskusno pisali 2. izpitno polo iz poklicne mature. Četrtek je bil namenjen strokovnim ekskurzijam: ogled laboratorija v Cementarni Trbovlje, ogled posameznih oddelkov v bolnici Trbovlje, reaktorja Podgorica in Hiše eksperimentov, tovarne pohištva Stilles Sevnica, termoelektrarne in tovarne Duropack Brestanica, pivovarne Union, steklarne in muzeja v Hrastniku, Evropske hiše, banke Slovenije, parlamenta in šolskega muzeja. V zdravilišču Laško so se dijaki kopali, šli v fitnes in si ogledali zdravilišče. Dijaki 4. in 5. letnikov so se odpeljali na Kras, kjer so si ogledali Sveti Križ, Kostanjevico s Škrabčevo knjižnico in grobnico Burbonov, nato so odšli v Goriška Brda v vinsko klet in nazadnje na grad Zemono. V petek so imeli vsi dijaki in dijakinje športni dan, orientacijski pohod v evro parku. Besedilo: mas. Barbi Vidmar VPLIV MEDIJEV NA MLADOSTNIKOVO SAMOPODOBO : Mornje pneHRaruevanja M petek, 22. 4. 2011, so v knjižnici Mileta Klopčiča Zagorje organizirali okroglo mizo na temo VPLIV MEDIJEV NA MLADOSTNIKOVO SAMOPODOBO s poudarkom na motnjah prehranjevanja. I deležih' so se je učenci višjih razredov vseh treh osnov-Unih šol, šolske knjižničarke in nekatere delavke šolskih svetovalnih služb. Izhodišče za razpravo so bile knjige na temo anoreksije ( Debeluška, Do zadnjega diha, Miriam ima anoreksijo, Punce v stiski, Grenka čokolada ). Trend današnje družbe je vitkost. Revije so polne podob suhih manekenk, ki svetujejo, kako priti do popolne postave, koliko shujšati, da bodo oblačila lepše pristajala ... In prav mladi, ki so v iskanju svoje identitete in samopodobe, so najbolj dovzetni za vplive teh lepotnih idealov in si želijo biti ravno tako popolni, kot so popolne podobe v revijah. Pri tem pa pozabljajo, da so te podobe največkrat prikrojene oz. lažne. Spregovorili so tudi o drugih vzrokih, ki pripeljejo do te hude bolezni. To so lahko nenormalni odnosi v družini ali med vrstniki, včasih pa je dovolj le nedolžna opazka osebe, ki jim je blizu. Med prisotnimi je bila učenka, ki je prebolela anoreksijo in je bila izkušnje o svoji bolezni pripravljena deliti z vrstniki. Njena zgodba jih je zelo prizadela in spoznali so, kako hitro in neopazno lahko prestopijo mejo med »normalnim« in »bolezenskim« hujšanjem. Ob izpovedih udeleženk, ki so anoreksijo spremljale kot družinski člani ali prijatelji, ki z občutkom nemoči stojijo ob bolnem človeku in mu ne morejo pomagati, dokler si ni sam pripravljen pomagati, so pretreseni spoznali, kako močno takšna bolezen vpliva na vse družinske člane in najboljše prijatelje ter kako hudo je govoriti o tem še dolgo potem, ko anoreksična oseba okreva. Vsi, ki so se udeležili okrogle mize, se strinjajo, da bi se o tej temi morali več pogovarjati, tako v domačem okolju, kot v šoli, saj bolezen JE in BO prisotna vse dokler bo vitkost ideal za srečno življenje. Z najstniki bi se morali pogovarjati ne samo starši, ampak tudi učitelji in drugi strokovnjaki, ki bi jih učili prevzemati nadzor nad svojim odnosom do sebe ter samospoštovanja. Besedilo: Romana Bizjak Knjižnica Zasorje Akcija Naj PROSTOVOuec Trenutni vrstni red: Nai NVO: 1. Društvo diabetikov Trbovlje - 6 glasov 2. TD Čemšenik - 4 glasove 3. Literarni prijatelji DUT - 3 glasove 4. Društvo upokojencev Trbovlje - 3 glasove 5. KORK Čemšenik - 3 glasovi 6. Eko Krog - 3 glasovi 7. Turistično društvo Hrastnik - 2 glasova 8. Društvo diabetikov Hrastnik - 2 glasova 9. Društvo za vrednote NOB Trbovlje - 2 glasova 10. Društvo U 3 Zasavje - Nai prostovoljci: 1. Olga Špajzar, DU Trbovlje - 11 glasov 2. Simona Jarc, KORK Čemšenik - 3 glasovi 3. Uroš Macerl, Eko krog - 3 glasovi 4. Tine Lenarčič, Literarni prijatelji DUT - 2 glasova 5. Viktor Ramšak, Društvo diabetikov Hrastnik - 2 glasova 6. Vika Bočko, Društvo za vrednote NOB Trbovlje - 2 glasova 7. Mojca Greben, TD Hrastnik - 2 glasova 8. Silva Kovač, TD Čemšenik - 2 glasova 9. Lidija Hutar, DOB SLO, Trbovlje - 1 glas 10. Slavko Gulič, Literarni prijatelji DUT - 1 glas 11. Dušan Martinčič TD Čemšenik - 1 glas 12. Stanislava Radunovič, TD Čemšenik - 1 glas r Izžrebani slasovalec: n Viki Kušar Novi log 13, 1430 Hrastnik F Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. Mrest Sš? Mrest Mr*ta nevladnih orgonaocij Zobovja Mraža nevladnih organuodj Zawvja GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 5/2011 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi §&Mrest Mrežo nevlodnih orQOnirocij Zasavja • ' 3? Mrest Mrežo nevlodwh erflannotu ZosovK GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 5/2011 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) L. — — — — — __ — — — — — (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi Tadej Sapač, predstavnik Organizirane skupine anarhistov „Anaiuuzem ni Kaos in RazBuašTvo11 f^rsanizirana skupina anarhistov \mS (OSA) je del Federacije za anarhistično organiziranje (FAO). Obe se zavzemata za avtonomijo organiziranja, federalizem, svobodo združevanja, čim večjo solidarnost in vzajemno pomoč. Za svetovno krizo, revščino, brezbrižnost družbe in socialne razlike je po mnenju delujočih v teh dveh organizacijah kriv kapitalizem. Obe spodbujata anarhizem, ki ga Slovar slovenskega knjižnega jezika označuje kot stanje brez reda, organiziranosti, za neurejenost. Organizirana skupina anarhistov od 13. do 15. maja v Delavskem domu Trbovlje pripravlja Dneve avtonomne politike in kulture ANARH. Na brezplačnih delavnicah, tribunah, kulturnih predstavitvah bodo sodelovali tuji gostje, OSA in FAO pa bosta obiskovalcem poskušala približati idejo anarhistične organiziranosti družbe. Od kje ideja za organizacijo ANARH-a? Ideja se je porodila na kongresu FAO (neke vrste slovensko anarhistično združenje, op. p.), ki je bila poleti 2009. Želeli smo prirediti mednarodni anarhistični sejem, ki je bil leta 2003 že organiziran v Sloveniji, nato pa potoval po Balkanu. Vsako leto ga je gostila druga država, lani Srbija, letos pa smo se odločili narediti svoj sejem, s svojim imenom. Kaj bodo obiskovalci videli na ANARH-u? Gre za mednarodni sejem knjig, politike, kulture, deloma tudi umetnosti. Obiskali nas bodo gostje iz Anglije, Francije, Španije, Italije, Avstrije, Nemčije. Sejem sicer bolj apelira na goste iz bivše Jugoslavije, torej Srbije, Hrvaške, mislim pa, da pride tudi nekaj Grkov. Ljudi bi povabil, naj se udeležijo tega sejma v čim večjem številu. Naj vprašajo, kar jih zanima. Tudi če bodo prišli z idejo, da je anarhizem razbijaštvo, jih ne bo nihče grdo gledal. Povedali jim bomo, da ni tako in kaj anarhizem v bistvu je. Potem je pa na njih, če bodo to sprejeli ali ne. Zakaj ste izbrali Trbovlje? FAO je sestavljen iz več avtonomnih lokalnih skupin, ki delujejo po svojih načelih, a so združeni v organizacijo, saj določenih projektov zaradi premajhnega števila ljudi ni mogoče uresničiti na lo- kalnem nivoju. Največkrat so problem finance. Sejem smo najprej želeli organizirati v Ljubljani, a je bil edin kraj, kjer bi to lahko izvedli, Metelkova. Ta pa ima neko negativno konotacijo, kar pomeni, da bi se zaprli v geto, ljudi pa bi kraj odvrnil od udeležbe. Druga možnost je bila mariborska Pekarna, a tudi o tej med Mariborčani krožijo stereotipi. Nato je OSA organizirala nek projekt v Delavskem domu Trbovlje in z direktorjem smo se pogovarjali tudi o sejmu. Ponudil je pomoč, mi smo FAO predlagali, da bi sejem organizirali v Trbovljah in predlog so podprli. Tudi sicer so Trbovlje več kot primerne, saj imajo velik simboličen pomen za delavski boj. Sama zgodovina Zasavja je pomembna za Slovenijo, tu so prvi praznovali dan žena in prvi maj in prvi antifasištični upor. Kako bo potekal ANARH? Sejem se začne v petek (13. maja, op. p.) popoldan - razstavljene bodo fotografije in dokumenti glede anarhizma od osamosvojitve Slovenije naprej. Organiziramo javno tribuno, kjer se bodo predstavile slovenske samoorganizirane skupine, med drugim bodo zraven tudi Civilna inicativa Trbovlje, Eko krog, sindikat Radia študent. Kaj pa ostale dni? Na programu imate raznovrstne delavnice, od kmetijstva, ekologije do feminizma. Želimo, da ne bi ljudje le prišli, pogledali in odšli, ampak bi tudi aktivno sodelovali. Iskali smo posameznike, ki bi delavnice vodili, oni pa so predlagali naslove delavnic. Tour cantina deluxe bo vodil prijatelj iz Belgije, ki živi v Sloveniji in je del OSE. Živi po anarhoprimitivističnih načelih; sam proizvaja elektriko, črpa vodo. Ideja za delavnico Ženska ženski je prišla s strani feminističnega kolektiva lokalne skupine iz Ljubljane. V delavnici Neodvisno povezovanje kot alternativa prehrambeni industriji je predstavitev urbanega vrtičkarstva. Idejo je prispevala ljubljanska skupina, ki ima po celem mestu vrtove, kjer pridelujejo zelenjavo. V ozadju vsega pa je cilj, da ljudje sami s svojim delom kaj pridelajo, ne pa le kupujejo v trgovinah. Ideja je oddaljitev od uporabe mesa in masovnega klanja živali. Imeli bomo še delavnico o reciklaži, kjer želimo pokazati, kako iz odpadnih materialov narediti nove, upo- Tadej Sapač rabne stvari in tako proizvesti čim manj smeti. Več informacij o sejmu se nahaja na spletni strani FAO in OSE. Pravzaprav si niti sam še ne predstavljam, kako bo vse skupaj videti, bo pa vsekakor zanimivo. Kako ste sploh ustanovili OSO? Od kje ideja? Ideja je bila dana poleti 2009 na protifa-sištičnem shodu, že prej pa je to živelo v naših glavah, a nikoli ni nihče pozval k malo bolj organizirani dejavnosti. Do takrat smo delovali kot posamezniki v navezi z ljubljansko organizacijo Info shop, ki deluje na Metelkovi. Za udeležbo na kongresu tistega poletja smo posamezniki v Zasavju dobili vabila, nihče pa si niti ni predstavljal, kaj naj bi to bilo. V okviru kongresa je bila izražena želja, da ustanovimo avtonomno lokalno skupino. Do tega je prišlo konec oktobra 2009, ko nas je pet neformalno ustanovilo OSO. Članstvo sedaj počasi raste. Aktivnih nas je deset, imamo pa še nekaj podpornikov in somišljenikov. Kje imate svoje prostore? Prostorov trenutno nimamo, saj nam jih je poplavilo. Razmišljamo pa, da bi se naselili v katero od zapuščenih hiš, ki jih je v Zasavju res veliko. Je pa potrebno urediti veliko stvari, predvsem glede lastništva. Prostore pa vsekakor potrebujemo za iskanje in izvedbo idej, debate, Prostor, ki smo ga imeli, nas je predvsem združeval. No kakšnih načelih gradite? To so solidarnost, vzajemna pomoč, enakopravnost, ne glede na vero, narodnost,... čeprav je bilo ravno pri veri je bilo že veliko debat, če je sploh združljiva z anarhizmom. Nadaljnje enakopravnost marginalnih manjšin, Romov, sožitje Intervju vseh ljudi ne glede na vse razlike. Želimo prekoračiti ideje nacionalizma, rasizma, ksenofobije, odpraviti kapitalizem. To sicer morda ne z anarhizmom, ampak s sistemom, ki bo ljudem prijaznejši. Na koga se obračate? So to predvsem mlajši? Na začetku smo se res osredotočili na mlajšo generacijo. Menili smo, da so bolj odprti. Tudi zaradi punk in hardcore gibanj, ki jih je veliko in so zelo močna v Zasavju, hkrati pa običajno bolj naklonjena načelom anarhizma. A se je izkazalo, da ima večina le našitke na sebi, ne vedo pa, kaj je to anarhizem, ne zanima jih ozadje njihove subkulture. Niso želeli izvedeti kaj več in delovati na tem področju, zato smo se kasneje odločili, da ne smemo ciljati samo na mlajšo populacijo, ampak tudi na malo starejše. Sicer je naš najstarejši član star 33 let, starejšim pa se nam je uspelo približati z akcijo Hrana, ne militarizem. Podprli smo tudi protest Eko kroga v Ljubljani -vsi člani FAO ali vsaj predstavniki posameznih skupin smo se udeležili protesta. Posameznikom se poskušamo približati preko aktivnosti in jih pripraviti do tega, da nam prisluhnejo, da jim predstavimo idejo, najbolj pa bi nas veselilo, če bi se nam pridružil še kdo od starejših in aktivno deloval. Sicer je lepo imeti tudi podpornike, saj nam dajejo potrditev, da naše delo ni zaman, a vseeno potrebujemo predvsem aktivne ljudi. Zakaj nasprotujete kapitalizmu? Precej očitno je sistem v krizi in je daleč od popolnega, ni pravičen, ni enak za vse, to pa sta dve stvari, za katere se anarhisti zavzemamo. Enakopravnost in enake možnosti, ne pa majhno število bogatih, ki ima v lasti večino premoženja. Alternativa kapitalizmu je samoorganizacija delavcev in skupin, saj delavski sindikati danes ne naredijo veliko za delavce. Osredotočeni so na denar. Tudi prva tribuna na ANARHU bo odprla vprašanje, ali se je sploh mogoče samoorganizirati. Posamezne skupine bodo predstavile primere dobre prakse. Zaželen je obisk čim več različnih ljudi, da se na podlagi predstavitev vzpostavi diskusija. Namen javne tribune namreč ni prepričevanje ljudi, ampak želimo anarhizem podati kot alternativo, ki po svetu uspešno deluje. Ali ni anarhija v svoji osnovi neorganiziranost? Vi pa ste organizacija. Kako gre to skupaj? Mi kot Organizirana skupina anarhistov nismo prijavljeni v nikakršnem registru. Smo neformalna organizacija, tu smo zaradi ljudi in ne zaradi državnih institucij, zato tudi ne sprejemamo kakršne koli finančne pomoči od države. Če bi nam jo ponudili, bi jo verjetno zavrnili. Po drugi strani pa delujemo tudi v smeri demistifi-kacije besede anarhija, ki ima negativen prizvok. Množični mediji in vladajoča elita se anarhije očitno bojijo, enačijo jo s kaosom, razbijanjem, zažiganjem avtov, ipd., toda znotraj anarhizma je več vej: deli se na anarhoprimivitizem, feminizem, komunizem, ekologizem. Ne strinjamo se v vseh pogledih. Ena od večnih dilem znotraj anarhstičnega kroga je nasilje na demonstracijah. Nekateri ga zagovarjajo, drugi so striktno za mirno pot. Naša miselnost je nenasilen odpor proti državnemu aparatu. Na podlagi primerov poskušamo ljudem pokazati, da alternativa kapitalizmu obstaja. Da ljudje v vsakdanjem življenju nezavedno delujejo po principih anarhizma. Princip vzajemne pomoči, ki pa ga poskuša sedaj država omejiti z zakonom o sosedski pomoči, je že eden takih. Hočemo prikazati pravo luč anarhizma, da se mit razbije. Ljudi ne silimo v sprejetje naših mnenj. Tisti, ki nas poznajo, vedo, da smo dobri ljudje. Prepoznavni smo z akcijo Hrana, ne orožje, ki se jo trudimo izvesti vsaj enkrat na mesec (deljenje brezplačnih toplih obrokov, op. p.) v znak protesta proti militarizmu. S tem se približamo ljudem, ki nas vse pogosteje kontak-tirajo in kaj podarijo. Če koga zanima sodelovanje z nami, ga poskušamo prek aktivnosti vključiti v delovanje in sčasoma postane enakopraven član, čeprav formalnega članstva, niti članarine, nimamo. Spodbujate organiziranje od spodaj, samoorganiziranje. Ali ni potem prisotna nevarnost, da ne bi več imeli pregleda nad delovanjem vseh teh manjših skupin, če ne bi bilo višje instance nadzora? Mislim, da to ne bi povzročilo vsesplošnega kaosa. To so pokazali tudi primeri, ki so se že zgodili po svetu. Samo anarhija je po drugi strani zmožna zagotoviti, da se ljudje brez policije in vojske ne bodo pobili. Tudi v anarhistični družbi so kaznovani tisti, ki delajo prekrške. Indijansko pleme v Mehiki, ki deluje po anarhističnih principih, ima zelo zanimiv način kaznovanja. Če nekoga ubiješ, moraš do konca življenja preživljati njegovo celotno družino. Menim torej, da kaosa ne bi bilo, delovati pa bi začela vzajemna pomoč. Kar je nasprotje od današnje individualistične miselnosti. Dober primer je bivša Jugoslavija, ko je država spodbujala udarniške akcije. V družbi bi morali bolj delati na vrednoti kolektivizma. Ljudje se sedaj sicer vse pogosteje organizirajo v civilne iniciative, a so nekatere same sebi namen, za nekaterimi stojijo politiki, ki tako pridobivajo glasove za naslednje volitve, le redke pa ciljajo na širšo družbeno korist. Mi ciljamo na delavske iniciative, saj se ljudje bojijo, da bodo izgubili delo, če se bodo uprli slabim delovnim razmeram, nizki plači. Zaradi upora so odpuščeni ali pa jih doletijo drugačne sankcije. Morali bi iti samoorganizirano na ulice in povedati, da je nekaj narobe, ne pa čakati na sindikate. Bi bil idealen model organizacije družbe torej komunizem? Komunizem v osnovi ni slab, le da se nikoli ni izvajal tako, kot je bil zasnovan. Vedno so se našli ljudje, ki so iz tega razvili avtoritativen način vodenja, izvajali krutosti, zatirali druge. Ne komunizem, pač pa liberalni komunizem, bi bila najboljša zasnova družbe. Na to temo smo sicer februarja organizirali tudi dogodek libertizem za boljši jutri, s tremi predavanji, ko smo na podlagi primerov želeli prikazati, kakšen sistem bi bil najboljši za ljudi. Andreja Gradišar SL Z © I: ,.i______ KRU H - mmgm VOLILNIH | NE IGER Na eni od akcij TRaDicionauna nazsrava LiKovnm oeL članov U3 v DDT Ob zaključku študijskega leta 2010/2011 so člani likovne skupine U3 Zasavja pripravili razstavo tudi v Trbovljah. Odprta bo od 4. do 18. maja v galeriji DDT. k Ijihov mentor Milan Razboršek je povedal da jim več IN kot desetletno druženje veliko pomeni, saj večinoma prihajajo novi člani, stari pa vztrajajo in pridno ustvarjajo tudi doma. Kljub temu, da je že večkrat napovedal svoj odhod, je prav njihova medsebojna povezanost in pozitivna energija tisto kar ga zadržuje. Predsednica društva U3, Zvonka Selan, je v nagovoru ob otvoritvi poudarila, da je težko vse povedati z besedami, saj dela povedo mnogo več. Članica Vida Vozelj in kitaristka Katja Hercog sta dodali kulturni del ob otvoritvi razstave. Besedilo in slika: Irena Vozelj Večen zeliščni h sirupov Društvo za zdravilne rastline Zasavje je v sodelovanju z zagorsko knjižnico in Centrom vseživljenjskega učenja pri ZLU pripravilo večer na temo izdelava zeliščnih sirupov. il onika in Tomaž Mulej, ki imata ze-/Vlliščno kmetijo Hanuman v Konjšči-ci pri Litiji, sta predstavila svoje delo in izdelke. Monika je seznanila obiskovalce z rastlinami, ki jih nabiramo in povedala kako jih lahko pripravimo za uporabo s sladkorjem ali medom. Za sadni sirup pravi, naj bi zmiksali Vi kg sadja (n.pr. pomaranče, breskve, korenček, hruške ali limono), primeša- li 2 l vode in pustili stati 24 ur. Temu dodamo 1,5 kg sladkorja, premešamo in damo na ogenj, da zavre. Ohladimo in dodamo 2 dag citronske kisline. Ko pripravljamo medeni sirup, kozarce najprej napolnimo največ do polovice s svežimi zelišči, suhih lahko damo več. Pri tem pazimo, da svežim zeliščem, ki vsebujejo veliko vode, dodamo polovico suhih, da ne pride do vrenja medu. To ne velja za ameriški slamnik in smrekove vršičke, ki s sušenjem izgubijo večino zdravilnih učinkovin. Nato prelijemo med do vrha kozarca, ki ga dobro zapremo. Tri tedne, ne na soncu, moramo kozarec vsak dan obrniti, saj zelišča priplavajo na vrh kozarca. Kozarce imamo na vidnem mestu, da ne pozabimo obračati. Po treh tednih med precedimo in shranimo na temno in zmerno hladno mesto. Sirup uživamo po žličkah. Menim, da bodo marsikomu ti nasveti koristili, saj tako združimo koristno s prijetnim in zdravim. Besedilo in slika: Irena Vozelj Zbor Sv. NutOLaja zmacai v BeneriiaH \ /Benetkah je med 27. aprilom in 1. majem V 2011 potekalo 9. mednarodno tekmovanje, ki se ga je udeležilo štiriindvajset zborov iz šestnajstih držav Evrope, Azije, Južne Amerike in Afrike. Zbor sv. Nikolaja iz Litije, pod dirigentskim vodstvom Helene Fojkar Zupančič, je dosegel izjemen uspeh. Prejel je veliko nagrado beneškega festivala in tekmovanja - Grand prix »Venezia in Musiča«. Poleg zmag v kategoriji duhovne glasbe in kategoriji mešanih zborov z obvezno skladbo je prejel še posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe Ave Maria, irskega skladatelja Colina Mawbya. Deveto mednarodno tekmovanje je potekalo v Benetkah med 27. aprilom in 1 .majem. Besedilo: ŠkL Kmečke igre v Turju bodo v soboto, 11. junija Gasilci iz Turja tudi letos pripravljajo tradicionalne kmečke igre. ki bodo v soboto, 11. junija 2011, ob 14. uri pred gasilskim domom. Prijave ekip sprejemajo do 3. junija 201 1 na telefonsko številko: 031 505 246 (Melita) ali na internetni naslov: melita. jovan@gmail.com. Po končanem tekmovanju bo velika veselica s srečelovom, na katero vabijo organizatorji vse željne zabave od blizu in daleč. F.M. Društveno ■flu M KlrlJjIllIrljliQI V četrte, 5. maja 2011 je Društvo zdravilnih rastlin Zasavja gostovalo v hrastniški knjižnici. H o vsej hrastniški I knjižnici je bila raztresena njivska preslica, ker so vsi želeli preveriti, če se trga. Le tako se namreč ugotovi, če je prava. Izvedeli pa so še kaj več, saj je Društvo zdravilnih rastlin Zasavje organiziralo predavanje Nuške Krautber-ger. Obiskovalce je seznanila z zdravilnimi rastlinami, ki jih najdemo tako na domačem vrtu kot na travniku. Veliko je govorila o tem, kako se rastline sušijo, da morajo obdržati pravo barvo. To velja na primer tudi za smrekove vršičke, ki jih postavimo na sonce, kozarec pa oblečemo s papirjem, da ne žge direktno. Zanimiva je tudi priprava sirupa iz trpotca. Rastlino polagamo v plasteh - plast sladkorja, plast trpotca . Kozarec damo vsaj za tri mesece na temno, najbolje da ga zakopljemo v zemljo. S svojimi mojstrovinami so se predstavile tudi klekljarice in razstava njihovih čipk bo obiskovalcem na voljo od konca meseca maja. Besedilo: Fanči Moljk, slike: Vesna Babič D Kmečke žene iz Hrastnika in Dola so pretekli vikend izkoristile za izlet v Belo krajino. k lajprej so se ustavile v vasi Rosalince pri Metliki. Dru-INžina Mojce Kramarič se ukvarja s peko domačih dobrot - kruha, pogač, peciva, tort; izdeluje tudi rezance in mlince. „Najbolj všeč mi je bilo, ko je Mojca povedala, da si z njeno pomočjo otroci spečejo vsak svoj hlebček kruha, ko pridejo na obisk,“ je povedala ena izmed udeleženk. Otroci so seveda navdušeni in potem spodbujajo svoje mame, da zadevo doma ponovijo. Obiskale so še Orehovo kmetijo Pečarič, kjer imajo tudi oljarno, nasad orehov in lešnikov in od tega tudi živijo. Ustavile so se še pri izviru Krupe, se peljale po naravnem parku in občudovale breze in dan zaključile z dobrim kosilom in kozarčkom metliške črnine. Besedilo: Fanči Moljk, sliki: Milena Zupan Baje so svizci ogrožena vrsta. Ko je čokolada zavladala sodobnemu svetu (saj veste, da je dobra proti stres, saj vsebuje hormon sreče endorfin), so ubogi svizci noč in dan garali, da bi priskrbeli okusne sestavine te slastne zapeljivke in...mogoče obupali? Svarowski - toaletni prostori l✓akorkoli- zasavski SVIZ-ovci so se pod vodstvom Janeza iVZobariča odpravili na pot. Na začetku pomladi, ko poti niso več zasnežene (razen Bre-nerja in še nekaterih prelazov) in se ledeniki začno topiti, so se napotili v Innsbruck in naprej v Švico, da preverijo stanje te ogrožene redke živalske vrste. Največji kristal na svetu Kje je glava? Meje pri nas niso več meje, tako da pot ni trajala predolgo. Najprej so si ogledali Podzemni svet velikana Swarovski in napasli oči na sijajnih kristalih. Sončili so se ob reki Inn in si v Innsbrucku ogledali zlato strešico. »Zlata strešica (Goldenes Dachl), ne prav velik, a čisto poseben in neverjetno razpoznaven znak Innsbrucka. Gre za streho, pokrito s 2.657 pozlačenimi bakrenimi opekami, ki je bila narejena za cesarja Maksimilijana I., da je lahko z balkona pod streho opazoval in užival v dogodkih, ki so se odvijali na trgu pred njim (vir MMC).« In potem Lihtenštajn: vse čisto, urejeno, kot se za te kraje spodobi, svizcev pa niti za vzorec. Vaduz in knežji dvorec sta se sončila na aprilskem soncu, ki je vse presenetilo s prijetnim podnebjem, vinsko trto in pomladnim zelenjem. Kje so torej svizci? Davos (Bioßyfjj^jistiCne naprave Sistemzainwraßo deževnice NOVO !!!! biološka čistilna naprava,ki deluje ^4 brez elektrike . v.,YL tv1 ARMEX ARMATURE d.o.o. Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 2A TEL. 01/78 69 270 ali 051 / 652 - 192 E-mail: info@armex-armature.si www.cistilnenaprave-dezevnica.si Mogoče so pobegnili tja visoko v gore, kjer se je sončil mondeni Davos. Smučanje je bilo še vedno aktualno, a cene primerno astronomske. V Luganu, ob jezeru skoraj 30 stopinj, je bilo pravo poletje, čisto neprimerno za uboge živalce. Pa so se zasavski SVIZ- ovci odločili, da gredo domov, svizci pa so se nekje skrivaj krohotali, ker jim je spet uspelo pobegniti pred navalom sodobnih turistov. Prav imajo! Lusano StaR Najstniška zasavc Učenci Podružnične šole Mlinše so se z igro Pavliha noče v šolo uvrstili na Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin Osrednje Slovenije, ki je potekalo 21. aprila v Hrastniku. Igro so zaigrali tudi na 3. gledališkem srečanju podružničnih šol Slovenije, ki je potekalo 6. in 7. aprila na Mlinšah. S prikupno igrico so mali gledališčniki vsekakor zabavali in nasmejali občinstvo, saj se komični zapleti vrstijo kar 40 minut. Besedilo in sliki: Mentorica Marija Ribič rjoieg nasin najmlajsih se F je v okviru regijskega srečanja predstavilo še 11 gledaliških skupin. Za mlinške šolarje je bil to prvi nastop na tovrstnem srečanju. So se pa z igro Pavliha noče v šolo predstavili tudi na Območnem srečanju gledaliških skupin Zagorja ob Savi ter se tako uvrstili na regijsko srečanje, ki je potekalo v Hrastniku. Evropa v šoli, letošnji dvanajsti natečaj, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije, sovpada z evropskim letom prostovoljnih dejavnosti. Slogan leta 2011 je postal Bodi prostovoljec, spreminjaj svet! Podoben je tudi naslov natečaja Prostovoljstvo - voljan pomagati. ki a zaključni regijski prireditvi, ki je potekala v DD v Hra-INstniku v torek, 19. aprila 2011, so podelili priznanja in nagrade najuspešnejšim učencem in njihovim mentorjem. Obenem je potekal kulturni program, ki ga je izvajal na temo natečaja igralec in animator Sten Vilar. Tekmovale so vse trijade na likovnem, literarnem, fotografskem, video, internetnem in projektnem področju. Odzvali so se učenci osnovnih šol, dijaki pa žal ne. Na natečaju so sodelovali osnovnošolci iz Litije, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika in sicer s petih osnovnih šol: OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, OŠ Ivana Kavčiča Izlake, OŠ Litija, OŠ NH Rajka Hrastnik in OŠNHR- podružnična šola Dol pri Hrastniku. Na likovnem področjem so ocenjevali Nikolaj Beer, Branko Klančar in Milan Razboršek. V prvi triadi je prejela 1 .nagrado Anamarija Dečman z OŠ NHR Hrastnik-podružnična šola Dol; mentorica Vlasta Vidmar. V drugi triadi so najbolje ocenili delo Jureta Razpotnika z OŠ Ivana Kavčiča Izlake; mentorica Ljudmila Artnak. V tretji triadi si je s svojim likovnim delom prislužila prvo mesto Anja Boroš, mentorica je Marija Bregar Hostnik. Literarna dela je pregledala komisija v sestavi Manje Goleč, Jožice Matoz in Fanči Moljk. Prve triade ni bilo, pri drugi pa je za 1.nagrado komisija izbrala delo Jureta Cirarja z OŠ Litija. Njegova mentorica je Jana Štojs. Kot najboljše delo tretje riade je komisija ocenila delo Maše Mlinarič z OŠ NHR Hrastnik, njena mentorica je Vesna Žnidar Kadunc. Najboljšo fotografijo je ustvarila Lara Mrčun z OŠ Ivana Kavčiča Izlake, mentorica je Ljudmila Artnak. Na področju raziskovalnih in projektnih nalog sta priznanje prejeli Anamarija Čančar in Valentina Forjan z OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, ki sta skupaj ustvarili nagrajeno delo, njuna mentorica Jasna Drnovšek pa priznanje za mentorsko delo. Nagrajena dela so poslali državni komisiji. „10.5.2011 pa bo v Mariboru potekala zaključna državna prireditev, kamor bomo peljali nagrajene učence in mentorje iz Litije, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika,“ je povedala Lilijana Oplotnik, vodja projekta. Na omenjeni državni prireditvi bo Maša Mlinarič z OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik prejela nagrado za prvo mesto za literarno delo v tretji triadi. Čestitamo Maši in vsem udeležencem natečaja! Besedilo in slika: Fanči Moljk Akcija Akcija Studia Las in Zasavca še vedno poteka. Temperature se počasi dvigajo, zato bo treba poskrbeti tudi za primerno poletno pričesko in kdo, če ne Brigita v Studiu Las Zagorje, je pravi naslov za te zadeve. Še vedno smo pri »klasiki«, se pravi pri posameznih preobrazbe željnih, katerih kupone čakamo na naslovu: Zasavc. P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi Pri tem pa vas pozivamo, da se v družini preštejete in če ste več kot štiričlanska družina, pričakujemo vašo prijavo za preobrazbo vseh družinskih članov. Kmalu bodo družine spet na vrsti!!! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! C£> W cA&s Cesta zmage 65,1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 litija TELEFON: (01) 89 81 088 KUPON STILSKA PREOBRAZBA Ime:______________________ Priimek:__________________ Ulica:____________________ Kraj:_____________________ Telefon:__________________ 11 it okolja težko vplivajo, prav gotovo pa lahko poskrbijo, da vsi odpadki ter smeti pristanejo na za to ustreznem mestu. Za vložen trud ob čiščenju se vsem lepo zahvaljujejo. Številni posamezniki, ki se odzovejo povabilu, vsekakor pokažejo čut odgovornosti do okolja, kjer živijo oz. bodo živeli njihovi potomci. To naj bo vodilo tudi vsem tistim, ki se bodo tej akciji prvič pridružili prihodnje leto. Besedilo in slika: Marija Ribič, KS Mlinše-Kolovrat Krajevna skupnost Mlinše-Kolovrat vsako leto organizira OČIŠČEVALNO AKCIJO. Tudi letos je bilo tako v soboto, 9. aprila Z011. \/očiščevalni akciji sodelujejo društva v krajevni skupnosti V in krajani, čiščenja okolice šole in bližnjega okolja pa se lotijo tudi učenci in učitelji PŠ MLINŠE. Ob čiščenju se je tudi letos nabralo precej odpadkov, a mnogo manj kot v preteklih letih. Udeleženci akcije so imeli torej nekoliko manj dela, saj je zavest o čistem okolju med krajani že bolj prisotna, še vedno pa veliko premalo pri tistih, ki se vozijo skozi kraj in brez slabe vesti mečejo odpadke iz avtomobilov. Tudi črna odlagališča okoliških gozdovih so še vedno prisotna, odlaganje smeti na nekaterih obcestnih relacijah tudi, kljub temu, da pogosto opozarjajo na to, da se kosovni odpadki vozijo v ZBIRNI CENTER V ZAGORJE. Vsako leto se trudijo ohranjati urejeno in čisto okolje in tako prispevati k ozaveščanju in s tem tudi k dvigu kakovosti življenja krajanov. Na vse dejavnike onesnaževanja Šolarji PŠ Mlinše pri čiščenju okolice šole ABITURA INFORMATIVNI DAN www.abitura.si Znanje, sposobnosti in veščine so odločilen dejavnik naše konkurenčnosti. Zagotovite si svojo prihodnost. VIŠJA STROKOVNA ŠOLA • EKONOMIST • POSLOVNI SEKRETAR Zasavska ljudska univerza. Grajska 2,1410 Zagorje ZAGORJE Četrtek: 19. 5. 2011 ob 16.30 a 03/ 56 55 120 in 03/ 428 55 32 infoiSiabitura.si V petek, 6. maja 2011, so odprli v avli DD Zagorje meddruštveno razstavo Naše okolje 2011, v kateri so sodelujejo fotografi z Dola pri Hrastniku, FK Hrastnik, VAT Trbovlje, FK Maribor in COCA Zagorje. Posameznikom so podelili tudi nagrade in priznanja. Lovro Rozina, perspektivni fotograf FK Hrastnik kj atečaj so organizirali člani mladega fotografskega dru-LNštva Goga, ki so ga ustanovili lani oktobra, z delom pa so začeli v začetku letošnjega leta. „Želimo, da se v zagorski dolini začne širiti kultura fotografije. Cilj društva je povezovanje ljubiteljev fotografije, izobraževanja in pomoč članom k boljšemu osebnemu fotografskemu izrazu,“ je povedala predsednica Tina M. Šoba. Nekaj spodbudnih besed je povedal tudi direktor DD Rudi Medved, kulturni program pa so izvajali učenci šole Toneta Okrogarja. Povezovala ga je Vanda Kopušar. Na njihov prvi natečaj je prispelo 214 fotografij. Med njimi so izbrali 81 fotografij na temo Prosto in 63 na temo Naše okolje. Komisijo so sestavljali Ana Šišak, Majaž Čater ter Milan Razboršek. „Seveda to ni naša zadnja razstava,“ je še dodala predsednica in povabila k udeležbi natečajev tudi samostojne avtorje. Tina M. Sobot deli CD-je fotografij natečaja Program so izvajali učenci OŠ Toneta Okrogarja Besedilo in slike: Fanči Molk Galerijska tHirastniška galerija DD bi bila v sredo, aprila 2011, skoraj premajhna za številni obiskovalce, ki so prišli na odprtje slikarsko kiparske razstave Leoplda Odlazka iz Trbo- w®0jc ela pripovedujejo zgodbo o nekaj več kot desetletnem odlomku iz njegove osebne življenjske odisejade in hkrati prikazujejo avtorjevo zorenje na področju raziskovanja likovne umetnosti,“ je zapisal Milan Razboršek v priložnostno zloženko. In poudaril njegove karakteristike: resen, trmast, redoljuben in čustven. Vida Vozelj, članica U3, pa je dodala nekaj podrobnosti o njegovem uspešnem delu pri etnološkem krožku pod mentorstvom Jane Mlakar Adamič. Sodeloval je pri njeni knjigi Te- Driter knilo nam je, ustvaril preko trideset igrač iz svoje mladosti, replika driterja pa je bila leta 2006 razglašena za spominek leta. Ob 70 - letnici so mu njegovi bližnji izdali zbirko njegovih zgodb iz starih časov - Med hauzi, izdal pa je tudi Kroniko Društva za podvodne dejavnosti Trbovlje ob njegovi 30-letnici, v katerem ves čas sodeluje. Vse to je bilo razstavljeno, prav tako tudi kiparska dela, ki so Leopold kipari pod nastala pod mentorstvom mentorstvom Zorana Pozniča akademskega kiparja Zorana Pozniča. Večer so popestrili pevci MPZ Hrastnik. Razstava v organizaciji Občine Hrastnik in KRC-a je bila na ogled do 4. maja. Iz njegovih del veje toplina Besedilo in slike: Fanči Moljk k Jahaja se v bližini Izlak in je bil prvič omenjen leta 1256. IN Lastništvo gradu se je skozi čas menjalo od ene plemiške rodbine do druge. Razpadati je začel v 19. stoletju, prizadel ga je tudi potres in vremenske ujme. Razvaline so uporabili Nemci za obnovo vaške ceste in od gradu je ostalo bore malo. Kar pa je ostalo, je po drugi svetovni vojni popolnoma obnovila rodbina Mal, ki ima v gradu sedaj počitniško hišo. O tem priča v grajsko steno ob stopnišču vzidana marmorna spominska plošča. Ob njej je kamnitna konzola z bronastim poprsjem zgodovinarja dr. Josipa Mala. Vhod Obnovljeni stolp Zapuščen grajski vrt Spominska plošča ' . h V.. Dvorišče je precej zapuščeno, ogled notranjosti pa je odvisen od prisotnosti in dobre volje lastnikov. StaR Kulturna V HnasTniKU so poli miaoi in oDRasLi pevci Druga polovica aprila je bila v Hrastniku v znamenju pevskih nastopov, med katerimi je bil najprej letni koncert MPZ Svoboda Hrastnik. r^vorano DD so kot navadno napolnili dvakrat - v četrtek L/in petek, 14. in 15. aprila 2011. Zborovodkinja Mateja Škorja s pevci si je zamislili v prvem delu programa ljudske pesmi, potem je nastopila skupina ljudskih pevk Stari časi, v tretjem delu pa so prepevali na tržnici, kjer je bila tudi gostilna. Vmes pa so pevci navduševali s skeči, kjer je bila glavna humoristka Jožica Hriberšek. Program je napovedovala simpatična Anja Markovič. V ponedeljek, 18. aprila 2011, je sledila revija odraslih pevskih zborov iz Hrastnika, z Dola in z Marnega, ki so jim dirigirali Simona Weber Goljuf, Karel Plazar, Kristina Lesjak, Karmen Lindič in Mateja Škorja. Strokovni vodja je bil Primož Malavašič.Revija otroških in mladinskih pevskih zborov je bila naslednji dan, kjer so nastopali otroci iz Grosupljega, z Muljave, iz hrastniškega vrtca in obeh osnovnih šol ter iz Trbovelj. Tokrat je bil strokovni spremljevalec Matjaž Vehovec, obakrat pa je program povezovala Ljudmila Deželak. TV voditeljico Anjo so si že kar posvojili...; na desni Mateja Škorja Besedilo in slike: Tanči Moljk V Knjižnici PReDsraviLi sraRe Ranne m Krnico o OBLačenju \/četrtek, 21. aprila 2011, so v Knji-V žnici Antona Sovreta praznovali dan knjige. Najprej so pripravili razstavo Stari radio avtorja Jakoba Medveška iz Trbovelj. Jakob Medvešek Odkar je v pokoju, jih še bolj zavzeto zbira in restavrira. Sam ima precej veliko zbirko, ki obsega celo nekatere primerke od konca 19. stoletja. Ima tudi radio, za katerega je izdal ukaz za izdelavo in nakup v vsako gospodinjstvo zloglasni Hitler. Jakob Medvešek je bil zaposlen na Radiu Ljubljana v tehnični službi in je že leta 1998 kot soavtor Jožeta Mastnaka izdal katalog Stari radijski sprejemniki. Najdemo ga v Revirskem muzeju. Med številnimi razstavami je bila pred leti najbolj odmevna na Ministrstvu za obrambo. Razstava v Hrastniku bo na ogled do konca junija 2011. Ob 19. uri pa so gostili še stilistko obla- Lea Pisani čenja Leo Pisani iz Ljubljane, ki se je meseca februarja predstavila tudi v oddaji Poslovna ideja in pred mesecem dni v oddaji Dobro jutro. Predstavila je svojo knjigo, priročnik o oblačenju: Obleka - kdaj, kaj, kako; vse, kar morajo vedeti o oblačenju za različne življenjske priložnosti moški in ženske. Lea prireja seminarje, delavnice, individualna svetovanja, svetuje tudi na področju protokola, retorike, pri nakupu oblačil in urejenosti. Besedilo: Tanči Moljk, slike: arhiv knjižnice Spegu za avc r v Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih kaj več. A J Špeguza Tarjano Pirc [prijazen glas na radiu. Sploh ne pomisli-r mo, da pripada osebi, ki je tesno povezana z Zasavjem. Potem pa jo srečamo na literarnem večeru domačega avtorja, ki ga dobro pozna, zato ga spretno popelje skozi njegove zgodbe. V Zagorju živi njena mama, h kateri se vedno rada vrača in s tem v kraj, kjer je preživljala čudovito otroštvo in pognala korenine, ki se prepletao s koreninami prijateljev. Rada ima naravo, živali in življenje, ki ga želi zajeti s polno žlico in doživeti vse lepo, kar ji ponuja. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Nimam napisanega seznama zasavskih spominov in utrinkov iz otroških let, saj me ti nenehno spremljajo in se prebujajo ob različnih doživetjih, novih izkušnjah, izrečenih besedah. Ne bom pa pozabila, kako smo s prijateljicami nabirale zvončke ob Savi (in je ena padla v blato, pa smo ji v kleti oprale plašč, da ne bi bila doma kregana), izletov na Čemšeniško planino, prepovedanega kotalkanja po belem marmorju ob spomeniku, rudarskih zgodb in sočnega zasavskega humorja, rokometa, pevskega zbora, mladinskega aktivizma ... in prvega poljuba. Kateri od vaših učiteljev ali profesor- jev vam je pustil neizbrisen pečat? Z učitelji in učiteljicami sem bila v dobrih odnosih, saj sem imela šolo rada. Vsak izmed njih mi je dal pečat, predvsem tisti, ki so bili načelni, tudi strogi, najbolj pa sem cenila take, ki so bili dobri ljudje, kar so dokazovali s korektnim odnosom do učencev. Če bi jih začela naštevati, bi lahko komu naredila krivico, ker ga ne bi omenila. Vsem pa sporočam, da sem jim hvaležna, saj sem to, kar sem, tudi po njihovi zaslugi. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Obiskovala sem osnovno šolo Ivana Skvarče. Malo pred tem, ko sem šla v prvi razred, smo se preselili v Toplice, ker pa smo prej živeli v centru, sem imela tam največ prijateljev, zato sem raje vsak dan pol ure pešačila, da sem bila lahko še vedno z njimi. Se mi zdi, da sem že zgodaj začela kazati trmo, ki je moja zvesta spremljevalka tudi danes. Končala sem gimnazijo v Trbovljah, na katero imam prelepe spomine, potem pa sem se odločila za študij Tatjana Pirc, Mija Škrabec - Arbanas (Val 202) in Vlado Kreslin (akcija Tek ob žici okupiranega Uniona, ko je v tem hotelu potekala konferenca zveze NATO) novinarstva, ker me je to delo začelo vse bolj vznemirjati. Sicer sem se trudila tudi na glasbeni šoli, kjer sem končala nekaj letnikov klavirja, v gimnazijskih letih sem se učila brenkanja na kitaro. Vem, da nič ne vem, zato se nenehno strokovno izpopolnjujem ( na novinarskem področju, govorno usposabljanje, tuji jeziki, nove tehnologije ...). Pogosto tudi predavam. Preden učitelj stopi pred svoje občinstvo, se mora najprej sam učiti in kar naprej osveževati svoje znanje. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Zdaj lahko rečem, da me nihče ni preveč razočaral, saj sem se z leti naučila, da ne pričakujem preveč, v ljudi sicer zaupam, sem pa pripravljena na to, da lahko čez noč zamenjajo mnenje, pozabijo na obljube in dogovore, zato sem predvsem ves čas pripravljena na kaj takega. Skušam jih razumeti in jih ne obsojam, ker bi taka negativna čustva slabo vplivala predvsem name. Če se mi zgodi kaj slabega, vem, da je mogoče s trudom in trdnim prepričanjem kazen spremeniti v nagrado, zato z vsako novo izkušnjo, tudi grenko, človek zori. Bilo je veliko prijetnih presenečenj, največkrat pa sta me v življenju presenetila otroka, ker sta čudovita sopotnika in prijatelja. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Verjetno ne, nobena pot ne bi bila brez preprek in težav. Če pogledam nazaj, je za mano veliko avtocest, kolovozov, križišč, enosmernih cest, tudi slepih ulic... Zanima me predvsem, kaj je pred mano. Se že veselim! Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Vsak dan se zgodi kaj nepozabnega, tudi nasmeh voznika mestnega avtobusa, ko se mu zadihana zahvaljujem, da me je počakal, ko je opazil moj jutranji sprint ... Sicer se mi je zgodilo veliko lepih stvari, osebnih in profesionalnih. Na osebnih zmagah sloni spoznanje, da sem zadovoljna sama s seboj. Zato je vsako jutro, v katerega se prebudim, nagrada. Tako zasebno kot profesionalno pa nikoli ne sledim črednemu nagonu, vedno najprej Spegu Franci Pavšer, Aleš Smrekar, Tatjana Pirc, Peking, olimpijske igre 2008 samo sebe sprašujem, kaj je prav, kaj si želim, kaj hočem doseči. Zato se včasih zaletavam v zidove (kar je tudi nepozabno), drugič doživljam stiske rok in izraze zaupanja in spoštovanja. To, zadnje, mi največ pomeni. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Zjutraj se najprej odpravim na sprehod s psom. Ime mu je Twix, je iz Trbovelj, kar pomeni, da doma dva lajava po zasavsko. Imava nekaj lepih kotičkov, ki jim pravim, da so moje energetske točke, z ene, ki mi je najljubša, vidim Ljubljansko barje, tam se nadiham svežega zraka, zraven pa govorim, ko izdihnem: »Ven slabo,« ko vdihnem pa: »Noter dobro.« Tako pridem domov polna dobrega. Potem odkolesarim do mesta, v službi sem navadno kar doo-oooolgo in se domov vračam precej poo- Tatjana Pirc in Magnifico, ženski zapor na Igu, kjer so lani pripravili odličen koncert z neposrednim prenosom oozno. Radio je že trideset let pomemben del mojega življenja, zvočni svet, snemanja, sogovorniki, oddaje, prispevki, program, terensko delo, projekti. Veliko vsega tega je že za menoj. Rada raziskujem, spreminjam, izboljšujem. Vsi okrog mene niso najbolj navdušeni nad tem, ker imajo radi svoj mir... Zato se nekateri počasi spremenijo v ovire, ki preprečujejo razvoj. Zvečer pa sprehod, knjiga, štedilnik, pralni stroj, film, prijatelji... Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Sprostitev je zame zadnje čase druga beseda za mir in tišino. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Nenehno kujem potovalne načrte, ne maram dopustniškega lenarjenja, rada se potikam po svetu. Če je le mogoče, si privoščim dve potovanji letno in tu ter tam še kak skok čez plot (plot je v tem primeru državna meja, da ne bo pomote). Kje se srečujete s kulturo? Filme si zadnje čase ogledujem doma, čeprav pogrešam vzdušje kinodvoran, si pa privoščim kak koncert, dramo, razstavo. Ne le doma, tudi, ko se potepam po svetu. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Rada kuham, z vsakega potovanja prinesem kuharsko knjigo, predvsem začimbe, saj obvezno obiskujem tudi tržnice, ki so ogledalo vsakega mesta... Vse ostalo doma naredim brez posebnega navdušenja, a kljub temu z ljubeznijo in z nasmehom. Nisem sužnja pospravljanja in absolutne čistoče. Kjer ljudje živijo, morajo s stolov viseti tudi spodnje hlače, majice in nogavice. Ne maram doma, ki spominja na sterilni laboratorij, saj to sploh ne more biti dom. Brez težav pa bi se odpovedala likanju. Likam le ob dobrih filmih. Naslednji dan preštevam opekline po rokah, ki jih dobim med najbolj napetimi prizori. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Ja, takoj. Moja sanjska bivališča so: Tibet, ne preveč samotni otok, irska, španska ali škotska vasica ... Živela bi med ribiči ali kmeti. Preprosti ljudje še niso pozabili, kaj je bistvo življenja. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Vsakemu ponosno povem, da sem Zasav-ka. Zasavci smo ljudje, ki v težavah ne jadikujemo, ne čakamo rešiteljev, ampak sami zagrabimo hudiča za roge. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Ne prav veliko, a tisti, ki so, so pravi, takih prijateljskih vezi kasneje ne moreš več stkati. Se mi pa zadnje čase zdi, da imam v domačih krajih celo več ljudi, ki smo si blizu, se imamo radi, kot sem mislila prej... Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Hudi časi - vedro čelo! Predvsem pa: »Vstop prepovedan tistim, ki so polni praznega.« Špegu nastavita: Irena Vozelj, slike: arhiv Tatjana Pirc Pri delu nasmejana Tatjana za ave Šport Borilne veščine FIBO 2011, Essen Demo eiopa Pon Do Kwan Zacoiue navoušiLa občirstvo The Leading International Trade Show for Fitness, Wellness & H /'"\d 14. - 17. aprila 2011 je v nem-v^škem mestu Essen potekal vodilni evropski sejem fitnes in wellnes opreme - FIBO. Na 75.000 kvadratnih metrih se je predstavilo 581 podjetij športne opreme iz celega sveta. Med njimi je na glavnem odru številno publiko očarala tudi Demo ekipa iz kluba borilnih veščin PON DO KWAN ZAGORJE. Firma KWON, ki je uradni zastopnik opreme za borilne veščine na FIBO sejmu, je DEMO EKIPO PON DO KWAN ZAGORJE povabila k sodelovanju na prireditvi KWON SHOW STARS kontest. Ustanovitelj KWON-a jih je opazil na različnih WAKO mednarodnih prvenstvih, kjer so Pon do Kwan-ovci dosegali odlične rezultate v borbah, kot tudi v glasbenih formah. Na podlagi videoposnetkov koreografij, ki so jih klubi poslali za sodelovanje na kontest, se je ekipa, ki so jo sestavljali priznani mojstri borilnih veščin odločila, da naša ekipa, ki jo sestavljajo dekleta: TINA KODER, TJAŠA KOVAČIČ, EVA BARTELME IN BRIGITA PERAK sodi na Kwon-ov oder. V spremstvu trenerke Sabine Miklavčič in spremljevalca Robija Pozveka se je skupina deklet odpravila na največji se-jemsko-športni spektakel v Evropi. Po prihodu v Essen sta ekipo Pon Do Kwan Zagorja v hotelu obiskala Charly Kretschmann in Ralf Weiz, člana šole borilnih veščin Pon Do Kwan, ki jo je med svojim bivanjem v Nemčiji vodil naš trener Alojz Miklavčič. Tudi po tridesetih letih se v Nemčiji še vedno spominjajo njegovega uspešnega dela v klubu. Ekipi sta zaželela srečo na tekmovanju in jim vlila poguma. V soboto zjutraj je Slovence sprejel Michael Möller, svetovni prvak v glasbenih formah, ki je bil organizator tega kontesta. Seznanil jih je, da jih pred glavnim tek- movanjem KWON SHOW STARS čakajo še trije nastopi. Dobro pripravljena dekleta so se odlično izkazala že na Kwon-ovem odru. Publika je bila navdušena, fotografi očarani. Z vsakim nastopom so naša dekleta postala še bolj odločna in samozavestna, kar je odločilnega pomena za dobro uvrstitev in dober nastop. Demo ekipa PON DO KWAN ZAGORJE se je predstavila s točko, ki so jo dekleta pod vodstvom Tine Koder in mentorstvom Sabine in Alojza Miklavčiča, sestavile same. Glasbene forme so meša- 28 12. maj 2011 Šport niča različnih borilnih veščin povezanih z elementi akrobatike. Forma je borba z namišljenim nasprotnikom, zato morajo učenci, ki izvajajo formo, doživeto predstaviti vse udarce na način, da si občinstvo lahko predstavlja kaj je bil namen izvedene borbene tehnike. Koreografija tako izvedenih borbenih tehnik, v povezavi z udarno glasbo zato lahko navduši slehernega gledalca, kaj šele ljubitelja azijskih veščin in njihove kulture. Poleg Kwonovega odra je bil postavljen tudi glavni Zumba oder za trenerje in inštruktorje, ki so na sejmu »FIBO Active« predstavljali številne novosti na področju športne vadbe in fitnesa. Na tem odru so bile predstavljene različne vadbe: od vroče Zumbe, TRX-funkcionalne vadbe, kot tudi Drum's alive, Tae-bo itd. Prav tako sta na tem odru nastopila tudi Michael Möller s svojo ekipo in Chloe Bruce z ekipo Fusion iz Anglije. Po teh nastopih pa je sledil KWON SHOW STARS Kontest, na katerem je sodelovala tudi ekipa Pon Do Kwan Zagorje. KWON* Na vročem Zumba odru so se torej predstavile naše Zagorjanke: Tina, Eva, Tjaša in Brigita. Njihov nastop je bil odličen, publika navdušena, vzdušje v veliki dvorani pa fenomenalno. Takoj za njimi sta nastopila Jenifer in David Soj-ka iz nemške ekipe Kimfel, kot zadnja pa je nastopila ekipa Michaela Möllerja. Zmagovalca je določila publika. Med samim tekmovanjem je bila slovenska ekipa deležna največjega aplavza, a je bil odločilni zadnji aplavz, kjer se je primerjalo vse tri odlične ekipe KWON-a. Peščica slovenskih navijačev je dala od sebe vse, a je bila domača publika močnejša. Slovenska ekipa PON DO KWAN Zagorje je tako osvo- jila odlično 2. mesto in navdušila številne ljubitelje borilnih veščin, fitnesa in športne vadbe. Prireditev si je ogledalo 58.000 obiskovalcev. Dekleta so s svojim nastopom očarala tudi lastnika podjetja KWON gospoda Schramm-a, ki jim je podaril KWON-ova oblačila in jim ponudil možnost nastopov na predstavitvah njegove borilne športne opreme KWON, ki jih pripravlja v prihodnosti. Daniel Pond, prvi mož in ustanovitelj šole borilnih veščin PON DO KWAN ter dolgoletni sodelavec in prijatelj Alojza Miklavčiča, je našo uspešno ekipo na poti domov povabil na kosilo in jim razkazal svojo firmo Pond's Security Service. V znak priznanja za doseženi uspeh, je vsakemu članu ekipe je podaril spominski kovanec. Utrujeni, a navdušeni, z novimi izkušnjami in čudovitimi občutki, so se člani ekipe v nedeljo, 17.4.2011, ob 24:00 varno vrnili domov. Posebna zahvala gre našemu spremljevalcu in zanesljivemu vozniku Robiju Pozveku, ki je bil ekipi veš čas odlična podpora. Klub borilnih veščin Pon do Kwan Zagorje se zahvaljuje tudi vsem sponzorjem, članom in staršem, ki so na kakršen koli način pripomogli k uspehu naših deklet. (ITM d.o.o., Katarina Bebar, Frizerski salon Simona).... Če povzamemo na kratko, je bila udeležba članic DEMO EKIPE PON DO KWAN ZAGORJE na svetovnem sejmu športne opreme FIBO 2011 ogromen uspeh. Navdušenje je bilo več kot očitno. Še posebej s strani mimoidočih Slovencev so bila dekleta deležna pohval. Bili so ponosni, da je slovenska ekipa na tako velikem spektaklu blestela. Besedilo: Sabina Miklavčič Slike: Robi Pozvek za avc 29 12. maj 2011 Sport za ave Rokomet Sezono 2010/11 ena najuspešnejših za zagorski rokometni klub Mtaiše Deicuce B posraLe DRžavne Roicomerne PRvaicime Ekipa zagorskih rokometašic je v kategoriji mlajših deklic B v Kranju osvojila naslov državnih prvakinj. ^od vodstvom trenerja Jožeta Jegliča in vodje mo-r štva Mance Jeglič so dekleta ponovila uspeh iz sezone 2001/02, ko so naslov državnih prvakinj prav tako osvojile mlajše deklice B, le da takrat pod vodstvom Danila Lipovška. Že pred koncem sezone 2010/11 lahko zatrdimo, da je ta za RK Zagorje več kot uspešna. Članska ekipa je namreč v pokalu osvojila tretje mesto, v državnem prvenstvu pa z 38 točkami zaseda drugo mesto. Pred tretje uvrščeno Krko imajo Zagorjanke neulovljivo prednost. Zadnje kolo 1. ŽRL z'dežele bodo klubi odigrali prihodnji konec tedna. Zagorje bo v zadnjem kolu doma v soboto, 14. maja, gostilo IRK Mercator Tenzor Ptuj. A. G. Nogomet [!" |Si ] MEDOBČINSKE » Zasavcev ziar PRsran « 2010/11 (Trenutni vrstni red - do 9.5.11) (opomba: zadetek v prvi ligi je vreden 1 točko; v drugi 0,80 točke; v tretji: 0,65 točke; v četrti: 0,55 točke; v peti: 0,45 točke, v šesti: 0,40 točke) 1. STARC Gašper (S. support. - druga liga) 32,8 točk (41 zadetkov) 2. POVŠE Marko (Šentl./Gamsi - prva liga) 30 točk (30 zadetkov) 3. BUČAR David (Tirna - četrta liga) 24,2 točk (44 zadetkov) 4. VINCEK Aljoša (Prapreče - druga liga) 22,4 točk (28 zadetkov) 5. CERAR Simon (Amater - tretja liga) 16,9 točk (26 zadetkov) LIGE MALEGA NOGOMETA - ZAGORJE Ekipa Juventus - zmagovalec pokala 2011 Igor Grčar Smučanje HRasTnišici smučaRJi niso zaDovouni \/ponedeljek, 11. aprila 2011, so imeli občni zbor člani V Smučarskega društva Hrastnik, ki imajo v oskrbi smučišče v Rajski dolini na Kalu. Že iz poročila predsednika Ivana Potrata je bilo razvidno, da s splošnim stanjem Rajske doline niso zadovoljni, s čimer so se prisotni strinjali. Glede obratovanja žičnice so odvisni zgolj od narave, saj nimajo naprav za proizvodnjo snega. Letos so imeli smučišče odprto le en dan. Kljub temu mora biti opravljeno vzdrževanje naprav v skladu z zakonodajo o žičniških napravah, sredstev pa je vsako leto manj. Prepričani so, da bi bilo smiselno urediti ta lepi del Zasavja tako, da bi bil v korist in uporabo tako poleti kot pozimi. Zato pa bi bil potreben širši interes in pomoč različnih društev iz našega kraja. Predlagali so, da se ustanovi odbor za razvoj Kala, v katerem bi sodelovali predstavniki lokalne, krajevne skupnosti in predstavniki različnih društev (lovci, planinci, TD...) „Če ne bo prave pomoči od pristojnih, ne bomo več vztrajali pri delovanju smučarskega društva,“ so sklenili. Besedilo: Fanči Moljk Karate Šport iRBOveučani pridobili 6 rovih mojSTROv icaRareja Govoriti o izvoru urjenja obrambe brez orožja je danes skoraj nemogoče. 0 začetku karateja obstaja več teorij, nobena pa ni čisto natančna. Ko so v 20-tih letih prejšnjega stoletja borbo dveh nasprotnikov časovno omejili in prepovedali kontakt, je iz borilne veščine nastal šport, ki je danes eden izmed najpopularnejših in najštevilčnejših na svetu. k jivo znanja označujejo z barvnimi pasovi. Šolski ali KYU I N pasovi si sledijo od rumene, oranžne, zelene, modre do rjave barve. Ko učenec enkrat doseže visok tehnični nivo in začne dojemati bistvo karateja, se mu dovoli pristopiti k izpitu za mojstrski pas, ki je črne barve. Tudi mojstrski oziroma DAN pasovi se ločijo po nivoju znanja in kasneje tudi po zasluženih dosežkih v karate športu. V trboveljskem karate klubu so organizirali izpite za DAN pasove 8. maja 2007, ko je klub pridobil 10 mojstrov karateja 1. DAN in 4 mojstre karateja 2.DAN. Od takrat se je zavzeto in vzorno učilo precej članov, da pridejo do nivoja znanja, ki ga pogojuje nošnja mojstrskega pasu. V četrtek 21. aprila 2011 so kandidati pristopili k izpitu pod budnim očesom izpitne komisije, ki ji je predsedoval Borut MARKOŠEK, mojster karateja, stopnje 6. DAN ter člana Damir VUČILOVSKI, mojster karateja, stopnje 3. DAN in Bogdan 5IMERL, mojster karateja, stopnje 2. DAN. Po dvournem zavzetem izvajanju je izpitna komisija razglasila rezultate. Novi mojstri karateja, nosilci črnega pasu 1. DAN, so postali Patricija BUKOVINSKI, Sanja NARAGLAV, Tea LOPAN, Tim ŽLAK, Almin SALKIČ in Aljaž VESENJAK. Ob tej Trboveljski karateisti imajo 6 novih mojstrov karateja priložnosti je predsednik izpitne komisije podelil naziv mojster karateja 3. DAN predsedniku kluba Bogdanu SIMERLU za njegovo dolgoletno uspešno delo v karate športu in vzgoji trboveljskih tekmovalcev, ki so dosegali odmevne rezultate na tekmovanjih najvišjega nivoja. Z novimi mojstri karateja postaja trboveljski karate klub tudi na tem področju eden izmed najštevilčnejših v Sloveniji. Besedilo in slika: Jernej Simerl 13. meDnaRODRi pokbl Bomnia Trboveljski karateisti so se na povabilo Karate kluba I Bohinj v soboto 7. maja udeležili 13. Mednarodnega pokala Bohinja. Tekmovanja se je udeležilo preko 350 tekmovalk in tekmovalcev iz 36 slovenskih in hrvaških klubov. Trboveljčani so nastopili s številčno ekipo: Laura BOŽJAK, Ema RŽEN, Eva KRAJŠIČ, Monika JAGER, Kristina MASLEŠA, Mila NEDIČ, Ajša DURATOVIČ, Laura in Jakob KMETIČ JUREČIČ, David BABIČ, Simon ZALOKAR, Matic CE-ROVŠEK, Anej ALEKSIČ, Ervin SALKIČ, Patrik KUŠTER, Blaž CESTNIK, Matic ŠKRBEC, Daniel IULIANO, Luka GRIVEC, Luka PERC, Matija KRIŽNIK, Adis BAŠIČ, Husein TAHIROVIČ, Tadej KOLANDER, Luka FERLIN in Erik REMETIČ. Vodili so jih trenerji Tea LOPAN, Kristijan OSTOJIČ, Maks ŠMIDHOFER in Miha KOVAČIČ. Za najmlajše tekmovalce je bil to prvi nastop izven Trbovelj. Kljub dobrim nastopom jim ni uspelo doseči vidnejših uspehov. V katah posamezno je bronasto medaljo v kategoriji starejših deklic osvojila Eva KRAJŠIČ. Prav tako sta se v kategoriji mlajših dečkov na tretje mesto zavihtela Tadej KOLANDER in Husein TAHIROVIČ. V športnih borbah so Trboveljčani osvojili komplet medalj. V kategoriji mlajših dečkov nad 40 kg je v klubskem finalu slavil Tadej KOLANDER, srebrno medaljo pa je osvojil Husein TAHIROVIČ. Svojo prvo medaljo v športnih borbah in sicer bronasto, pa je v kategoriji starejših dečkov do 40 kg osvojil Luka FERLIN. V katah ekipno so Trboveljčani osvojili 5 medalj. Med fanti 8.-11. let je ekipa Trbovlje 2 v sestavi IULIANO, ŠKRBEC, CESTNIK osvojila drugo mesto, ekipa Trbovlje 1 (TAHIROVIČ, KUŠTER, GRIVEC) pa tretje mesto. Med fanti 11.-13. let je ekipa v sestavi KOLANDER, FERLIN,KRIŽNIK po dveh prepričljivih zmagah na koncu osvojila srebrno medaljo. V kategoriji deklet 11.-13 let je ekipa Trbovlje 2 (JAGER, KRAJŠIČ, MASLEŠA) osvojila tretje mesto, medtem ko je bila prva ekipa v sestavi NEDIČ, DURATOVIČ, KMETIČ-JUREČIČ nepremagljiva in je zasluženo osvojila zlato medaljo. Besedilo in slika: Bogdan SIMERL Razvedrilo za avc avtor TONE SEVNIK OSNOVNA ENOTA V KONJENICI NASELJE PRI DOMŽALAH GRŠKI BOG PASTIRJEV ERMIN RAKOVIČ KODA ZA GSM m Ne, gospa , > PODSTAVEK KIPA ALI SPOMENIKA SLOVENSKI IGRALEC (SANDI) OJAČE- VALEC, PROMOTOR KOS SUKANCA PREMAZ ZA LES PESNIK ŽUPANČIČ PRIKA- ZOVANJE IDILIČNEGA PRIZNAN IZVEDENEC IGRALEC VNEMI STRANSKI VLOGI ENA (ANG.) VISOKA TEMP. IN VLAŽNOST OZRAČJA IZDAJATEU (KNJIŽ.) STAREC (EKSPR.) GENSKO ENAK ORGANIZEM POLET (EKSPR.) PRAVICA UGOVORA ZRAK (ANG.) AVSTRUSKO GOROVJE ZGRADBAV VINOGRADU SOSEDNJI ČRKI IRSKI BRINOVEC STARORIMSKI ZGO-DOVINAR AM. IGRAL. KILMER SREDSTVO ZA UMIVANJE PREDPISI, DOLOČILA (KNJIŽ.) BARIERE OSAMUENA ŽENSKA (EKSPR.) ZBOR DEVETIH PEVCEV LUKSEM- BURŠKA TV ŽIVALSKA BOLEZEN MUSLIMANSKI VERSKI POGLAVAR LADJA NA PARNI POGON TISA (UUD.) REKAV NEMČUI RIM. 101 KRAJ V POSOČJU DEL PODNOŽJA JONSKIH STEBROV LEP POZDRAV ROMAN DOSTO- JEVSKEGA ANDRAŽ VEHOVAR AMERIŠKA TISKOVNA AGENCIJA TRSA DLAKA NAŠA ZAHODNA SOSEDA NAJVIŠJA POVELJNIŠKA FUNKCIJA V VOJSKI NOBELU PERJE PRI REPI PROSTOR ZA NASTOPAJOČE JADRANSKI OTOK SVETILNI PLIN FINSKO JEZERO EVROPSKA REKA LANA TURNER ŽENSKA, KI KAJ NOSI UBEŽNIKI PRED TURKI RAZPRAVA (KNJIŽ.) BANKOVEC ZA STO ENOT Rešitev iz prejšnje številke. = S -C- — “'—s-'l I Z T I S K A Čl ZVEŠ ŠEST T O B A V A j.] P O D |bTrTF; H I D I O i T ;f! ~ VENO | E ■ O B TJ' MAT = P fc i H R I =s| I L 1 E G A L ss| V j I | N O tej El 5 E N O R Ml N Sfö | A! RI E j V Isj i J U D O N -- is s k i '-irPPj OTOČAN O Č A ■=■ I L A ;~j O D T A J N ~ oMl|a|m|e[l|a S N 5 V I R -■ T AP A“N E S sju R»^M ETA T I M j I |K A hšp j H A p MIMIK R N A M U A SER HUMOR iuničasi ugankar V KRIŽANKAH y KRIŽANKAH tematske siikovne miKI KRIŽANKI Enkar ugankar o s T U T H T AT I R tiÄt N I Za vse ljubitelje KrizanK in u \ ^ X^^^^www.trik.si iJjjJJJtU KrižamKe & ugamKe Razvedrilo r > Nagradna križanka 9/2011 Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 21.05. 2011 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 10/2011. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Ali se prepoznate? Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 09/2011 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Magda Hribernik, Partizanska cesta 38, 1431 Dol pri Hrastniku -20,86 € 2. Majda Bizjak, Golovec 40, 1420 Trbovlje -12,52 € 3 .Viola Prosen, Gladež 22, 1411 Izlake - 8,35 € V. J BRGLEZ d.o.o. podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in ostale storitve Vransko 17,3305 Vransko ODLIČEN BRGLEZOV SLADOLED PO ODLIČNI CENI SLADOLED PAKIRAN 600 g Različni okusi Samo • • • • • mumi POSEBNA PONUDBA TRAJA od 12.5. do 25.5.2011 Vabljeni v trgovini Jaka in Maj v Zagorju TRGOVINA JAKA TRGOVINA MAJ C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE C.ZMAGE 16 B.ZAGORJE TEL: 035660280 TEL:070812347 Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 20.05.2011 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZIMfl ČEBEIICA VRflČCVIČ fllatej Valvazorjevo 2, IZIflKE. Tel.: 03/56-74 137 Kuhamo s Stašo Mesni zvitki s slastnim nadevom Sestavine: - 8 telečjih zrezkov, 2 bučki, 15 dag slanine, 10 dag starega kruha (brez skorje), žlica naribanega sira, rumenjak, 3 čebule, 30 dag šampinjonov, 15 dag graha, 2 dl suhega belega vina, peteršilj, olivno olje, sol, poper. Priprava: Bučke narežemo, popražimo. Narezano slanino, bučke, sir, kruh in malo olja zmeljemo v električnem mešalniku. Vmešamo rumenjak, solimo, popramo. Zrezke prerežemo, potolčemo in namažemo z nadevom. Zvijemo jih in povežemo z vrvico. Čebulo in šampinjone narežemo. Zvitke zložimo v kozico, prilijemo malo olja in dodamo zelenjavo. Prilijemo vino, zavremo. Zmanjšamo ogenj, pokrijemo in dušimo 40 minut. Potresemo s peteršiljem. Dober tek! Staša Šumuo Beseoe Domače Sedem različnih zgodb je avtor Roman Rozina v knjigi Šumijo besede domače, opisal tudi z glasbenimi načini. ^rva zgodba, Zasuj me z besedami, ki jo je avtor opredelil F za razgibano in je bila zmagovalna na lanskem natečaju Slovenskih dnevov knjige. Besede, napisane na papirju so včasih suhoparne, zato govornika, ki jih bere, ljudje ne poslušajo. Koliko imajo bralstva kot časopisni članek, kako ljudje berejo časopis, za kaj ga vse uporabljajo. Včasih so usodne, tako kot so bile usodne za avtorja govora, ko mu je časopisni list, kjer je pisalo o njem, priletel na vetrobransko steklo in povzročil prometno nesrečo, ki se je končala s smrtjo. Vodoravno in navpično, ki je pisana na umirjeno vižo, razpreda vsakdanja dodajanja, ko marsikdo ne zapiše prav niti tvojega priimka, kaj in kako reševati križanke ... Sledijo ji še Neznosno privlačna Sara, Novo življenje Alojzija Bezjaka, Rad imam sneg, Pljučni kralj in Dnevnik Ane Fink. Zgodbe so zavite v tančico, zato si jih vsakdo razlaga po svoje. Ni jih mogoče prebrati naenkrat, kar kličejo po tem, da knjigo večkrat vzameš v roke in zgodbe vedno znova prebiraš. Nehote začneš primerjati napisane zgodbe z (ne)vedenjem o piscu, ki ni dovolil osebnih vprašanj Tatjani Pirc, ko je povezovala literarni večer in predstavila knjigo na zelo zanimiv način. Roman ji je zabičal, da se o njemu osebno ne bosta pogovarjala, zato ostaja pri tistih, ki ga ne poznamo že petdeset let, kolikor časa biva na tem svetu, črna lisa vedenja o njem, ki je razgaljal dogajanja doma in po svetu na televiziji in v časopisih. Saj ne bi bilo treba veliko, le nekaj skopih podatkov bi že potešilo največjo žejo, da bi morda laže razumeli njegovo pisano besedo, ki nastaja iz petindvajset črk napisanih v neskončno veliko kombinacijah. Tako ostajajo njegove zgodbe podlaga številnim kombinacijam razmišljanja o različnih temah do takrat, ko se bralec odloči, da vzame v roke nekaj drugega, da se ne bo utrujal, ampak bo preživel dan na lažji, vedrejši način in zvečer sproščen legel v posteljo ter pustil sanjam prosto pot in si tako pričaral svoje zgodbe. Nataša Marn in Vlado Poredoš sta z vtkanimi glasbenimi vložki dodala poseben čar večeru v zagorski knjižnici. Besedilo in slika: Irena Vozelj Kaico so pitaznovau v RaoečaH? Pretekle praznike so na OŠ Radeče in PŠ Svibno praznovali na poseben način. proslavo in prireditev so pod mentorstvom Suzane Pinosa l in Jane Markušek izpeljali tretješolci in predstavili državni praznik 27.april-DAN BOJA PROTI OKUPATORJU in mednarodni praznik l.maj- PRAZNIK DELA. Z glasbenimi, igralskimi, kostumskimi in scenskimi vložki so zelo prisrčno in izvirno prikazali zgodovino našega naroda v času pomembnih odločitev v boju za večje človekove pravice. Fotografije z njihove prireditve si lahko ogledamo tudi na spletni strani šole. „Na ta način skušamo otroke seznaniti z našo preteklostjo, jim prikazati pomembne dogodke na enostaven in zanje privlačen način,“ nam je sporočila Saša Plevel. Besedilo: Fanči Moljk, slika: arhiv OŠ Kolumna Aleksij Porednik: IEZA NA OBZORJU 'N Ti ga človeka, Id ne bi vsaj kdaj JL N občutil jeze. Jeza je odziv na frustracijo in v okoliščinah boja za preživetje nujno čustvo. Namen jeze je torej dober, težava je le v tem, da zamegli razum in pogosto vodi v nesprejemljiva ravnanja, kot so poniževanje, pretepanje, razbijanje, v skrajni sili v uboj sočloveka ali samomor. Iz tega sledi, da je brzdanje jeze nujno, če človek noče škodovati sebi in drugim. Tudi jeza navznoter, ki se ne konča s samomorom, je v bistvu samomor, saj zaradi obremenjevanja srca in živcev privede v predčasno bolezen in prezgodnjo smrt. Pa si človek sploh želi živeti dlje? Ko je jezen, mu je vseeno, a jeza vedno popusti. Se večji problem je nabiranje jeze. Če je človek dolgo časa stisnjen v kot, se utegne zgoditi, da se mu »strga«. Na ravni skupnosti se je to pokazalo ob demonstracijah, vstajah in revolucijah v arabskem svetu. Ljudem je enostavno prekipelo zaradi zatiranja njihove svobode. Počutili so se kot psi na verigi, ki jih gospodarji nočejo redno voditi na sprehod. Ko takšni psi »znorijo«, je v nevarnosti vsakdo, Id jim pride nasproti. Na srečo ljudje nismo psi, ampak smo sposobni kanalizirati jezo. Množica protestnikov, nezadovoljnih s stanjem v družbi, ima voditelje, ki skrbijo, da se jeza usmeri v dosego cilja. Po drugi strani je jeza lahko izgovor za lastno nedejavnost. Najlažje je tarnati in se jeziti nad oblastjo, saj se bolje počutimo, če si izberemo grešnega kozla, ki ga lahko okrivimo za vse slabo, kar se nam dogaja. To je lahkomiselno početje, ki dokazuje, da jeza nima veliko skupnega z razumom, a vendarle gre za logičen odziv na situacijo, v kateri se nahajamo. Če svoje nezadovoljstvo, zabeljeno z jezo, prenesemo na nek objekt, imamo občutek, da situacijo obvladujemo. Ta občutek zadovoljuje našo potrebo po varnosti. Do- mišljamo si, da moramo, v našem primeru, samo zamenjati oblast in nam bo bolje. Od tod izvira izjemno slavje, Id smo ga lahko videli v Tuniziji in Egiptu po strmoglavljenju dolgoletnih diktatorjev. To je bil odraz sprostitve napetosti, Id so se nabirale, krepile in trdovratno vztrajale za časa režima, Id je vladal s trdo roko. Če v loncu zavremo vodo, bo para dvignila pokrovko. Če pari ne pustimo proste poti, ampak na pokrovko položimo opeko, se bo ob nezmanjšanem kurjenju njena energija še povečala in pokrovka se bo dvignila kljub obtežitvi. Če režim tlači ljudstvo, bo slednje to nekaj časa prenašalo, kajti ljudje smo potrpežljiva in prilagodljiva bitja. Toda zatiranje enkrat izbije sodu dno in nastopi revolucija. V revoluciji sodelujejo ljudje, Id nimajo česa izgubiti. Čutijo, da življenje kleče ni vredno življenja. Mislijo si: »Nič hudega, če umrem v boju. To bo bolje, kot da živim slabše kot žival. Edini izhod je v revoluciji, Id bo odstranila zatiralce.« Ko revolucija uspe, nekateri res zaživijo bolje, a uspešna revolucija je samo prvi korak k izboljšanju stanja v družbi. Glavno delo se takrat šele začenja, toda ljudje zaradi svobode čutijo nov zagon. Vrne se optimizem, zato so pripravljeni delati več in bolje. Hkrati so prepričani, da jim bo družbena prenova prinesla boljše življenje. Svobode sicer ni mogoče otipati, a njeni učinki so opazni. Jeza izhaja iz živalske narave človeka. Po eni strani smo ljudje zaradi svojih umskih in duševnih zmožnosti na lestvici živih bitij na planetu Zemlja na samem vrhu, vendar pa se ne moremo odtrgati od svoje izvorne, živalske narave. Živalska narava je temelj človeškega bitja, zato je jeza nekaj normalnega. Pod nobenim pogojem se je ne moremo znebiti, kot nekateri zmotno mislijo. Rešeni smo je šele s smrtjo. Drugače povedano: živ človek je nujno jezen, sicer ne bi bil živ. To pa še ne pomeni, da moramo jezno misliti, govoriti in delovati. Jezo je mogoče zajeziti, tako da jo preobrazimo in koristno uporabimo njeno energijo. Prva stvar pri brzdanju jeze je zaznava njenega začetka. Z opazovanjem svojih reakcij lahko ugotovimo, kaj se zgodi, da razvijemo jezo. Zavedati se moramo, da nas ne more nič in nihče ujeziti, če tega ne dopustimo. Jeza se namreč rodi v nas, ne prihaja od zunaj. To je naša velika sreča, saj smo mi njeni gospodarji. Če se zavemo te globoke resnice, ugotovimo, da jezo lahko obvladamo. Najprej torej ugotovimo, v kakšnih okoliščinah začnemo razvijati jezo. Ko se začnemo počutiti jezno, globoko vdihnimo in preštejmo do deset. Nato se vprašajmo, kako se lahko najbolj trezno in učinkovito odzovemo na situacijo, v kateri smo se znašli. Kino za avc Kino Delavski dom Zagorje Petek 13.5. ob 18.00 HOP,družinska komedija Nedelja 15.5. ob 10.30 in 18.00 HOP Ponedeljek 16.5. ob 18.00 HOP Torek 17.5. ob 20.00 Film teater: BESA, ljubezenska drama Petek 20.5. ob 20.00 USODNI, znanstv.-fantast. romanca Nedelja 22.5. ob 20.00 DEKLE, KI SE JE IGRALO Z OGNJEM, misteri. triler Torek 24.5. ob 20.00 Film teater: DEKLE, KI SE JE IGRALO Z OGNJEM Vroče ta hip Sobota 14.5. ob 19.00 POMLADANSKI KONCERT Glasbene šole Zagorje Četrtek 19.5. ob 14.00 in 17.00 4. regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov Osrednje Slovenije, Dolenjske, Posavja in Bele krajine Sobota 21.5. ob 19.30 POMLADANSKI KONCERT PO SVEA ZAGORJE Četrtek 26.5. ob 17.00 BRALNA MIŠKA Knjižnica M. Klopčiča, Vrtec in DPM Kino Izlake Nedelja 15.5. ob 19.30 BESA, ljubezenska drama Nedelja 22.5. ob 19.15 USODNI,znanstvenofantastična romanca Kino De 12.5. ob 18.00 ob 20.00 JAZ SEM ČETRTI, akcija CIRKUS KOLUMBIJA Petek 13.5. ob 18.00 CIRKUS KOLUMBIJA Sobota 14.5. ob 18.00 JAZ SEM ČETRTI Nedelja 15.5. ob 18.00 ob 20.00 JAZ SEM ČETRTI CIRKUS KOLUMBIJA Ponedeljek 16.5. ob 18.00 JAZ SEM ČETRTI ob 20.00 CIRKUS KOLUMBIJA Torek 17.5. ob 18.00 JAZ SEM ČETRTI ob 20.00 CIRKUS KOLUMBIJA Sreda 18.5. ob 18.00 HITRI IN DRZNI 5,akc. kri m. ob 20.15 OTROČIČKI, dokum.film Četrtek 19.5. ob 18.00 HITRI IN DRZNI 5. ob 20.00 OTROČIČKI Petek 20.5. ob 18.00 HITRI IN DRZNI 5. ob 20.15 OTROČIČKI Sobota 21.5. ob 18.00 OTROČIČKI ob 20.00 HITRI IN DRZNI 5 Nedelja 22.5. ob 18.00 OTROČIČKI ob 20.00 HITRI IN DRZNI 5 Ponedeljek 23.5. ob 18.00 HITRI IN DRZNI 5 ob 20.15 OTROČIČKI Torek 24.5. ob 18.00 HITRI IN DRZNI 5 ob 20.15 RICKY Sreda 25.5. ob 18.00 JUTRI, KO SE JE ZAČELA VOJNA Četrtek 26.5. ob 20.00 JUTRI, KO SE JE ZAČELA VOJNA Kino Hrastnik - kinodvorana Hrastnik Sobota 14.5. ob 18.00 DIVJA VOŽNJA 3D-akc.film ob 20.00 GOLA ZABAVA, rom.kom. Nedelja 15.5. ob 18.00 GOLA ZABAVA ob 20.00 DIVJA VOŽNJA Sreda 18.5. ob 20.00 NEZNANEC, mister.srh. Četrtek 19.5. ob 19.00 NEZNANEC Petek 20.5. ob 18.00 in 20.00 KAKO VEŠ, rom.kom. drama Sobota 21.5. ob 18.00 KAKO VEŠ ob 20.00 NEZNANEC Nedelja 22.5. ob 18.00 NEZNANEC ob 20.00 KAKO VEŠ OD 26 . DO 29. 5 . 2011 RDE&MREVIRJI ! ^ VST O P NI C E za koncert DRAŽENA ZEČIĆA Prvi trije bralci, ki bodo pisali na uredništvo revije Zasavc, bodo prejeli BREZPLAČNO VSTOPNICO za koncert Dražena Zečića. Dopisnico pošljite do 17. 5.2011 na Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, _, s pripisom NAGRADNA VSTOPNICA ZASAVC j— \ kr* ZASTAVLJALNICA TIAL Ulica bratov Mravljakov 9a, 3000 Celje GOTOVINSKA POSOJILA na podlagi zastavitve IZPLAČILO TAKOJ! GSM: 031/503 140, 051/633 832 E-mail: tial.sp@gmail.com Dogodki/Mali oglasi r Več informacij o prireditvah na www.miqaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. OLIMPIJSKI KOMITE Letni tečaj gorništva za zahtevne ture Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 9.5.2011 Dodatne informacije: Marko Jurič 041 572 893, www.od-limatica.si. e-mail: info.Ddlimatica@siol.net. Tekmovanje v streljanju v Tržiču Organizator: ŠPORTNA ZVEZA TRŽIČ Datum: 9.5.2011 Dodatne informacije: www.sztrzic.si. e-mail: soortna zveza trzic@t-2.net. Spinning Športne pomladi Organizator: ŽELEZNIČARSKO ŠPORTNO DRUŠTVO MARIBOR Datum: 13.5.20101 Dodatne informacije: ŽŠD Maribor 02 420 7240, www.SDortnaDomlad.si. e-mail: info@SDortnaDomlad.si. Alpinistično plezanje »Paklenica« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA -MATICA Datum: 13.5.2011 Dodatne informacije: PD Ljubljana matica 01 43 81 911, www.od-limatica.si. e-mail: info.Ddlimatica@siol.net. Arhitekturni kolesarski krog Organizator: LJUBLJANSKA KOLESARSKA MREŽA Datum: 13.5.2011 Dodatne informacije: Gašper Žemva 031 886 315, httoJ/lkm.kolesarii.oro. e-mail: aasDer.zemva@amail.com. lkm@mail.liudmila.oro. Obsavski kolesarski maraton Organizator: LJUBLJANSKA KOLESARSKA MREŽA Datum: 13.5.2011 Dodatne informacije: Gašper Žemva 031 886 315, http://lkm.kolesarii.org. e-mail: aasoer.zemva@amail.com. Ikm@mail.liudmila.org. 24 ur sguasha Organizator: RC VOGU Datum: 13.5.2011 Dodatne informacije: Nataša Ženi Udir 040 475 090, www.voou.si. e-mail: voau@siol.net. Alpinistični vzpon »Zeleniške špice« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 14.5.2011 Dodatne informacije: PD Ljubljana matica 01 43 81 911, www. od-limatica.si. e-mail: info.Ddlimatica@siol.net. 3, 2,1 štart - razpnimo jadra 2011 Organizator: ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Datum: 14.5.2011 Dodatne informacije: ZKŠT Žalec 03 712 12 50, www.zkst-zalec. si/sport/. Rokometni turnir v Dobrepolju Organizator: ROKOMETNI KLUB DOBREPOLJE Datum: 14.5.2011 Dodatne informacije: RK Dobrepolje 01 7807 094, e-mail: ianez.nose@fs.uni-li.si. Turnir v malem nogometu za podjetja Organizator: ŽELEZNIČARSKO ŠPORTNO DRUŠTVO MARIBOR Datum: 14.5.2011 Dodatne informacije: ŽŠD Maribor 02 420 7240, www.SDortnaDomlad.si. e-mail: info@SDOrtnaoomlad.si. Izlet »Begunjščica« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 14.5.2011 Dodatne informacije: Tomaž Stražar 041 399 011. www.od-limatica.si. e-mail: info. Ddlimatica@siol.net. Planinski izlet na Vošco in Jerebikovec Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO BREŽICE Datum: 14.5.2011 Dodatne informacije: www.Ddbrezice.si. Pohod po oglarski poti Organizator: ŠPORTNO DRUŠTVO DOLE PRI LITIJI Datum: 14.5.2011 7:00:00 Dodatne informacije: ŠD Dole pri Litiji 031 643 625, www.dole.si. e-mail: info@dole.si. Pohod »Kokoška za družine« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum: 14.5.2011 Dodatne informacije: Borut Paškulin 041 611 089, www. odrustvo-otli.si. e-mail: Dd.telekom@siol.net. Tradicionalni turnir v namiznem tenisu za Pokal Frankolovega 2011 Organizator: ŠPORTNO DRUŠTVO FRANKOLOVO Datum: 14.5.2011 Dodatne informacije: ŠD Frankolovo 041 620 830, e-mail: oiiek.Dinter@amail.com. Barjanska kolesarska mreža Organizator: LJUBLJANSKA KOLESARSKA MREŽA Datum: 14.5.2011 Dodatne informacije: Gašper Žemva 031 886 315, httpJ/lkm.kolesarii.ora. e-mail: gasDer.zemva@amail.com. Ikm@mail.liudmila.org. Majski tek Organizator: ZAVOD ZA ŠPORT AJDOVŠČINA Datum: 14.5.2011 Dodatne informacije: Primož Sulič 051 419 870, www.zs-aidovscina.si. e-mail: primoz.sulic@zs-aidovscina.si. 9. Triglavov tek in Štrkecov tek Organizator: ŠPORTNI KLUB TRIGLAV PREDANOVCI Datum: 14.5.2011 Dodatne informacije: Vitomir Fujs 041 769 528, e-mail: sk.trialav@siol.net. Ekipno državno prvenstvo in rekreativni triatlon Organizator: TRIATLON KLUB MARIBOR Datum: 15.5.2011 Dodatne informacije: Robert Gostinčar 031 332 289. Ekipno kolesarjenje »PodGolico.si« Organizator: TURISTIČNO DRUŠTVO REKREATUR Datum: 15.5.2011 Dodatne informacije: www.Dodaolico.si. e-mail: kolesarim@Dodaolico.si. Naravovarstveni pohod k rastišču Rumenega sleča Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO KRKA NOVO MESTO Datum: 15.5.2011 Dodatne informacije: e-mail: Dd.krka.nm@amail.com. AJM Team ride »Kamnica - Žavcarjev vrh« Organizator: AJM TEAM Datum: 15.5.2011 Dodatne informacije: www.timeride.si. e-mail: info@timeride.si. Pohod po tematski energijski pešpoti od Lijaka do Sekulaka Organizator: TIC NOVA GORICA Datum: 15.5.2011 Dodatne informacije: TIC NG 05 330 46 00, www.novaaorica-turizem.com. e-mail: tzticna@siol.net. Planinski izlet na Smrekovec Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum: 15.5.2011 Dodatne informacije: Marina Pirš 040 709 400, www.pdrustvo-ptli.si. e-mail: Dd.telekom@siol.net. Izlet »Kojnik, Golič, Lipnik in cvetje Slovenske Istre« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MATICA Datum: 15.5.2011 Dodatne informacije: Marjeta Dajčman 040 830427, www.Dd-limatica.si, e-mail: info.Ddlimatica@siol.net. Pohod »Mrzli vrh« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LOGATEC Datum: 15.5.2011 Dodatne informacije: Janez Rudolf 041 594 545. 17. kronometer v Kamniško Bistrico Organizator: KOLESARSKI KLUB PRO M TEAM RACING NOŽIČE Datum: 15.5.2011 Dodatne informacije: KK Pro m team racing 031 501 373, www.klub-oromteam-racino.si. 17. Šmarješki tek Organizator: TURISTIČNO DRUŠTVO ŠMARJEŠKE TOPLICE Datum: 15.5.2011 Dodatne informacije: Boštjan Štrasberger 040 440 936, www.smarieski-tek.com. 8. Kolesarski maraton Kranj - Jezersko Organizator: KOLESARSKI KLUB SAVA KRANJ Datum: 15.5.2011 Dodatne informacije: Tomaž Poljanec 041 745 684, www.kklub-sava.si. e-mail: kksava@siol.net. \_____________________________________________________________________________________________J mali oglasi »-.. ' " ............................ ^ Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Domačo svinjsko mast, lesena kolesa za okras, belo kozo in kozlička prodam. Inf.: 031 469 279 ali 03 56 76 310 Najem V okolici Trbovelj dajemo v najem travnik za košnjo v velikosti 4,21 ha za letošnje leto z možnostjo podaljšanja. Info.: 03 54 15 025 ali 041 981 856 Storitve Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VHS kaset na DVD, montaža videa in zvoka. Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle Živali Na voljo imamo čistopasemske mladičke pasme Staffordshire Bull Terrier. Mladički bodo ob odhodu v nov dom cepljeni, čipirani, tetovirani, večkrat razglisteni ter za starost primerno socializirani. Imeli bodo EU potni list ter rodovnik. Vse informacije na: 040 135 460 ali longhillkennel@gmail.com Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432. NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): ( v_________________________J Kofetkanje s preteklostjo Kosešite pnavice in najarve preden začnemo o zagorskih kosezih, F pa še dodajmo k zgodbi o gamberški kapeli iz prejšnje številke Zasavca, da je pooblaščeni vikar goriškega nadškoga grofa Attemsa, med drugimi, 18. junija 1753, vizitiral župnijo Čemšenik. V zapisniku je omenjen tudi patrocinij kapele na gradu Gamberk: sacellum in arce Gallemberg ubi sacelum Beatae Mariae Virginis et sanctae Annae... Zdaj pa k skrivnostnim kosezom, ki so bivali na, za tiste čase, velikemu območju zagorske doline. Zakaj skrivnostim? Ker zgodovina še do danes ni določila vzroka nastanka te posebne družbene plasti. Izšli naj bi iz začetkov frankovskega fevdalizma, bili naj bi oboroženi služabniki, varnostniki svojega gospoda. Kako je prišlo do pravice ustoličevanja koroških vojvod na knežjemu kamnu, si zgodovinska stroka še danes ni enotna. Tudi ne, kako so se kosezi poselili po nekdanji kranjski in štajerski deželi. Kakorkoli že, pridobili so status svobodnih kmetov s fevdalnim nazivom ‘edlingi*- plemeniti. Kosezi so imeli torej nekak vmesni položaj med podložniki in fevdalci, so pa bila njihova posestva povezana z zemljiškimi gospostvi. Bili so zgolj kmetje brez podložnikov. Svobodno so razpolagali z zemljiščem, imeli osebno svobodo, včasih posebne vojaške dolžnosti. Imeli so svoje župane in celo svoja sodišča. Kot osebno svobodni so imeli pravico nošenja orožja. Kosezi so prosto razpolagali s kmetijo, lahko so jo prodali, zamenjali. Pravica do kmetije je bila dedna. Prvič so kosezi v Zagorju omenjeni v posebnemu popisu posestev koroških vojvod na Kranjskem in v Savinjski krajini leta 1311 (zü der lantgrafschaft gehoernt die edilinge ze Zagör). Naslednjič izvemo za koseze v Zagorju, koje Janezll.Šteberški leta 1412 podelil svojemu sodniku v Zagorju, Petru Kozlakarju in njegovemu sinu Janezu (Peter Koslaker die zeit mein richter ze Sagor, Hanslein seinen Sün), dvor v Lazah pri Zagorju (Laze so, domnevno, op.p. sedanja vas Kotredež) - (Hof ze Zagor gelegen ze Los), kjer je bil poprej naseljen pokojni župan Vulfing, skupaj s pripadajočo desetino. Zatem pa tudi dve kmetiji v Kleniku pri Vačah ( Glinek in Watscher pharr am nagsten bei Wats gelegen) z desetino, ki pripada omenjenemu dvoru in hubama. Tako se glasita fevdni pismi, ki sta jih imela omenjena Peter in Janez od Janeza Šteberškega pokojnega očeta in brata Viljema (als die vordem lehensbrief lawtent die sie von meinen vater saligen hern Hannsen von Stegwerg und von meinen prüder saligen hern Wilhalm von Stegwerg darumbe habent...). Janez Kozlakar je nekaj let zatem podedovano posest, ki jo je imel v fevdu od Janeza Šteberškega ( mein rechts väterlich erb das zelehen ist von den herrn Hannsen von Stegberg), zapustil svoji ženi Elsi. Poleg dvora v Lazah pri Zagorju (ze Lozz im Seger) s pritiklinami, navaja Kozlakar tudi dvor(?) in kmetijo v Kleniku ( Kliennichk) v vaški fari ter vinograd in vse pripadajoče. Povsem natančno območje kosezov v zagorski dolini pa navaja pogodba o drugi prodaji Gamberka, 14. julija 1433. Navajam:... prodajava jima (vojvodama Frideriku starejšemu in Frideriku mlajšemu) tudi vsa najina posestva, ki jih imava v Zagorju (Seger), kjer živijo svobodniki; najprej v kraju Tenn(?) pri svetemu Duhu 55 posestev; potem ob Dragi(?) (Trog) 60 posestev; potem v kraju Rudy 43 posestev; potem v Ostronigku(?) 15 posestev.... (mag. Baraga se je piscu teh vrstic opravičil, ker pri najboljši volji krajev z vprašajem ni uspel identificirati). V Urbarju gamberškega gospostva iz leta 1498, o kateremu je že bilo govora v prejšnjemu Zasavcu, pa so kraji oz. naselbine že bolj določene: Zu dedicher perg (Mali Vrh); ZwSannd Margreten (Sv.Marjeta na Lokah); Im ____________ Weintall (Zavine); Zwm Heyligen Crewtz (Čebine); / Zwm Heyligen geisst (Rove); ' Zw Preprotisch (Prapreče); Zw Sannd Ulrich (Sv.Urh);Zw Las der Tenn (Laze). Vseh koseških kmetij v temu urbarju je 144. Prav vse imajo do gamberškega gospostva enako davščino, le cenzus v denarju je različen. Dati morajo vsak eno gamberško mero ovsa (mess) in eno kokoš. So pa v temu urbarju nadvse zanimiva imena kmetov svobodnikov, objavili jih bomo čez čas. Da pa zvestim bralcem prikažemo, kako je videti zapis dajatve župana Mihaela iz Čemšenika in zapis koseza Gašperja iz Zavin, ju dajemo na vpogled. Reformirani gamberški urbar iz leta 1558 dajatve ovsa in kokoši ne zvišuje. Tudi denarna dajatev se ne spreminja. Je sorazmerna z velikostjo kmetije, tako da pride na vsak oral 6 šilingov; na celo koseščino v njenem prvotnem obsegu (16 oralov) pa 96 šilingov. Okrog leta 1570 so deželni komisarji hoteli z reformo urbarjev zagorskim kosezom njihove pravice razveljaviti, zato so se le-ti pritožili pri deželnemu knezu in s pritožbo uspeli. V pritožbi so navajali nekdanjega svojega gospoda Nikolaja v. Stegberga. Ta naj bi jim v prvi polovici 15. stoletja podelil njihove izjemne pravice. Deželni knez našteva njihove pravice, ki so nadvse zanimive in zelo natančno odrejene. O njih prihodnjič. Piše: Marjan Klančnik /fff^ , C' (1 C vv>v"'w' (\'1' ».s x{l'\r) ----- — - >>1 /M]*/ - - *» -----' ‘ ....... L rV 7 S yy\j'~+6 '——^ / Ustvarjalna/Oglas Predpraznični čas - čas pred Veliko nočjo je priložnost, ko v Domu upokojencev Franca Salamona stanovalci obujajo spomine na stare običaje. “T“udi stanovalci' na oddelku ponavlja-I jočega se pozabljanja (demenci) še imajo svetle trenutke, ko se spomnijo, kako so včasih barvali pirhe. Gospa Berti, gospa Olga, gospa Marija, gospa Elizabeta, gospa Julči pravijo, da sojih pretežno barvali s čebulnimi olupki in v »Štunfih«, skupaj s kakšnim zelenim listkom različnih rastlin. O kakšnih barvah takrat ni bilo govora. Na veliki četrtek so jih Božena, Duška T., Dobrinka in Imre razveselile. S skupnimi močmi so barvali pirhe, nekaj v čebulnih olupkih, nekaj v barvah. Nazadnje pa so jih namazali še z maščobo in zloščili (zgloncali) in zložili v košaro. Vsi stanovalci so bili s svojimi končnimi izdelki zelo zadovoljni. Bi si lahko mislili, da so bili narejeni na oddelku stanovalcev z demenco? Pri barvanju pirhov so prišli na idejo, da bi pekli potico. S tem bi si pričarali pravo praznično vzdušje. Med pogovorom so stanovalke povedale, da so že jedle orehovo, lešnikovo in smetanovo potico, toda nobena od njih še ni poskusila kokosove. Tako so na veliki petek pekli prav to potico. Ko so stanovalke prišle v dnevni prostor, so že komaj čakale, da začnejo s pripravo. Tako hitro, kot so pojedle zajtrk tega jutra, ga niso še nikoli prej. Vse potrebne sestavine so pripravili v kuhinji. Gospa Marija, Berti, Olga, Julči so si umile roke, pogrnile mizo in začele z delom. Čez uro in pol je že pridišalo in... mmm, kako je bila dobra. Besedilo in slike: DUFST-Božena in Duška T. S POTROŠNIŠKIMI KREDITI ZMAGUJEMO Z VAMI. VI IZBERITE LE PRAVO TAKTIKO. Sezona ugodnih potrošniških kreditov UniCredit Bank se je pričela. Izbirate lahko med kreditom z variabilno ali fiksno obrestno mero, ki zagotavlja odplačilo kredita v enakih mesečnih zneskih. Na voljo pa vam je tudi kredit brez začetnih stroškov odobritve in zavarovanja kredita. Preverite ponudbo potrošniških kreditov in izberite svojo finančno taktiko, s katero si lahko odprete pot do zmage. Žoga je na vaši strani, www.unicreditbank.si/potrosniski-krediti Potrošniški krediti so produkti UniCredit Banka Slovenija d.d., ki je edina odgovorna za le-te, njihovo trženje in uspešnost. UEFA in njene povezane družbe, članska združenja in sponzorji (razen UniCredit in UniCredit Banka Slovenija d.d.) niso vključene v obravnavo in odobravanje produktov, ne dajejo priporočil in ne promovirajo produktov ter ne prevzemajo nobene odgovornosti, povezane z njimi. £ UniCredit Bank Celje - skladišče D-Per 6/2011