foitniaa sMsm t gflfw(n>-XII* igiititilc.
8. ntimera.
Hisečne mrske tt@Yine»
Vu imini prektmurske evang.  šinjorije redifel
i vSdavnfk: mSflR J4NOŠ, Murska Sobota.
Rokopisi se morajo v Pusonee pošiiaii.
Ček računa št. 13,586; imč  »Duievni   Hst"   Puconci.
Cejna na cejlo leto 2® Dln., v zvSnstvo 30 din., v Ameriko t Dol.j edne numere 2 din.
Naprejplačilo gori^seme vsaki evang. diihovnik i vučitel.
Ščeš zdrav biti?
Pisao: HARI LIPOT ev duhovnik.
V Jeružalemi na trnaci jezera Bethešda leži niki človek, ki že osemtreseti let be-tegiije. Z dostimi driigimi betežniki gleda i čdka te vode gibanje. Najsrečnejši je tisti, ki prvi pride na ono mesto, gdč se voda gorizmoti, ar tisti ozdravi, kakšte težki beteg je meo. Tudi on bi rad ozdra-vo, ali ešče se nišče ne najšao, ki bi ga hitro na tisto mesto odneso. I zda ga ne-kak donok t6 plta: ščeš zdrav biti ? Isti-na, da on toga Človeka ne pozna, a!i njegove reči so tople, njegov obraz je lubeznivi, tak da betežnikovo srcž znova začne vupati, potoži se po svojoj nesreči, vupa se, da ga te človek gvušno pomore do vodč, gde nazajdobi svoje zdravje. Ali Jezuš ne včini to, nego z tistov močjov, štera je popolnčša v Njem, kak v vode? popolneša kak v celoj naturi, z onov božov močjov, štera edino v Njem prebiva, samo z rečjov zapove: Stani gori, vzemi po-stelo tvojo i hodi. I preci je zdrav gratao tč človek i vzeo je postelo svojo i hodo je.
ŠčeŠ zdrav biti? Čiidno pitanje, pra-viš ti, ar sam jaz ne plantavi, ne sani slepi, tudi driigoga betega nemam. Ali si za to že dao hvalo gospodnomi Bogi ? I resan ti nika ne fali, ne si betežen? Jeli nemaš velikoga, težkoga betega na svojoj diiši, naimre greha ? Jeli nega v tebi giz-dosti, marnosti i sebičnosti ? Jeli je tvoj guč, tvoje mišlenje vsigdar  čisto,  jeli  so
tvoja občiitenja vsigdar plemenita ? Ne si bio ešče nikomi nevoščeni, ne si zbantiivao nikoga z rečami, ali z činenjom ? Ali si deiao dobro za svoje bližnje, či si meo za to priliko? Ali si lubo gospodnoga Boga obri vsega i biižnje svoje, kak sa-moga sebe? Dosta pitanja bi leko ešče pred tebe postavo, i na konci te pa pitam z Kristušovov rečj6v: ščeš zdrav biti ?
Ednok se je eden mladenec tožo ed-nomi znamenitomi vržči po svojem težkom betegi rekoči: preveč težko i nevarno očno bolezen mam, i jako se bojim, da mogoče ednok oslepnem. T& sprobani vrač je taki spoznao betega zrok i pita: držgi moj mladi priatel, jeii ščete Vi zdra-vi biti? Sčem, gospod doktor, kakda bi ne šteo, se je gldso odgovor. Ar samo misliti na to je z€ grozno, da kak slepi človek bom^ mogao živeti dugi čas na etom sveti. Či zaistino zdravi ščete biti, te morete ostaviti svoje dosedašnje živle-nje i ozdrdvite, je pravo zdravnik. T6 pa nemorem včiniti, se je glaso žalosten od-govor.
Dragi moj priatel! Zaistino ščeš zdrav biti, zaistino šččš ozdraviti ? Te se odloči od greha, tš ne sliiži več nikšoj hudobi. Mogoče tudi t\ nemoreš to včiniti, tak je greha beteg vkfiperzraso z tvojov naturov? Gledaj na Jezuša, poslušaj na njegovo reč, čini tisto, ka ti on zapovedava. On je ne samo davno tam pri jezeri Bethešda znao vračiti, nego on tiidi dnesdčn vrači. Edino z njegovov pomočjov   se   zvračiš z naj-
Stržn 74.
DOSEVNI LIST
juliuš 20.
vdkšega betega: od greha, od hiidobe. Tvoje živlenje postane zdravo, z šteritn leko sltižiš sebi, bližnjim svojim i gospod-nomi Bogi. Jeli ščeš zdrav biti ? Naj ti pomaga Bog i Kristuš Jezuš!
Posvet na poti.
Na morji dosta Ižkšega mesta jeste, gde je dno morja nikaj nej globše pod vodov od 2 3 metra, ali pa vu takšem plitvom kraji mor-ja velke ikale jestejo, itero oboje je preveč ne-varno za brode, i nikelkokržt se zgodi, ka či se ne p&zi, ka bi se etakša tnesta že od daleča vookrožila, se brod razlomi na eti skalaj ali vu dao raorja zaleti, se notrivtrgne i nanikoj pric^e, vtoni. Na etakše mesta, naj opominajo na nc-varnost, so veliki torrai zozidani, vu šteri z moč-nim posvetom nastdvleni lampaši svetijo na daleč po noči, ali vu raegli, naj se eto nevarno mesto že ozdaleč vidi i brodari se etak ognejo vsakšega slaboga pripetja.
, Tak i na poti vandranja etoga naiega ze-meJskoga žitka se tiidi najdejo dosta etakša, na ceio našo bodočnost nevarna mCsta. Včasi so od protivnoga nžstaja nastavlena, včasi od naii lastni krivic i binov. Nastavlajo natn je Iudje z hUdim nakanenjem, ali tiidi Iudje ki nas radi majo, lehko za takše postanejo.
Včdsi etakio nevarnost   zlehka   vzememo
napamet, včasi se oblečž vu nediižnosti gvant, ali pa eiče vu radost i vesčlje zape!S?anja. Kak je dobro te, či raatno etakši posvčt na naši po» taj, da nžs obvarje od hiidoga spadžja.
Te vSren Oča nebeski se je poskrbo za etakše posvete, šten nas naj od vsakiega hiido-ga opominajo.
T6 je obprvim: naša diišnavtst. ČiJden je eie »znotrešnji glžs." Kant Immanuel je pravo, ka je to ravno tak čfideyrednoga kak pa cčba z svojimi nezračunaniiTii zvezdami. Kak ni eto ne-tnoremo prebroditi, tak i ne ono, ali dUinavžst je dčnok navzoči. Njeni glžs smo dostakrat ob» čutili, smo na njo poslušali, ali srno jo pa ob-nemiH. Bog nani je dao n]6 vu njegovoj ne-zgrfintancj milošči naj nas, kak te posvet na morji te brodare, opomfna na pravo pot. Zdto je tiidi z Bogom prikapčena. Samo ta z Bogom prikapčena dtišnavest je eden nebeski posvet na naši potaj i dobro čiriimo, či na njeni glas posluhšamo.
Tžkši possfit je na dale: Sveto pismo. ,Reč tvoja je posvet nogam mtjim, i svetlost na stezi mojoj." (Žoltžr 119, w. 105.) Ki z Bože reči sveilosf zadobtti ščž, on more vu Božoj reči živeti. Nej obri nje čtcti, nego vu njej čtcti. Ne eden gizddvi vučitel njčni, nego eden poni-zen vučenik n\6m bidti. Naše Bogd spoznanje, naše zndaje vo!^ njegove je saitio proti njego-voj velikosti i vu   potaj   njegovi   samo   eden
;; f   Laž je — Laž.
Pripovest.  (NadaljSvanje) (Poslovenčo: Flisar Janoš vpok. vufiitel.)
Na drugi den so tanihšli to grozno nsesto, z kržmarom vrdd so v-glavno tnesto š!i i prek so se dali oblasti i sodbi.
Med potuvanjem so se tanačivali raed se-bom, ka bi pčneze d5nok dobro bilo sebom vzeti na vtihšarsje sodnikov sigurnosti, ali na kržmara edno rčč: ,to bi laž]iyost i nS pokora bi!a" so odstopili od toga.
Osojeni so: na negvušno vretnena vozo. Sod je siguren bio i satno telko se je smileni vido, ka so ne na »srart* bili osodjeni. Žitek so nijtn miluvali zdto, ka so se sami podali.
Na iatic so je prikapčili vse i gda so ob-lancani gnani proti teranici -- so se ze?se po-kore spozdbili — prek!inyavši eden ovoga i tiidi
čalžrnoga kržmara, ki je tižno pri nji stao i tr6Jtao je je.
Naj te satno v roke dobirao 1
Za edcn tjeden je leianičdr prišao k njiru, naznanje njim je dao, ka se njim z milošče do-voli, ka do lehko vsi vkiip vednoj temn?cj, n^ zato, ka bi eden drfigoga dulo kvarili, aego za-to, naj eden dtfigoga troitajo, karajo i na dobro opomiciajo.
Za eden dtfigi tieden so se njim pa gori odprle temnice dveri i notri je stopo k-njim kramar.
— Nazž sem k-vam prišao, dragi prijatelje. Pretekočiva dva tjedna sem na to poniicao, ka sem si famiiio pogledno ivečfčle poslov vredvz^o.
Te odpravivši, setn z-tžm nakanenjem pri-šao ese, naj si razdelim z vami temnice trplžnje. Misllm, ka ešče poralite, ka sem od vas m podfflitenje ponlidjeni desžtjezero tallerov ne šteo vzeti, ar bi to Idž i čalarnost bila. Bogše je žitek, kak pa pravico gorialdtivati: to je kri-
juliuš 20.
DUŠEVNI LlSt
Štržn 75
žbecetovski šolar ešče tč tlidi, či doktori theolo-gije bibili. Ali či pazlivo poslfihšamo na reč njegovo i to z tnolitevjov prikapčeno, tč nam ništerno svetlost dž na poti našoj, štera nara posvet bode nfigam našim i svetlost na stezi nsšoj.
Ob tretjim si pa zmislimo na molitev. Ki svojega Boga vu molitvi išče, on zna od vnogi svetlosti gučati, štera so njemi v kmico posve-tila, od vnOge Bože smilenosti i dšra »obri prošnje i zaraztnenja". Či je včkša vornost vu molitvi, tetnbole stšlea je te svetel trak, sarao se nesmi z molitvi ceremonidlnost napraviti, nego ona more z pravoga srca z žčdnov dušov zha-jati proti nebi. Svoje srcž Bogi včzpršzniti i se vu Njetn močno viipati, se zove:  Boga  moliti.
I končno etakši posvet je za nds ; od Bo-žega diiha presvečent IMje. Vsakši, ki se za krščenika imenuje, je na eto slflžbo pozvšni. Jezul erčč svojira vučenikom : »Vi ste posvet etoga sveta." Jaj bode nam či se ne svetimo, a!i krivo svetlost damo ! Oh kakša velka je od-govornost! Ali smo vu zndnji toga ? — či so nam pa na našo pot tžkši liidje postavleni za posvet, bojditno za td zahvalni i pazimo na nje svetlost i kebzfijmo na njo.                Silvdnus.
Ki diči Boga vu čfidaj dobročinenj njegovi, naj ga diči vu časi bičuvanja tudi.     (Agošton.)
čanstva glavna reč. Ali sebč tiidi lehko gori al-dfijem za vas.nato gledoč sem dovoljžnje proso i dobo od sodnije, da talnik bodem  vaše voze.
Vozniki so komaj vervali svojim živcotn, gda so pri sebi vidili kržmara.
Kakda ? ti Iublt5no familio tnaš, štero po-vržeš, naj si znarai razdeliš temnice mantro! Krdmar, to je nemogoče.
— Moja familia nepotrebfije mene na teli-ko, kak vi, Jas sem vam edno pdt pokazao, tak sem pravo, ka je to ta pržva, dobra pot. Vi ste mi vervall i po onoj poti ste v temnico prišli. Či bi vas zda eti povrgao, bi me vredno z-tem potvarjali, ka sem vžs zapelao. Jas vas tak dr-žira, kak zgublene ovc^. Ali paster, šteri tdkšo ovco povrže i na samo niha, je dosta vekši grešnik, kak pa on, ki je jo ne $6 iskat. Na po-lojno sem vas k-Krisfuši pripelao, tak bi greh bio vas na same nihati. Zda tne nžjbole polre-bfijete,   ar či vam zda nede na pomoč Kristuia
Ltiblčni brat.*)
Oda zvonov čfijem glšs brunčeni,
Teda vsigdar se z Tdibe spominam — lableni brat;
Gda si zaspao sen večni,
Ti je slednji pozdra? svetski
Pravo zvondv glas brunfeni — lubleni brat.
Gda sva se žitka vkiip veselila,            f
Vživajoča vse svetske radosti,
Zvonov g!ds brunčeni nžj je opominao,
Naj hvalo dava Gospodni;
Roke sva vkfip sklenola i dičila Njega - lableni brat.
Gda zda čujcm zvonov glas brunčeni, Vsigdžr Te iščem vu duhi, S Tebov bi se rad pogovarjao lak, Kak gda si ešče živ bio — Iubleni brat.
Gda mi je trfidna glava,            r            ¦;.
Gda si želim pokoja,                                       ,
Te iščejo moje oči tam, gde si ležao. I vnogo-vnogokržt se oglasi večerr.i zvon, Roke vkBp sklenem i molim — sam — liibleni brat.
Zda, gda že vidim,
Da Te zaman nazaj čakam,
Da Tebž nigdar na ctom sveti
Več živoga ne sr^čatn;
Prosim z poniznim srcom Gospodna,               -
Naj Ti vekivečen pokoj da — labl^ni brat.
______________                        FLISAR KAROL.
*) t na Gorici 25. V. t. 1.
reč i pelda, huši postžnete, kak ste bili. Poka-zati vatn ščem, ka je vu temnice pisnivosti člo-vek dosta blajženeši zdobrov diišnov vesijov, kak pa po teli siobodno, ali v-diiši v satana robstvi. Z-vatni šččm trpeti.
Kramar je zdržao svojo reč. Tatfi je pre-bivao žnjimi na suhom kruhi i vodi živoči, na nogšj lanc tnajdči.
Robi so pozablli na očimetanje. Temnica njim je za kratki čas cerkev gržtala. ČUo se je v6 žnj^ včenja glas, vr61o molenje, pobožno popevanje.
Rožja i ropanja možje so se navčili čteti: čteli so Svčto pismo.
— Jeli pa tl neželei viditi svoje familie ? ga spit&?ajo robi.
- Kapa vi bi nebi želeli   viditi   vaši do-mSnji? — je njim odgovoro on.
Globoka zdahdvanja so dala na fa pitanja odgovor. Oni so nikoga ne meli. Ni tflvžrišic, ni dece.
Stržn 76.
DUSEVNI LIST
julius 20.
Mali misijonar.
V neki londonski viiici je težki voz nialo-m! sonačeki  povozo  obe nogi. Bio je to slro-tnašen   otrok   —   nišče   ga ni poztiao, niti nš "   znao sanj, čidi je.   V   bolnici  je  ležao zržven ednoga ravnotak slnuaškcga dečka, sedemletso siroto, katerega so najšli bolnega na ednoj  za-mž?anoj vilici zvfina varaša. bio   je   bolan  za voio preslabe hrane. Tč drfigi sirmaček  je  zs proso,  če sme  biti  zraven svojega »tovarlša.* Strežnlca njetni je to dovolila i se nemalo   ču divala k sledečeeii razgovarjasji: BBobby, poz naš Gospoda Jezuia ?"
BNe, je bio to velik gospod ?"
BJa, a!i znaš, on nas iua rad !*
aTo ne verjetn.   Jaz   se bojins veJikl go-spodov, ar nas zmiroiti odganjajo."
MNe Bobby,   tega   se ti ni   treba   bojafi.
Siišao  sem   enkrat  v nedeijski  šoli od striCka
; misijonarja, da Gospod Jezuš liibi vse  Jfidi   —
tak ifldi kžs. Tž Gospod Jezuš ma nas tak rad,
da ti&s hoče vse vzetl k sebi v nebžsa! A taoi
je lepo,   tani   niiče ne gladiije!"   govori  mžli
«?.;• srmaček zagviišajoč svojemi pajddšL
BTo je lepo,   ali   kako   pridem k njemi ? Ne vem, gd6 stanfije — i nemam ncg.*
BTo je lo, kak pridel k njemi — t\ nimaš
•   ncg, a jaz sem   bclsrj",  govori  žalostno   mali
navdušenec i se zataisli; hitro se raztfedri  nje-
gov obržiček i radostno erče: »Znžš Bobby, tč striček mfsijonar nasn je povedo, da hodi Gos« pod Jezuš povsedik; da je povsčdik, pa zato misHtn, da prlde i k nam !"
»All kako bi ?! Si ga že vido ?"
wNe", vadliije skoro žalostao mali tnlsjjo-nar, al! prida pžll radostno: »Tisti striček misijo-nar nstn |e povedo, da ga lahko zaprosimo, 1 da nas poslfine — zržš, mi ga poprosimo i On pride."
»Tak ga poprosi*, erče Bobby. Naš mali govornlk erč^ resno: »Pridi,  Gospod Jezuš."
Za nekaj časa je tlšina, pofem pila Bobby: »Gda pride ?" Ma.ll veren vučenec svojega velf-kega VuSenikg odgovarja (rošiajoč: »Pride go-tovo, ali ne vetn gda", a skorora bojčče prida, kaj či bš priiao že to noč ?• BAli je daleč, da pride samo eiče ponoči, erčž Bobby s nekak-šnov sebž pomtriivov, katera svedoči, da ss njerai to ne vidi neraogoče, pač pa se boji, da bl raogla nekaj zgfibiti — Mali kaj če zaspim ? Celo sern obtriidjeni, a ti zaspiš žfidf, što nas pctem zbudl?"
»Ztianj nekaj", erče pali mali misijonar — skoron vesžlo, držali bomo rokž gori. To S0!o dekli v nedeljskl šoli i tisti raisijonar nas je zm^roai pitao, ka ščemo. Bodemo tak drlail roke gori i Oa bo tako dober, da nas zbfidi i opita, kaj ščemo. A rai ajeini povdmo, da že-limo k Njerai v nebesa!
t           — Istina, ka je želem viditi,   aSi doll sern
povedao ž-te radosti, kamči bžr tečas, dokeč se vi vu veri nepotrdite. Gda bom vido popolno vaše povrnenje, teda či tak, ka mi vi dovoHte — odidetn.
Te kolekar si je globoko zdehno na t6. — Razmim te, prijžtel. Razmira tvoje zdQ havanje. Jeli bar, td ščeš praviti, ka bom te ja ko dugo mogao tu osfšti, ar se fvoje srdcetež«
. ko preobrnfc ? Vrelo se moli, teda de li že srdce vu Boži rokdj i on to bode člnio z-tebom, ka de on šteo ... T6 verjero, kajti vsedugonč sam seb^ osčdiš i sara boš etak pravo: »Krdmar, zda že lehko sdeš, n§ smo večsami, Oča jez«nami."
*
Ali 16 je že ne bilo potrebno. Viadžri je na znanje priilo robov pobožno povrnenje i krdmara samovolno gorialdtivanje. Miloščo so doblli i slobodščino. Vse njim je odpUščeno i pozšbleno.
Oslobodjeni robi so ?esž!i ta ostavlii tetn-nico, all donok so je skuzč pobile, gda so vo na dveri stopili.
—  Očč hiže sem nS ostevo iak teško, kak eto teniKico, -   je pravo on,   ki je na krdmara kolek zdigtto.
—  Vu logi seto ne živo tak vesžlo, kak eti — erče te drfigi.
—  Jas tudl fak prdvira, — erčč voj.   Tak da bi srsoje matere dom bila,  sl misHm na nj6.
Vkiip so ili «6 z-vžraša, vu diihl globoko obhodjeni. Vedrni, ves^ll, mirovoi so bili vsi. Li samo ktkm&t je blo žalosten i doli pobiti. Edna reč je ne bila čflta z-^fist njegovš.
—  Vse to tebi marno zahvdliti, dober kti-mar. Tebč je s&m Gospodin Bog poslao k nam. Ka mkmo iiniti po etom toga, kak najravflamo naš žitek ? Daj nani tanač, dober kramar.
Erče on   kolekar :
juliuš 20.
DOŠEVNI LIST
Strdn 77.
»To včinimo", priglašuje Bofaby, alf za nekaj časa erčč jokajoč: ,,Jaz ne vzdržim, za-spira, a roka mi povšsne!" — A!i njegov pri-jatel zna tanač. ,,Vzememo obe blazini — mojo i tvojo, pa podpreš ž njinii roko — jaz bom pa tako vzdržao !" Tako so tiidi včinili.
To je bilo zvečdr, gda je sfrčžnica difigi dčn rano prišla, je mali navdiišenec, ki je ščeo roko ,,kar tako" vzdržati, spao, ali njegov to variš ]e ,,vzdržoi! — njegova ročfca je strlela gori, a ni biio potrebno več opore — ročica je biia trda — mali srmaček ]e vopretrpo.      ' v
Gorpod Jezuš ga je posiiihnos ne držao zobston roko gori.
Maloga rartveca so odnesli, prvle kak se je drfigi sirmaček zbfido, — Gda je strežnica potem pripovidavala ma!omi ..misijonari", da njego? prijatel več ne žive, da gs je pozvao Gospod Jazuš, se ni mogla zdržati skuz. Naš srmaček je odgovoro : ,,On je vzdržao. Jaz sem pa zaspao i moja roka je padla ;   ali On pride
ešče tiidi po mene."
*                                                               ¦¦   ¦<¦->?¦¦-<'¦
Dragl čtenjdr, maš li tako trdno vero ? či ttiži, delaš li kaj ? Zoabidti li žlv^š pršzno živlgnje brez Boga 3 Gospoda Jezuia? Zamisli se nad zamanstvom Ifidskega trfida, zaglcj se v sirjo tičbo i spoznaj Njegovo moč i svojo po-mankljivost, pa bodeš zpoznao, da ]'e sreča človeka samo v pokornem spoznavanji Njegove
velfčine i moči. fščl Ga l
MMoč moja i pesem moja je Gospod, on mi je bio osloboditel." (Žolt. 118, 14)
,,1 spozrsate istino, i ta istina vas oslobodi."
(Jan. 8, 32.)                      Iz češkoga:
V. J. KoroŠec, misijonar.
Ršzlofai mdli glšsi.
.    Radosti gl^s.   HHvaite Gospodna,   ar je dobrotiven, geto je večna miloiča njegova."
(Žolt. 107, 1.)
Sobočka gimnazija. Zždnjikrat ~- tomi je že dober Čas — smo t& vesčli gl&s mzvšstlli, ka naia gimnazija popoina, osemzločna bode. Ža-lost, lL naš glas se je za neresničnoga posvedočo. Ali zda se je občna zmožna akcija začnola, p«-lajo jo navdiišeni vitžzje naše krajine, naši aka-demiki zato, naj se pri merodajni faktoraj raz-prestrč skrb na eto davno potrebčino krajine naše ino se več, kak stojezero dfiš senja spuni. Ka želenje telki srdc, delanje telki rok za do-sLgnjenost etoga cila nemore bidti zaman, toga se tembole smOmo troštati, vetn gda je Boža skrbnost ravno pred 15 letmi vu kraljevini Ju-goslaviji zravnala vo našoj krajini tttdi lo novo domovino, tž med lazličnimi darmi, šteri so nam vtal prišli od sUAnl ete naše nove domovine, za rajvekži dar saio držali ravno sobočko gimna-zijo. Nernogoče, ka bi ete ddr samo polovičen j ne celi biol
-— Jas si tak mislitn, ka za vojžka sldaeaj; to je lepi žitek, žolfare spevajoč idti vu boj i brdniti vero.
—  Jas gori poiščetn   oče   hišo,   rodbino. Malo zemlilče   bom   obdeljžvao,   oženim se i blžjženo fatnilio nasiavim, — pižvi te drugi.
Kramar je vse bole žalosten postanjiivao, i cdne reči je ne pravo.
—  Jas se pa ponttdira za slugo kdobronui kramari. Veren njemš bodem do srarti, ne bode se vkano vu meni.
-- Jas pa, pregovori voj -¦• t6 poržčam, kaj pr?le kak bi si od prišestnoga živleaja ta-nžčivali, spunimo to ndjglavnešo nalo dužnost. Hudobe naše sad, kinči (kramar je oblčdo) so na prvžšem našera stžnji pri ednoga drSva sfdble penje pokopani. To prvo delo narn naj bode to vfiodkopati (krdmari se je vrtelo v glavi) i . . .
—  1 ? ... pitajo ti ovi . . .
—  No - ka mislite, ka naj činimo žnjfmi?
—  Nazaj je odnesti k-vžraša ffibirovi, naj je tim kvar vadliivajočirn nazdj da, — prdvi kolekar.
—  Prav jcl   Nazžj odnesti vu etoj minuti, — prdvijo vsi z ednim grlorn.
KrSsar si je gori zdehno I obino je kolekšra.
~ Držgi moji prijatelje J erče — zda že lubl^ni sinovje ! žr ste mi uprav sinovje. Lehko ste spoznali, ka sem od gori oslobodjenja vsig-dar žalcsten bio. Moje žalosti zrok so oni pe-nezi bili. Bojao sem je, ka vam vaše prvodelo to bode, da vSodkopate one peneze i med se-botn si je gori raztalate, štero bi poleg moje n&-vadne reči — laganje bilo i ednaka p6t vu skvar-jenje i na prveši žitek. Zda sem že potroštani, moja radost je popolna.
To je to pravo povrnžnje. Kolekar prijaiel I jeii $e spotnfnaš ešče, gda si sizatoga volo zdehno, ka tvoje povrnžnje dugo nepride ? Pa viš, že je prišlo. Ne čfitii, ka se ti je srdcč sploj ponovilo ?
Štržn 78.
DČSEVNI LIŠT
juliuš 20.
Diplomo za profesorico si je spržvila Vukan Helena, či bodonskoga kantor-vučitela. Oratulalivamo NjO!
Mature. Osmi zloč gimnazije so zvršili i maturo napravili: Andreč Karol z KupSinec, Gergorec Jožef i Podlesek Jožef z Sebeborec, Rogan Lajoš z Sodišinec, Sapač Franc z Skako-vec i Szepeši Paula z Beltinec. Kak zradostjov slišamo, Podlesek Jožef i Sapač Franc se za dfihovnika namenita nadale včiti.
Ndvi vučitelje. Banfi Števan z Markiia-vec, Kučan Kolman z Adrijanec i Ratkai Lžslo z Andrejec so položili dlplomski egzamen na vučitelskoj ioli v Maribori. Graiuleramo.
Šolsko poročilo. Bogatoga zdržetka, z kSpmi ilustrirano poročilo od 1933—34. Š. leta je dalo vo vodstvo Zagrebečke evang. privatne iadske i pSrgarske šole.
Angleško Biblijsko drfiStvo je pretečeno leto truc verstvinskoj krizi tfidi 10 i pd tnilio Biblij dalo vd po 667 jeziki.
Italija. V Rinii bluzi Vatikana je evang. diakoniss materska hiža, itera ma špitao, dotn za obravnivanje siromakov i posredovalnico za slfižbenice.
Vu Netnčlji k zdvezki evangeličanski cer-kveni spevni khorušov 3699 spevni khorušov sliii, šteri 156,244 aktivni kotrig tnajo.
Austrija. Santandrajske biblijske Jolenovi voditel je postao Kettenbach Jakab ev. šinjor v Zemuni.
Zda že uprav lehko erččš: kržmar, zda že idi, ne smo sami, ar je Oča znatni. Idite, moji si-novje, na oslobodjčnja vaiega prvo delo. To bode že eden stopaj proti grehov žaliivanji i k-zveličanji, dr ste si sarni, brezi opominanja ztnis-llli dobro činiti.
Šli so.
Kraraar je jc počakao, dokeč so ne nazdj priili, z-radostjov so se hvalili i pripovcdavali, ka je je birov prijaznivo sprčjao i preci je zren-deliivao, ka se prek dšna sutna tned kvar vadlii-vajočinii gori ma razdeliti, nj6 je pa gori pozvao, naj med vojžke stdpijo. Žnji so trije preci pri-volili i tam ostali z-vojom vred. Med njitni te kolekžr tQdi.
Ti ovi so srčen slobod vz^li od kramara, domo so šli posteni žitek znašat. Eden je pa popadno kratnara roko i pravo njemi je, ka de žfljim iO i slGžo de ga do smrti.
*
Za ništerno leto so Erdely poglavara šeregi na Morva granici tdborivali, naš kr&mar je znova
Sv. plsmo vu vse italijanski šolaj. Vlada je vSdala zrendelfivanje, poleg šteroga Bvsi profe-sorje i vučitelje raorajo čteti Novi Zakon, tol-tnačiti deci eto božansko knfgo i na to merkati, da se deca napamet navčijo ta najJepša mesta. Eta knjiga nesrai faliti niti z edne šolske knigarne.
Roosevvelt, glasitel Bože Reči. President ZdrOženi držav je na ednoj Amerikanskoj bojn-skojlddjiBožoslflžbodržao, predgo meo i molo.
Predsednik nemškoga Gustav Adoif DrUStva D. Dr. Rendtotff Franc je za volo sta-rosti dolizahvžlo. Vodstvo driištva je začasno prevzeo Dr. Gerber profesor vsevučilteča v Leipzigi.
Nemčija. Dauers državni tajnik, ki je r. kat. človek, je vu Mlincheni veliki govor meo, vu iterom je med drfigim r. kat. cčrkvi eto na-zvesto: ne je to vaše goridSnje, da politizerate, nego to, da missionirate.
NareSje (dialekt) se tfidi poštuje. Vu Nemčiji na takši mestaj, gde z takzvdnov platt-deutsch nemščinov gučijo, so plattdeutsch Bože slfižbe spelali notri. L!cc E. Voss je na platt-deutsch jezik tadi doliobrno Novi Testamentom.
Gustav Adolfa glavno drfištvo v Jugo-slaviji svoje letno spravišče sept. 22—23 ga v Beški, poleg Novogasada, bode melo med veli-kov osvetnostjov.
Gustav Adolfa filialni driištv letna spra-višča.   Savske  banovint i   Slovenije seniorata
pd prek potuvao po onotn velkom logi, ali zda. že ne satn, nego z-dobdm sprčvodom — i z-vernim slugotu, i tudi ne vu trstva posli, nego kak poglavara zavOpnik je šo k-zaveznikom v~ češki redov tabor i ne kak prosti pSrgar, nego kak varaški fdbirov.
Pri ednoj vesi so si šator postavili, dr je je veččr dojšao. Vsedugo ne je konja hodbe rum začiio te vrli birov, gori je stano i v6 je stopo z-šatora poglednot toga prihajajSčega. Z-zdvcz-nikov reda tžbora so prišli poiikazacjepredpo-glavdra poslance.   I   vodja njim je koiekdr bio.
Malo je ne na kolina spadno, kak je vu tom oglčdnotn birdvi spoznao dobro zndnoga kramara. Potoai je pa nestanoroa samoga sebč krivio, ka je ne znao wkak bi ga čestio." Vsigdar so se njemi vfista li na td odprle ndober krdmar."
Pa kakda bi bio »dober kramar," da jeer-delyskoga poglavara poslanec bio.
juliuš 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 79.
Gustav Adolf filialni drtiitvi sta letno svoje spravišče skiipno držale v Zagrebi. Letno nabč-ranje cbedve filialni družtcv se je z preveč le-pirn nashajom skončalo. Filialno drtištvo v Slo-veniji je okoli 14000 D, fllialno društvo v Sav-skoj banovini pa okoli 13000 Din. nabralo.
RusJja. Stalini, tomi hirešnomi voditeli komutiistov, je pred niiternimi mesecami mrla drfiga žena, štero so poleg njčnoga želenja na nowodew;schinskom klaštromskom brutivi po-kopali. Apatice klaštroma so z obioka dosta-krat vidle, kak je Staiin prišao k grobi, doii-poklekno, raolo i se križao. Gda je totni glas zišao, voditelstvo kotnunistične stranke je dalo notrizozidati kiaštroma obioke, šteri sa proti brfitivi bili.
V Leningradi so komunisti vkiipzrfišili od znotra finsko ev. cerkev. Duhovnik je morao pod obrambo konzulata oditi. Edndk je 30 fin-ski diihovnikov oskrbavalo tam finske evangeli-čane, zda že ete samčren tfidi sarao vu konzu-latuša hrambi stne delati.
Mrtelnost. V Moskvi je mro Dr. Meyer Teofll rusoski evang. pOipek, ki je z onov hero-ističnov batrivnostjov dao prek sebe Kristuši i njegovoj sv. cčrkvi, itera batrivnost to vadlfije ka nje je niti žitek ne dragi, naj samo stne s!u-žiti za svoje bližnje, za Kristušov evangeliom. Meyer pušpek je zato toj trpžčoj rusiskoj evan-geličanskoj cerkpi preveč vreden sluga bio. Naj
i     __ Kapa te voj?  razbojnikov kapitan?.— pita dober kramar.
—  Včasi tam bodemo, edndko k- njemi ide-mo, ar je postaje zapovednik. Kak velika radost bode, či vu čakanom nepoznanom toga dobroga kranara bode vido kapitan.
Pdvidenje se je zgodilo. Kern bole je kaj nečakano, ižtn bole je prijčtneše. Kapitan je bo-gato obgostio dobroga kramara.
—  No dober kramar! šččm praviti, poite-njš vreden gospon kovet, — je pravo kolekar — eto vino je pravična sprdva, lehko pljenio žnje-ga, ne kak te . , . znaš,   gda si bograča mesd vo dao bobičiti z-menom. Z-cele nioje meštrije samo tisto edno šajnalivam.   Brezi   toga bi se zato gvušno znalo zgoditi povrnenje.
—  Žnietno verjem, kolekar prijatel — od-govori mirovno   kramar.   —   Po?rnžnja pot je ednaka i v-ednom bograči mesS bi se ravno tak
da dober BGg na mesto taspadjeni boritelov cerkvi vredne naslednike i naj pomaga z tni-loščov svojov nadale naie preveč obtrfldjene, heroistične, evangeličanske rusoske verebrate.— Mernjl Gjula, k banatskomi ev. seniorati s\\Uie kraljevičevojske fare skoz 22 let bivii duhovnik je jun. 18 ga starosti svoje 46 totn leti nanagli mro. Prveii den je 141 dece konfirmalivao. Vdovica i 5 otrokov ga žalflje. Pokojni diihovnik je skoz 6 let banatskoga seniorata tiidi iinjor bio. LOblenoga tuvariia, vernoga očo i ogvD-šanoga diihovnoga pastčra spomenek bojdi blagoslovleni 1                      '    v   .      .'>¦}>'
Poita. Gomboc Š. Allentonw. Kšrto pri-jali, penez 120 Din. tiidi. Do tek. leta napre-plačilo vredi. Pozdrdv! — Rev. S. Szmodls Perth-Amboy. Po Zrinszki I. z Newatka za Ka-landarije prekdane peneze zahvalno vželi. Lepa hvala za vrelost i skrben tanač. Z kollcgialnira pozdravlenjem ! — Škrtlec Kalman Buenos Atres. Poslani 500 Din. prišlo. Kelko je tega na Ka-lendarije i kelko na Duševni List ? Hvala za vse trude. Srdčen pozdrav !
Turobni gldsi. Odselili so se zadnji me-sec z Puconske fare vu večnost: Viaj Šandor v Predanovci, star 70 let. — Vd. Banfi Judit, roj. Flisar v Markišavci st. 80 let. — Vd. Rituper Judit, roj. Vučkič v Sebeborci, st. 76 let. — Vd. Panker Terezija, roj. Železen v Lemerji, st.   76
naleci znali prekobicnoti, kak v-edne tnošnjč pe-nezaj, šteri smo ne mi sranili i ddnok bi je šteli naidti.
—  Ejh ! jas to verjem, ka bi on bogržč me-sa ravno tak nebi škodo našoj duši, kak ete pe-har  vina,  štero   je Wolfgang  gospon — ki z-austrickimi rcdovi drži   —   zagvOšno ga je nž zato skriov-globokopeovnico, najje minaidemo.
—  Hm! — zmuvi kramar 6muren gratavii — tak je eto vino Wolfgang gospflda, 1 ti, ko-lekar prijatel, si je tak naiiao ? Teda jas nebom žnjega pio, ar bi to z-laijov vkUp prikapčeno bilo.
Kapitan i kolekar sta ravno v-toj minuti priteknola k-vustam pehdre, — ali na toga dob-roga kramara reči sta se vina ne teknola.
—  Tak je!   —   erče kapitan, — v-Wolf-gang gaspdda vini laž jeste.   I   nč je   več pio žnjega.                                                 (Konec.)
Stran 80.
DOŠEVNI LIST
juliuš 20.
let. — Naj majo sladtek grobski sen i bl&ženo goristanenje!
Dobrovolen   dar  na  DijaSki Dotn.   Z-
Sobote g. Jarnevič Peter so za vu Bogš vopre-tninočega Kfihar Franca, dijaškoga doma «e-pozablenoga daritela, v-dijaški dotn spržvlene velike sllke zgotovieni rarnek i notrl vrezano glažojno do šestdeset dinarov vrednosti, brez-plačno naredtli i dariivali. Z-srdca hvšlimo tš lepi, dobrovolen aldov. Gospcdin BSg njim ga naj povrnč tam, gde se nitf nedovejo. Gospon Jarnovič so z-svojov gospov že večkrat skazali k-dijaškomi dotni lilbeznost, štero so eto pot pi ponovili. Povčkšana slika nede saiuo $naj-žila dijaškoga doma vučilnico, nego de na spo-menek opominala i na zahvalnost biidila vu njera prebivajoče osnovlenike do onoga velkoga moža, ki je grUnt poloro i prfliko ponudo na zevčenost i dOhovno osndvlanje njihovo. — G. Skledar Mikloš občinski oskrbnik z Serdfce št. 99. so darovali za Dijački Dotn 10 Dln. Dom-jan Laioš Brezovci 10 Din; Sočič Lajoš Cerne-lavci 30 D; pri priliki zdavanja Godins—Vlaj Lemerje—Predanovci 50 Din. — Bog p!ati!
Ddri k nesprhlivomi venci v spomin na Lutharovo FJiszžr Šarolto za Diačkoga Doma štipendJj; Viaj Franc z tfivarišicov Predanovci 50 Din, Domjan Lajoš z tiivdrišicov BrezovcilO Din, Škrilcc Zoltan i Gizela Montevideo lODIn. Najsrčnejša hvala za t6 korine poltiivanja!
Turobni g\ksi z Gor. Slavečke fare. Odselili so se zSdnji mžsec vu edno bogšo do-movino: Jun. 14 ga Šerfiga Žuža roj. Hajdič iz Vidonec, stara 59 let; \ua. 16 ga Rogan jožef iz Sotine, star 64 let. Tema pokojniffia naj bode lehka zemla vu cintori! Ti nazafostanjeni pa naj si počinejo vu Božem zrendelflvanji f Do pavidenja!
Diri na Lendavsko evang. cčrkev. V Bodonskoj gmajni. Ves Sttukovci: Bako Karol 20 D., Vučak Franc, VrečiC Štefan, KtizmiS Franc (54) 10-10 D., Vrečič Jožef, Šiftar Mihal 8-8 D, Bertalanič Štefan, Šiftar Alcksander (12), Šif-tar Kalman 6 ¦ 6 D, Šiftar Marija, Siftar Geza, Vukan Mihal, Vrečič Kaltnan, Šiftar Štefan, Vre-čič Aleksander, Šiftar Štefan (17), Š ftar Mihal, Skraban Mihal, šiftar Aleksander, Vučdk Štefan, Fujs Štefan, Andreč Jšnoš, Šifiar Lajoš, Benčec Franc, Liilik Franc, Škrabšn Štcfan, Obal Ioire, Bac Karol, Vučak Franc, Žibrik Štefan, Škraban
Šlefan, Luiik Jožef 5-5 D; Doaoša Matija, Šif-tar Franc (25), Jonaš Janoš4-4D; Š ftai Frsnc, Pavel Marija, Šiftar Franc, Pavel Kalmgn, Rito-per Elerafer, Loveojak Štcfan, Obal Stefan, Pavel Geza 3 3; Bertalanič Franc, Vrečič Karol, Fru-men Štefan, Šiftar Franc, Jošar Franc, Kuzmič Šandor 2-2 D. Vsevkiiper 259 Din. PoberžS : Lulik Jožef,                                            (Dale.)
Bogdsfffo ne cfnl niKcga m biaženoga.
T6 se |e za htlno zgodilo. Eden hdrešnji kršCanski pisž^el je ednok goripoiskao ednoga svojega bogatoga poznanca, ki |e dosia vred-nosti raeo. Med vnGgira gučom sSa si liidi od nebčs začala zgučavati. Te bogatec se je začao smejdti i sfcdz odpretoga okna na pred njirea ležeče lepoSe pokazavši etak erkao :
—  T6 so raoja nebesa.                  ; ' Nezatajno ]e lepl kep bio pred njirnsi. Lepi
ograCeki. bogate gorice, ssdovnjak, zelčni trav-niki, šteri so notri do ednoga lepoga jezera sčg» noli. Vu dRlini so visiki bregovje segnoli do oblžkov, kak edna kralevska korona, na vse to. Za pdr let sledi je te pisdtel pa na t& kra-jino prišo. Vse je ešče izda tak lepo bilo, Jrak pa gda je obprvira tii hodo, vse se je radiivalo od Jepote, •— ali gospodar toga bogžitva, be-težea, nepotrdštani z kmičnini ohrhzom sedi vu svojem slenj^lnoni stoJci. Pred dvoraa letoraa se je jedini sin njegov vu to plavo jezero vtopo, stareša či isjegova se je preveč nesrečno onio-žila, on sain je pa vu takii beteg spadno, z šte-roga nega vozvrdčcnja i je preveČ dosta bole-čin tnogo zatrpeti. Zda ta ralajša či stopi vu hišo i pita :
—  Papa,  vu varaš morem idti.   Nebi po-trebovao ka{, ka bi ti prinesla ?
—  Kabi   nej.   Ederj   revolver! — erf č te sirmak bogštec.
Operiratt je trbelo edno ma!o dekiinico, Gda je že tam ležžla na operiranja stoii, zdrav-nik je nje povedao, ka jo zda v sžm spravijo. Ta deklička si je gorpokleknola i stnejfeS piavla: »Oh či spsti morera, te prvle zmolim mojo ve-ČeraŠnjo molitev." I je začnola:
Na sen si zaprem oči moje,      ¦ Obari, Bog moj, dHe tvoje.      '•'*" I či se ne zbfidsm tu gori, Vzenii mi dflšo v nebo fiotti Ete d godtek je vrdča tak obhodo,   ka — liki je sledi vadliivao — po treseti  letaj je tisti den vei&t raolo obprvim.                  >'    .
Stampano v ,PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.