POSTNINA PLAČANAV GOTOVINI SMRT FAŠIZMU-SVOBODO NAkODUl ^ VSEBINA: Volivni rezultati v celjskem okrožju — Ob 29-obletnici ok-. tobrske revolucije — Dopisi — Razgled po svetu — 9. januar — Fizkultura — Mauthausen — Objave CENA 2 din — Mesečno 8 din Leto I. - Štev. 30 GLASILO OKROŽNEGA ODBORA OF CELJE - IZHAJA VSAKO SOBOTO Celje, 2. novembra 1946 27. oktobra je naše ljudstvo izvojevalo veličastno zmago Osvobodilne fronte Rezultat volitev v celjskem okrožju Volitve v Ustavodajno skupščino Slovenije so bile veličastna in zgodovinska zmaga. Slovensko ljudstvo je šlo množično na volišče in za svoje poslance izbralo preiskušene kandidate Osvobodilne fronte. S povprečno nad 95 % udeležbo je slovensko ljudstvo naše volitve spremenilo v mogočno zgodovinsko zmago, ki je z vso jasnostjo dokazala popolno enotnost slovenskega delovnega ljudstva, čvrsto združenega v Osvobodilni fronti kot sestavnega dela Ljudske fronte Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita. Ob 29. obletnici velike oktobrske socialistične revolucije Pred 29. leti se je rodila sila, ki je pokazala ljudstvu na zemeljski obli pravilno pot napredka in blagostanja. Rodila se je sila, ki je v najtežjih preizkušnjah razbila poizkuse sovražnikov naprednega človeštva, zasužnjevati in izrabljati svobodne narode. Brez oktobrske revolucije, brez perspektive, ki jo je oživotvorila oktobrska revolucija, ne bi bilo zmage nad hitlerjevskim fašizmom in ne bi bilo svobode in neodvisnosti narodov Jugoslavije. Preteklo je 29 let, odkar so se zasužnjeni narodi Rusije otresli fevdalne tiranije in pod vodstvom Boljševiške partije in velikim učiteljem Leninom nastopili pot k svobodnemu in srečnejšemu življe-aiu. Ustvarjena je bila Sovjetska zveza — bratska skupnost narodov, ki predstavlja danes kažipot ljudskim množicam v borbi za enakopravnost in neodvisnost. Oktobrska revolucija predstavlja borbo delavcev in kmetov proti vsem tistim notranjim in zunanjim silam gnile carske Rusije, ki so stoletja izrabljali ljudstvo in se bogatil na račun žuljavih rok delavca in kmeta. Predstavlja ukinjenje imperialistične vojne, ki je metala množice na svetovna bojišča, kjer so postale žrtve ruskih in inozemskih imperialistov. Iz borbe je vzrasla država novega kova, država delavca in kmeta. Rusija se je dvignila kot velikan, ki hoče sebi ustvariti boljše pogoje za razvoj. Raztrgane in se-stradnae, site bojnih avantur graščakov in plemičev, so te množice z nezaslišano energijo stopile v borbo, dokler končno niso zmagale. Težko je bilo rojstvo nove velike države — Sovjetske zveze. Notranji in zunanji sovražniki so napenjali vse svoje sile, da bi zavrli gigantski pohod ljudskih množic, ki so kričale: »Hočemo boljše življenje!« Oktobrska revolucija pa ne pomeni samo osvoboditev malega ruskega človeka izpod imperialističnega jarma, temveč je, kakor pravi Stalin, »mednarodnega, svetovnega pomena in temeljit pre-okret v svetovni zgodovini človeštva od starega, kapitalističnega sveta k novemu, socialističnemu svetu«. V preteklosti je bilo tako, da je v revoluciji propadlo skupino izkoriščevalcev zamenjala nova, druga skupina izkoriščevalcev. Oktobrska revolucija pomeni likvidacijo izkorišče-vanja človeka po človeku in ustvaritev socialistične družbe s pomočjo diktature proletariata. Preteklo je 29 let odkar sfoji sovjetska država, kažipot zatiranemu človeštvu sveta. Položaj v tisti dobi pa je bil silno težak za ruskega človeka. Dežela je bila razrušena, ljudstvo je bilo lačno in zaostalo, gospodarstvo je bilo zgrajeno na zaostalih, kapitalističnih metodah. Pritisk zunanjih sovražnikov se je podesetoril, da bi znova vzpostavili aparat nasilja in izžemanja. Toda delovno ljudstvo Sovjetske zveze se je zavedalo, da je zanj le ena pot — pot po kateri jo vodi Lenin in Boljševiška partija. Z nadčloveškimi napori so bile premagane težave in postavljeni so bili temeljni pogoji za veliko bodočnost. Iz razrušene države je bila je zapretil vsemu svetu in tudi onim, ki so mu z vsemi silami pomagali do dviga. Rdeča Armada pa je v Veliki domovinski vojni uničila nemški osvajalni fašizem in dala svojo kri in življenje za zasužnjene narode in za obrambo svoje države. Narodi Jugoslavije se zavedajo velike pomoči bratske Sovjetske zveze, tako v osvobodilni borbi kakor pri izgradnji nove Titove Jugoslavije. Narodi Jugoslavije znajo ceniti veliko prijateljstvo, ki je bilo skovano v borbi proti skupnemu sovražniku — fašizmu in mednarodni reakciji. Zavedajo se, da oktober 1917 pomeni tudi preporod slovanske misli, ki je potrjena z iskrenim medsebojnim prijateljstvom vseh slovanskih narodov. Miroljubna politika Sovjetske zveze nam je velikanski doprinos v borbi za naše pravično zahteve, za katere se moramo danes boriti z istimi sovražniki naše mlade države, ki so ves čas izgradnje Sovjetske kovali orožje proti njej. Naši narodi znajo ceniti velike napore, ki jih Sovjetska zveza dala na mirovni konferenci za priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji. Pomoč, ki jo je dala Sovjetska zveza Jugoslaviji, je dokaz resničnega in iskrenega prijateljstva do vsega naprednega in svobodoljubnega človeštva. Vse te pridobitve pa so plod Oktobrske revolucije. Zato je prrznik Sovjetske zveze tudi praznik Jugoslavije! Naj živi velika misel Lenina! Naj živi veliki voditelj Sovjetske zveze — generalisim Stalin! Naj živi bratstvo Sovjetske zveze in Jugoslavije! Volilne enote Štev. voliv. uprav, Štev. oddanih glasov I. KANDIDAT Priimek in Ime Št. glasov % II. KANDIDAT Priimek in ime Št. gla Abstinenca Okraj Celje-mesto ustvarjena velika industrijska država. Ruski mužiki, ki so obdelovali z lesenimi plugi, so postali napredni kolhozniki. Iz nepismene in kulturno zaostale države je bila ustvarjena najkulturnejša država na svetu z visoko razvito znanostjo. Vso to pot napredka pa je skrbno varovala Rdeča armada, ki se je izpopolnjevala iz dneva v dan. Narodi Sovjetske zveze niso pozabili na nevarnost, ki je pretila socialistični državi. Vedeli so, da sovražnik skrivaj kuje orožje, ki bi ga ob ugodnem trenutku zasadil miroljubnemu ljudstvu v hrbet. RA — prekaljena in izkušena v borbi za svobodo, predstavlja silo, ki je možna le s sodelovanjem vsega ljudstva. Kapitalistična soseščina ie ves čas, ko je Sovjetsko ljudstvo dvigalo svojo državo, kovalo zaroto za uničenje socialistične države. Reakcionarne klike so z vsemi sredstvi podpirale nemški fašizem, ker so menile, da bodo z njim' uničile državo delavcev in kmetov. Nemški fašizem se je okrepil in se je na višku svoje moči spremenil v imperializem, ki 7. novembra bodo narodi Sovjetske zveze praznovali 29. OBLETNICO VELIKE OKTOBERSKE REVOLUCIJE I. 8.050 8.010 99.5 Leskovšek Franc 6.448 80,5 II. 6.116 6.091 99.6 Kidrič Boris 6.091 100 2 14.166 14.101 99.5 Okraj Celje-okolica I. 7.386 6.594 89.3 Ocvirk Ivan 4106 62.3 II. 6.423 6.251 97.3 Hribar Rudi 4.793 76.7 III. 3.646 3.321 91.1 Lampret Jože 1.758 52.9 IV. 7.043 6.503 92.3 Stante Peter 4.843 74,5 V. 6.143 5.637 91.8 Gabrvec Milica 3,632 64.4 VI. 5.371 4.617 86.0 Brilej Jože 2,950 63,9 VII. 6.682 4.725 70.7 Lešnik Alojzij 2,912 61,6 7 42.694 37.648 88.2 Okraj Konjice I. 5.936 5.631 94.9 Selih Ivan 4.187 74,4 II. 6.027 5.664 94.0 Diacci Alojzij 3.758 66.3 2 11.963 11.295 94.4 Okraj Mozirje I. 3.785 5.582 96.5 Vrabič Olga 5.338 77,9 II. 7.448 6.854 92.0 Venišnik Milan 5.338 77,9 III. 5.604 4.948 88.3 Kovač Stane 1.528 30,9 3 18.837 17.384 92.3 Okraj Šmarje pri Jelšah I. 7.261 5.821 80.2 Baloh Pavla 3.611 62.0 II. 6.786 6.157 90.7 Kambič Miha 4.910 79,7 III. 6.984 6.046 ' 86.6 Kraigher Sergij 4.795 79,3 3 21.031 18.024 85.7 Okraj Trbovlje I. 4.884 4.863 99.6 Alič Anton / 3.986 82,0 II. 5.170 5.136 99.3 Ribič Alojzij 4.213 82,1 III. 9.548 9.455 99.0 Šentjurc Lidija 7.464 78,9 IV. 5.066 5.052 99.7 Vipotnik Janez 4.561 90,3 V. 3.910 3.907 99.9 Marinko Miha 3.907 100.0 Gradišnik Fedor 1.562 Vodovnik Ivan 2.488 Trobiš Stefan 1.458 Koren Alojz 1.563 Zupanek Alojzij 1.660 Zupane Albin 2.005 Zdolšek Ivan 1.667 Jančič Genko 1.813 Drofenik Jurij 1.444 Deškovnik Karel 1.906 Lempl Ivan 1.464 Lo rič Hinko 1.516 Zupan Anton 3.420 But Franc 2.210 19,5 37,7 23.3 47,1 25.5 35.6 36,1 38.4 25.6 33.7 26,2 22.1 69.1 40 65 ~25 792 172 325 540 506 754 1957 5046 305 _363 668 203 594 _656 1453 38.0 1440 28.578 28.413 99.4 Kos Jože 1.247 20,3 629 Zvar Ernest 1.251 20,7 938 3007 Naglav Oskar 877 18,0 21 Brečko Adam 917 21,1 93 Jug Viktor 1.991 21,1 93 Burkelc Viktor 491 9,7 14 3 165 V vsem okrožju Celje je bilo 22 Abstinirali so se 10.404 volivci, t. j. Ljubljana mesto V območju Ljubljana mesto je bilo 13 volivnih enot s 85.143 volivnimi upravičenci. Volilo jih je 84.796, t. j. 99.6%. Abstiniralo se je 347 volivcev ali 0.4%. Ljubljansko okrožje V okrožju Ljubljana-okolica je bilo 29 volivnih enot z 165.503 volivnimi u-pravičenci. Volilo jih je 161.538, to je 97,6%. Abstiniralo se je 3.965 volivcev ali 2.4 , volivnih enot s 137.269 volivnimi upravičenci. Volilo jih je 126.865, to je 92. 7.6%. a s Mariborsko okrožje V okrožju Maribor je bilo 36 volivnih enot z 249.154 volivnimi upravičenci. Volilo jih je 237.066, to je 95,1%. Abstiniralo se je 12.088 volivcev, t. j.4.9%. čencev, t. j. 96.3%. Abstiniralo se je 3894, to je 3,7%. Novomeško okrožje V okrožju Novo mesto je bilo 20 volivnih enot 108.332 volivnimi upravi-čneci. Volilo je 102.438 volivnih upravi- V vsej Ljudski republiki Sloveniji je bilo 120 volivnih enot. Volivnih upravičencev je bilo 743.401, od tega jih je glasovalo 712.703 ali 95,87%, abstiniralo pa 30.698 ali 4.13=. — Neveljavnih je bilo 75 glasov. V Ljubljani, 30 oktobra 1946. Žene celjskega okrožja so volile Zveseljem in ponosom so žene prihajale na volišča, da dokažejo vsemu svetu, da so pripravljene vedno pomagati naši Ljudski oblasti pri izgradnji opustošene domovine. V predvolilni kampanji so si napovedale tekmovanje. Tako so se žene iz Žalca potrudile in skupno z mladino okrasile volišče. Izkazale so se pa tudi na dan volitev samih, ko so razen ene volile vse. Žene iz Gornjega grada so pa bile v skrbeh, ker je bilo volišče ob pol desetih še polno žen, one so pa imele termin, da bodo do desetih dopoldne vse volile. Naše najstarejše žene so se v polni meri zavedale pridobitev, ki jim jih nudi Ljudska oblast, kar priča sledeče: V Otoku je prva volila 80-letna mama, isto tako v Gorici, kjer je 75-letna Gregor Marija čakala že ob pol sedmih, da bo prva volila, Lesjak Marija iz Ljubnega, stara 82 let je dejala: »Ko sem bila mlada, nisem imela nobene pravice, danes jo pa imam, zato sem pa prišla tudi voliti.« Podobnih primerov bi lahko našteli nešteto. V Velenju je vladalo veliko zanimanje za kandidatko tov. Olgo Vrabi-čevo. Ljudstvo jo je z zaupanjem volilo. Žene iz revirskih predelov so so polno-številno, s ponosom in veseljem udeležile volitev in volile borce za pravice delavskega razreda. V Konjiškem okraju je bila udeležba žen 85 %, tudi v Šmarskem okrtju so prihajale žene na volišča, marsikatera, ki je lansko leto še stala ob strani, je letos storila svojo dolžnost, zavedajoč se, da s tem pripomore svojemu otroku do lepše bodočnosti. Zgodilo se je, da je mati pripeljal a sseboj otroka rekoč: »Glej kako se voli, da boš znal, ko boš dorastel.« Pozabiti ne smemo Solčave, kjer so vsako hišo posebej okrasili in prihajali v slabem vremenu iz najoddaljenejših krajev na volišče. Vsem onim ženam pa, ki nasedajo raznim klevetam in lažem, naj velja izjava matere iz Gornje Savinjske doline: »Ko bi vsi prestali toliko gorja, kot mi, bi tudi oni šli z veseljem volit.« K. S. Svečan potek volitev v Hrastniku Volitve v Ustavodajno skupščino so razgibale vso hrastniško dolino. Že v soboto smo ves dan pripravljali za okrasitev volišč. Volišča so si med seboj napovedala tekmovanje v okrasitvi, udeležbi in čimprejšnjim 100 % rezultatu. Najboljši rezultat v okrasitvi volišča in udeležbi je doseglo prvo volišče četrti Kolonija. Volišče je bilo slavnostno okrašeno z zastavami, parolami in zelenjem. Pred voliščem preko ceste pa je bila velika peterokraka zvezda, na kateri sta bila že od daleč vidna z žarnicami osvetljena napisa: »Živel Stalin — Tito!« »Tekmujmo v delu in volitvah!« V sami četrti Kolonija so postavil slavoloke in slavnostno okrasili svoja okna. Samozavestno in resnih obrazov so stopali volivci k skrinjicam z raznimi izjavami, Tovarišica Hodejeva iz Prapret-nega, stara 66 let, je dejala: »Naj ima Lidija mojo kroglico, ker je naša.« Ko je dobil kroglico udarnik Guzej Slavko, je pristopil k skrinjici z besedami: »Udarnik bo oddal svoj glas udarnici tov. Lidiji.« Na prvem volišču je volila tudi tov. Coklin Zofija, stara 80 let. Ker je bolna, so jo pripeljali na volišče. Ko je pristopila k skrinjici, je imela v roki rdečo rožo. Najprej je oddala svoj glas za tov. Lidijo, nato pa izjavila: »Ker sem prestara, ne morem dati ničesar drugega za našo stvar, zato darujem na čast stari borki tov. Lidiji to rožo« in isto položila na skrinjico. Na željo tovarišice Pere Fani, ki že dalj časa ne more iz postelje, ji je volivna komisija prinesla skrinjico na dom, da bi volila tiste, ki bodo vodili naše ljudstvo, v srečnejšo bodočnost. Prebivalstvo Hrastnika je s takim rezultatom jasno izpričalo, da stoji enotno za Osvobodilno franto in se zaveda pomena volitev v prvi slovenski parlament, V ponedeljek pa so že na vse zgodaj ljudje spraševali za rezultati volitev in hoteli vedeti imena tistih, ki se še danes ne zavedajo, da je Osvobodilna fronta zmagovito končala v štiriletni osvobodilni borbi. Izvolili smo poslanca v prvi slov. parlament Lani smo pri nas volili precej slabo. Nekaj ljudi je bilo nahujskanih in zapeljanih, drugi pa so zaradi hlapčevstva, katerega so nosili ves čas zgodovine v krvi vrgli kroglico v »črno škri-njico«. 27. oktobra 1946 pa smo se bolje odrezali. Na enem volišču je bila udeležba 91%, na drugem pa 96,53%. Večino glasov je dobil kandidat tov. Ocvirk Ivan, ki je naš domačin in takšen ljudstvu dobro poznan in uživa zaupanje. Ze zjutraj ob 7. uri je bilo volišče polno. Volivna odbora sta bila prav dobro ekspeditivna, tako da ni bilo traba volivcem čakati na mrazu in snegu. Ze opoldne je bila udeležba 60%. Popoldne je prišla izvršit svojo državljansko dolžnost tudi 90 letna Peško Helena, ki je prosila tov. Vošnjaka, da jo je peljal z motorjem. Zenica se še nikdar ni vozila z motorjem in ko je dobila kroglico v roko, so ji stopile solze v oči in rekla: »Ocvirka, tega bom pa volila, ker ga poznam in je dober«. Vsak zaveden Sentjurčan je s ponosom stopil na volišče, ker se je zavedal, da je OF tista, ki nas je osvobodila nečloveškega fašizma in katera nas bo tudi pripeljala v boljšo bodočnost. Volili so tudi oni, ki so padli pod udar zakona o agrarni reformi. Oni so spoznali, da ni pravično, da bi imel nekdo vsega več kot dovolj, drugi pa, da nima niti koščka vsakdanjega kruha. V Št. Juriju pa imamo še vedno nekaj nazadnjaških ljudi, za katere je bila menda stara Ju- goslavija res prava domovina. Tako je n. pr. Rančigaj Anton iz Ojstriške vasi na dan volitev trikrat izjavil, da sploh ne gre na volitve. Njemu so bili tudi premraženi partizani deveta briga in še danes, ko je že skoro vsak državljan naše domovine spoznal OF, se ta tovariš ne more vključiti v našo novo družbo. Ribič Marija iz Št. Jurija pa ni šla volit zaradi tega, ker ji KLO ni izdal nakaznice za 2 m platna. Martinkovi iz Črnega vrha pa so ta dan odšli od doma. Oni ne ljubijo našega ljudstva, ne ljubijo tudi naše zadruge, saj so pred nekaj tedni izstopili iz nje. Za vse ljudi, ki ne priznavajo naše ljudske ob-| lasti so volivci na predvolivnih sestankih sklenili naj jim KLO izda razne nakaznice takrat, ko bodo vsi ostali že z vsem preskrbljeni. Šentjurčani hočemo s časom naprej. Na volitvah smo se še kar dobro odrezali, oddali bomo tudi krompirja za naše južne brate, ki nam I pošiljajo moko in mast. Po volitvah se bomo še bolj strnili okrog OF in bomo še bolj vneto pomagali ustvarjati res nov družbeni red. Nekoč je živel Robinzon, ki je bil sam zase. Danes pa tega ni več mogoče. Vsi izhajamo iz družbe in živimo za njo. Zavedamo se, da bomo lahko samo s skupnim požrt-| vovalnim delom obnovili našo porušeno domovino. Hočemo imeti lepšo bodočnost, kakršno si želimo delavci in ' kmetje ter poštena inteligenca. I. T. Kako smo volili v Gornjem gradu Ze par dni pred volitvami so viseli po raznih razglasnih deskah in zidovih letaki in parole, ki so vabili prebivalstvo na volitve. Posebno živahno je bilo v soboto, ko je prebivalstvo Gornjega grada venčalo hiše z zelenjem in izobešalo zastave, da tako pokažejo mimoidočim, da je v nedeljo velik dan, dan prvih svobodnih volitev v naš slovenski parlament. Mrzlo, zasneženo jutro ni oviralo ljudi, da ne bi že v zgodnjih urah v nedeljo polnoštevilno obiskali volitve. Ze zgodaj zjutraj se je vila dolga vrsta zavednih Gornjegrajčanov na volišče, kjer so volivne prostore napolnili do zadnjega kotička in še cesta je bila polna prihajajočih. Domača godba je igrala pred voliščem, nato po cestah naše lepe partizanske pesmi in državno himno ter tako vabila ljudstvo na volišče. Videlo se je, da hoče vsak prvi izvršiti svojo državljansko dolžnost, posebno so se odlikovale žene, ki so skupno prišle na volišče. Volivci so obsojeni na čakanje, ker komisija zaradi prevelikega navala ne zmorè izvršiti vsega dela naenkrat. V prav okusno okrašeni dvorani se pojavi pred volivno komisijo visok, zguban starček, kateremu bereš trpljenje raz ostro začrtanega obraza in pove svoje ime, in sicer je to najstarejši Gornjegrajčan, 94 letni starček tov. Spende Franc, ki je hotel dati svoj glas za naše najboljše. Za njim so se vrstili še drugi starčki in stare mamice, katere smo zaradi visoke starosti pripeljali na volišče, kjer so s tresočo roko oddali kroglico. Sam potek volitev in zavednost gor-njegrajskega delavca, kmeta in intelektualca sta pokazala, da so Gornjegraj-čani v polni meri doumeli pomen prvih volitev v slovenski parlament. — Celo starček z 8 križi, se je pred mašo postavil v vrsto, da odda svoj glas najvrednejšemu . Bergant Marica Zidani most Tudi v Zidanem mostu so potekle volitve v svečanem razpoloženju ob ogromni udeležbi. V dopoldanskih urah je prispelo kljub slabemu' vremenu in oddaljenosti preko ene ure 94 letni tov. Draksler iz Suhadola. Pred volivno komisijo se je svečano prijavil ter dejal: »Prišel sem izpolniti svojo državljansko dolžnost«. Na vprašanje ali je prišel peš, je dejal: »da čemu bi se vozil, za kaj takega se sploh nočem peljati in tudi nazaj grede bom šel peš«. Kljub svoji starosti je še vedno čil in zdrav in z veseljem opravlja še vsa kmečka dela. Primer tov. Draksler j a naj bo svetel vzgled izpolnjevanja državljanske dolžnosti. Volitve v Skalah Na volišču v Skalah so volili volivci ir Skal, Št. Brie, Podlubela in Cirkovce. Nekateri ti kraji so odaljeni od Skal nad 1 uro. Vsi volivci, zlasti žene, so pokazali visoko nacionalno zavest in se skoro 100% udeležili volitev. Tako je n. pr. Hriberšek Marija iz Cirkovc šla nad 1 uro peš v Skale ter oddala svoj glas. Tov. Sušeč Jera, istotako iz Cirkovc je prišla z izposojenimi čevlji. Po rani maši je čakalo 100 volivcev, da pridejo na vrsto. Na volišču ni bilo ves dan niti najmanjšega incidenta ali godrnjanja, če- prav imajo kmetje zaradi prezgodnjega nastopa mraza razne težkoče in skrbi, ker še vsi jesenski pridelki niso pod streho. V Lučah so postavili mlaje Ze ves teden so se vršili razni sestanki, na katerih so se mladina in žene pozivale na okrašenje volišča in vasi. Pri delu pa smo videii le nekatere najboljše aktiviste od mladine. Sobota je bila že tu in ničesar ni bilo videti, kar naj bi bilo pripravljeno za naš veliki praznik. Težki gozdni delavci pa, ki so se utrujeni vračali iz visokih planin, so neumorno prijeli za delo in v nekaj urah je bila vsa vas na poseben način okrašena. Dvajset mogočnih, na poseben način okrašenih miajev se je dvigalo v nebo in pričalo o velikem prazniku ter o zavesti našega delavca. Zahvala gre predvsem predsedniku siil-dikaine podružnice tov. Andreju Mati-jevcu, ki je kljub temu, da je pred kratkim postal težek invalid, vse to organiziral in sam kot takšen neumorno sodeloval. Sindikalna podružnica in predsednik naj bo vzgled vsem drugim organizacijam in zdravim mladim močem. Od lučkih žena in mladine pa pričakujemo v bodoče več zavednosti in aktivnosti. Volitve v Pesju pri Velenju Na volišču je bilo vedno zelo živahno. Do 9. ure je glasovalo 259 volivcev. Do 10. ure glasovalo 316, polovica vseh upravičencev. Ob 10. uri so prišli volivci skupno iz Prelog. Ob 10.15 uri so prišli iz Podgorja. Kljub mrazu so čakali ljudje potrpežljivo brez godrnjanja. Vedno je stalo pred voliščem 100—150 ljudi. Ob 10.50 je prišla na volišče slepa žena Fajmut iz rudniške kolonije Velenje. Zanimala se je za pravilno glasovanje. Vodil jo je njen sin, delavec iz rudnika. Kljub temu, da so se ljudje vedno opozarjali na pravilno volitev, naj roko vtaknejo v obe skrinjici, so ljudje v veliki meri volili javno tov. Vrabičevo, češ saj je vseeno, saj vemo koga volimo. Volitve so bile zaključene ob pol 4. uri 100%, nakar so žene in mladina po končanih volitvah odšli po ostalih voliščih volivne enote. Kavčič Majda Dopisjz Medloga ori Celju Zadnja nedelja je bila za naš kraj lep praznik. Velik prostor pred voliščem in volivni prostor sam je bil tako lepo okrašen, kot še nikoli. Na stotine zastavic je veselo plahutalo v jesenskem vetru, v dvorani pa so bili vsi napisi izdelani iz cvetja. Dopoldne je bil tolikšen naval na volišče, da je komisija komaj zmagovala delo, ljudje pa niso bili nič nevoljni, če so morali malo v vrsti čakati v prijetno topli in okrašeni dvorani. Dobre volje so delali živahne opazke. Posebno je bilo opaziti, da so žene pristopile k skrinjicam mnogo bolj naravno in samozavestno kot lani; kako se pozna eno leto političnie vzgoje. Najlepše je bilo, ko je prišla skupina 60 volivcev s transparenti in s partizansko pesmijo, vzklikajoč kandidatu Leskošku. Volivci, ki so se srečevali, so se pozdravljali: »mi moramo biti stoodstotni«. Jošt Darinka Ocenjevanje voliSč in izložbenih oken Ocenjevalna komisija pri Propagandni komisiji OF Celje-mesto je podelila sledeče nagrade za najboljše volišče in izložbeno okno: Za volišča: 500 din za volišče II. četrti (v Ljudski posojilnici) 1 slovensko zastav.o za izložbo »Želez-nine« (Rakuš) Nadalje se pohvalijo sledeča volišča in ustanove: Gaberje (volišče v Domu FD Olimpa) Babno-Medlog-Ložnica Dolgo polje III. četrt (Volišče Obrtni don) Zagrad-Pečovnik Čret Izložbena okna: Mohorjeva tiskarna Na-Ma Mislej Elektrotehna (Dobrotinšek) Turist-hotel Kristaliia Božič Drago (drogerija) Tudi ostala volišča in izložbena okn» so bila prav lepo okrašena, tako da je Celje v polni meri manifestiralo zgodovinski dogodek volitev v Ustavodajno skupščino LRS in z visoko udeležbo potrdilo, program OF. Propagandna komisiaja OF Celje-mesto V banjaloškem okrožju obnavljajo in grade številne prometne objekte TANJUG. Gradbeni oddelek okrožnega ljudskega odbora v Banja Luki je je bil letos zelo aktiven pri obnovi in izgradnji prometnih objektov. Poleg vrste manjših objektov, katerih izgradnja je v glavnem zaključena ali je pa še v teku, je treba omeniti nekaj najnovejših, kamor spada most v Razboju pri Novi Topoli v dolžini 55 m poleg dveh mostov preko Vrbasa, prav tako pri Razboju, eden dolg 88 m, drugi pa 174 m. Državno gradbeno podjetje »Gradiš« iz Ljubljane je prevzelo pripravljalna dela pri gradnji armiranega betonskega mostu preko reke Une v Bosanskem Novem. Stroške gradnje tega mostu bosta nosili skupno GR Bosna in Hercegovina in LR Hrvatska. V teku je popravljanje asfaltirane državne ceste Banja Luka — Bosanska Gradiška, ki je delno poškodovana, dočim bodo na tretjem odseku te prometne žile pričeli z gradnjo betonskega cestišča. Za drugo leto predvidevajo rekonstrukcijo državne ceste Banja Loka — Teslič med Djelincem in Klupom, da bi se na ta način ognili masivu planine Bor j a, kjer je vsako zimo zaradi snežnih žametov promet ukinjen. Okrožni ljudski odbor v Banji Luki je pričel z gradnjo moderne okrožne poljedelske strojno-traktorske postaje v vasi Derviši pri Banja Luki. Gradbena dela izvaja okrožno gradbeno podjetje. Doslej so postavili skladišča za gorivo, poslopje za delavnice, upravno poslopje ter dve lopi za traktorje. Moderna delavska stanovanja in ostala potrebna poslopja bodo zgradili prihodnje leto. Tako bo okrožna poljedelska postaja imela pogoje za uspešno vodstvo delovanja vseh okrajnih stroj-no-traktorskih postaj v banjoluškem o-krožju. Obnova šol TANJUG. V Banjaluškem okrožju je od 200 šol letos pričelo z delom 159. Od tega števila je 77 državnih poslopij, ostala pa so v glavnem privatna. Števi- 10 vpisanih otrok je za 5900 večje od števila v lanskem letu. Da bi se rešilo vprašanje pomanjkanja šolskih poslopij, je bil dodeljen kredit 17,410.000 din za obnovo starih in gradnjo novih šolskih poslopij, ki so bila med vojno porušena. Do konca leta bo obnovljenih in za delo pripravljenih 55 odst. porušenih poslopij. Razen tega je bil stavljen na razpolago kredit 3 milijonov din za nabavo učil in in-I ventarja. V ta kredit so vključene tudi potrebe srednjih šol. V ljudski republiki Hrvatski V Ljudski republiki Hrvaški se ljudstvo vedno bolj okorišča s kolektivnim delom in stalno ustanavlja poljedelsko-delovne zadruge, v katerih se združujejo rodbine zaradi skupnega obdelovanja zemlje. Tako so v zadnjem času ustanovili pet novih zadrug v mestih Semeljci, Domašinci, Vpčevci (okrožje Slavonski Brod), Popovac in Pijetlovac v osiješkem okrožju. Sedaj ustanavljajo delovne zadruge v Forkuševcih in Vladislavcih v osiješkem okrožju ter Poljancih v okrožju Slavonski Brod. Novo ustanovljene zadruge so že pričele z obdelavo zemlje s skupnimi napori. Poljedelska zadrga v Semeljcih šteje 11 rodbin s 57 člani in poseduje površino 86 katastrskih juter. Zadrugarji se odlikujejo z marljivostjo in delovno disciplino. Zorali so že vso zemljo, sedaj jo orjejo drugič. Zasejali so 11 juter z industrijskimi rastlinami. V zadrugo v Popovcu je stopilo IS -rodbin s 73 člani. Zadruga ima 109 juter zemlje, razpolaga s 4 sejalnimi stroji, 4 plugi in drugim potrebnim orodjem- Zadrugo v Pijetlovcu je ustanovilo 9 rodbin. V ljudski republiki Hrvatski je preko 90 poljedelskih zadrug, ki so pokazale zelo dobre rezultate pri načrtnem obdelovanju zemlje. RAZGLED PO SVETU j vsako izmed treh velesil, ki so se ude- 1 ležile potsdamske konference, med njimi tudi Sovjetska zveza. TRST V Gorici je ZVU rekvirirala del »Delavskega doma« v Stračicah, kjer so se sestajali delavci in nato rekvirirane prostore dale na razpolago nemškim vojnim ujetnikom. Ti so se sprva zadovoljili z odkazanimi jim prostori in ponižno zahajali v dom. Z vsakim dnem pa so še bolj šopirili in oblastno naslo-pali, ter končno zahtevali za sebe vse prostore. Uprava »Delavskega doma« se je zaradi tega pritožila pri ZVU o Gorici. Toda angloamerikanci cenijo bolj nemške ujetnike, kot zavedne delavce in na pritožbo so jim zagrozili, da jim bodo zaplenili vso stavbo. Dogajajo se primeri, da je podjetje »Magazzini Generali« zaposlilo 30 is r-skih beguncev, med tem ko je nad 30 000 tržaških delavcev brez posla. Tovarniški odbor je zaradi tega poslal ravnateljstvu protestno pismo, v katerem pravi, da ne more prevzeti odgovornosti za posledice, ki bi lahko sledile zaradi razbujenosti delavcev. BOLGARIJA Bo'garsko ljudstvo je že neštetokrat dokazalo svojo neomajno privrženost Domovinski fronti in soglasno odobrava njen program, vladino zunanjo politiko ter zahteva čiščenje državnega aparata od fašističnih elementov. Tudi opozicija izraža popo^oma svobodno na svojih zborovanjih svoje mnenje. Bolgarsko ljudstvo pa je spoznalo njeno protiljudsko dejavnost 1er je razkrinkalo kampanjo laži in klevet proti domovinsko frontovski oblasti in b^1 kotira predvolivna zborovanja opozicije. Nedeljske volitve v Bolgariji so prinesle lepo zmago Domovinski fronti. V Solunu bo razprava proti general-4 244 337 ljudi. Domovinska frcnla je dobila skupno 2.983 803 glasove. Opozicija pa 1,208.882 glasova. G R C I J A VSolunu bo razprava proti generalnemu sekre'arju Komunistične partije G čije Nikosu Zahariadesu, katerega so obtožili, da je imel dne 12. aprila 1946 pred partijskim aktivom »izzivalni govor«. V zvezi z dogodkom v Litohorio, kjer je nudilo prebivalstvo orožništvu oboroženi odpor, je Zahariades izjavil v svojem govoru: »Dogodki v Litoherinu so dobro znani. Pred dssetimi dnevi so ubili tam 4 demokrate, potem ko so jih mučili. Naravno je, da so pobegnili ljudje v planine, ker pa so odhajali prej ljudje v planine brez orožja in ostali tako brez moči, so tokrat vzeli orožje s sabo, da bi se branili in tokrat so se res tudi branili. Dogodki v Litohorio so opomin za monarhoftšiste in Angleže. Povsod besni teror, državni organi pa ubijajo nedolžne državljane, dočim odhajajo kmetje v planine. Po'.em pa kričijo ti ubijalci nad »Eamom« in bolgarskimi tolpami«, da bi lahko opravičevali velike operacije«. To mesto v govoru služi kot povod za razpravo proti Zahariadesu. TURČIJA Kakor je znano, je Sovjetska zveza stopila v pregovore s Turčijo, zaradi vprašanja morskih ožin. Turčija je pripravila odgovor na drugo sovjetsko noto. Toda na čuden način je dobil svetovni tisk poročilo o *em iz Washingtons in preko britanske agencije. Dopisnik Reuter j a je obveščen o vsaki podrobnosti. Njemu je tudi znana vsebina f.ams note. Tudi turški novinarji bi radi vedeli to. Čudno izgleda, da je ame- <-. ; ■ ,