Glasnik S.E.D. 42/1, 2 2002, stran 91
poročila OBZORJA STROKE
S.E.D.
7. Posegi na preostalih objektih in območjih kulturne dediščine Lani je bilo opravljenih 64 lokacijskih ogledov, treba pa je bilo izdati 29 kulturnovarstvenih pogojev. Izdane pošte je bilo 136 enot.
2. Dokumentiranje dediščine
Ob posegih na posameznih enotah dediščine smo od vlagateljev pridobivali tudi tehnično dokumentacijo - posnetke stanja - in jih shranili v arhiv zavoda.
5,	Strokovno usposabljanje
9. Udeležba na strokovnih srečanjih doma in v tujini
7. 3. Grad Trebnik ■ celosten pristop k oblikovanju bivalnega prostora
9.	3. Ljubljana - Ohranili, obnoviti, nadomestiti DOM
14.-I6.	3 Banska Bistrica ■ obnova spomenikov in strešne kritine na prelomu tisočletja
16.-17. S. Posočje - ekskurzija
21.-23. 9. Toskana - ekskurzija
11.-12. 10. Gozd • Martuljek - Alpe-Adria
24. 10. Tržaško - ekskurzija v okviru Slovenskega etnološkega društva
6.	11. pridohitev naziva konservatorska svetovalka za nepremično
kulturno dediščino 6. 11. vila Bled - podelitev Murkovih priznanj
15.	11. Krško - nbčni zbor konservatorskega društva
10.	Popularizacija dediščine in konservatorskega dela
-	29. 3. Osnovna šola Gomilsko • predstavitev naravne in kulturne dediščine
-	10. 4. odbor »Možnarja« v Laškem - predstavitev kulturne dediščine
-	6.-8. 6. Paklenica - referat Interes lastnika - ključni dejavnik prenove?
-	sodelovanje z novinarji pri obnovi hiše Alme Karlin Objava prispevkov:
HOSTNIK, Božena 2001; Obnova domačije Žagaj pri Ponikvi 5. V: Glasnik SED 41/3, 4.
MOSTNiK, Božena; Interes lastnika - ključni dejavnik prenove? (zbornik v tisku)
I L Drugo
2. 3. - sodelovala sem v strokovni komisiji za nadomestno gradnjo
hleva na območju ZVKD Novo mesto v kraju Dobrepolje. 30. 7.-3, 8. - delavnica v Kozjanskem parku, evidentiranje dediščine s slovenskimi in nemškimi študenti
Drugi članki ali sestavki / 1.25 Eda Relingar
OBMOČNA ENOJA NOVA GORICA
1. Evidentiranje dediščine in priprava predlogov za vpis v register dediščine
V občinah Sežana, Postojna, Komen, llrpelje - Kozina. Divača, Pivka sem v okviru izdelave strokovnih podlag za prostorski plan evidentirala enote in območja etnološke stavbne dediščine, ki še rušo bili evidentirani, ter pripravila predloge za vpis v ZRD.
'zdelala sem strokovne podlage za varstvo etnološke stavbne dediščine za urbanistično zasnovo mesta Sežana ter pripravila predloge za vpis enot etnološke dediščine v ZRD.
Z novimi posnetki enot etnološke kulturne dediščine sem dopolnjevala fototeko.
Izdelala sem konservatorske programe oziroma kulturnovarstve-ne pogoje za naslednje enote dediščine, razglašene kot spomenik, in enote, ki ležijo na območjih, razglašenih kot spomenik: Ilirska Bistrica. Levstikova 31 in 40 Prem, domačija Prem 44 Štanjel, hiši O in P Planina, hiša Planina 98 Štanjel, hiši U2 in V2 Ponikve, hiša Ponikve 17 Štanjel, hiša Štanjel 1 Prem, domačija Prem 77 Štanjel, hiše S2, Š2, A3 in B3 Lipica, hleva 9 in 10 Planina, hiša Planina 52 Štanjel, ureditev treh trgov Škocjan, Jurjeva štala Štanjel, hiša Štanjel 23
3.	Priprava strokovnih podlag za razglasitev spomenikov državnega oziroma lokalnega pomena
Na pobudo lastnikov smo si ogledali domačijo Kal 18 v občini Pivka in pozneje pripravili strokovne podlage za njeno razglasitev kol spomenik lokalnega pomena. Domačija namreč leži na prehodnem območju med osrednjo Slovenijo in Mediteranom, kar kažejo tudi njene arhitekturne značilnosti - s skrilami krita velika spahnjenica z ognjiščem. Postopek razglasitve domačije še poteka.
4.	Priprava strokovnih podlag za prostorske dokumente
*	Strokovne podlage za prostorski plan občine Divača: izdelava predlogov za vpis v ZRD za enote etnološke dediščine, ki še niso bile vpisane, in izdelava smernic,
*	Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta Titova cesta, Postojna: dodatni kulturnovarstveni pogoji, ki ob sprejetju UN leta 1992 niso bili upoštevani,
*	Spremembe in dopolnitve urbanistične zasnove mesta Sežane: evidenca s kulturnovarstveni mi pogoji za posege na obravnavanem območju.
*	Spremembe in dopolnitve PUP za območje Pivke z Radohovo vasjo: dopolnitev z evidenco enot etnološke in naselbinske dediščine, vrednotenjem ter pogoji za posege v obravnavani prostor.
*	Ureditveni načrt Majlont v Postojni: izdelava strokovnih podlag za varstvo etnološke in naselbinske dediščine z usmeritvami za varstvo.
*	Izdaja kulturnovarstvenih pogojev in - ob njihovem upoštevanju - kulturnovarstvenih soglasij za posege na enotah etnološke kulturne dediščine v občinah Postojna, Pivka, Divača, Sežana, Ilirska Bistrica, Kozina - Hrpelje in Komen,
5.	Posegi na kulturnih spomenikih državnega pomena
6.	Spomeniškovarstveni projekti Glej 2. točko.
m
OBZORJA STROKE poročila
Glasnik S.E.D, 42/1, 2 2002, stran 94
7.	Posegi na Uničili objtklili in oljinucjili kult urne dediščini1
8.	Strokovno usposabljanje in udeležba na strokovnih srečanjih doma in v tujini
• Od 6, do 8, junija 2001: udeležba na drugem simpoziju slovenskih in hrvaških etnologov konservatorjev v Paklentct. referat z naslovom Štanjel - dileme prenove.
9.	Popularizacija dediščine in konsenatorskega dela
Objava poročil o delih in spremembah na spomenikih ter območjih etnološke stavbne dediščine v Varstvu spomenikov. Sodelovanje z lastniki nepremičnih spomenikov in dediščine ter pošiljanje pojasnil in navodil za varstvo.
Drugi članki ali sestavki / 1.25 Andrejka Sčukovt
V Šinarluem v Goriških brdih so se v okviru tako imenovanega kulturnega tolarja nadaljevala dela v objektu Šmartno 3S in na parceli št. ¡172 k. o. Šmartno. Poleg predlani sanirane hiše Šmartno št, 40 bosta namenjena za arhiv sodobnih notnih zapisov do-natorja prof, Kantušarja,
Sredstva iz kulturnega tolarja so bila že tretje leto namenjena tudi za Vipavski Križ. Porabljena so bila za dela na hiši št. 4-5 (obnova strehe), hiši št. 9 (fasadni omet) in parceli št. 235 k. o. Vipavski Križ (fasadni omet in sanacija južnih vhodnih vrat v mesto).
4. Kulturnovarstveni projekti
Kulturnovarstveni projekti so bili izdelani za hišo na Trgu svobode 16 v Kobaridu, domačijo pri Mateju, št, 41, v Kobaridu, dom (knjižnico) Andreja Manfeda na Gregorčičevi 20 v Kobaridu, domačijo Lepena št. 5, domačijo pri Uergincu v Gorenji Trebuši 37. domačijo Jerovca v Gorskem Vrhu št. 4 in za hišo Magozd 19 - vsi v okviru popotresne obnove kulturne dediščine Posočja.
OBMOČNA €N0TA NOVA GORICA
1.	Evidentiranje in dokumentiranje dediščine, priprava predlogov za vpis v register dediščine in strokovnih podlag za prostorske dokumente
Dokumentiranje dediščine je prva in obvezna oblika varstva. Evidentirane nbjekte dediščine mora zato zavod toliko obdelali, da se lahko zanje v različnih postopkih predvidi uspeh neposrednih ukrepov. Lani sem revidirala ljudsko stavbno dediščino v občinah Ajdovščina. Brda, Cerkno, Kanal, Kobarid in Tolmin ter jo vpisala v register dediščine - okrog 300 enot (območja, domačija, posamični objekt). Vpisano dediščino smo vključili v prostorske sestavine dolgo- in srednjeročnih planskih dokumentov občin.
2.	Priprava strokovnih podlag /a razglasitev spomenikov državnega pomena
Z aktom pravnega zavarovanja so določene pravice in obveznosti obeh partnerjev glede ohranitve in varovanja dediščine. Strokovna služba in imetnik dediščine sta lani dosegla sporazum o domačiji Joškovi v Podragi, hiša št. 51. s stavbnimi zasnovami iz 17. stoletja. Pripravili smo strokovne podlage za njeno razglasitev za spomenik državnega pomena.
3.	Posegi na kulturnih spomenikih državnega pomena
V	slarem mestnem jedru v Idriji smo sanirali tri objekte: staro lekarno na Trgu sv. Ahacija. rudarsko hišo v Prclovčcvi 8 in Deželovo hišo na Mestnem trgu 11, Za lekarno in rudarsko hišo je značilno, da imata spodnjo zidano osnovo in zgornji, leseni oziroma letvani del, zato so bila sanacijska dela obsežna in zahtevna (treba je bilo posneti star omet, sanirali zidovje ter narediti nov fasadni omet in oplesk). Deželova hiša je imela povsem dotrajana fasadni omet in stavbno pohištvo. Kljub temu nam je uspelo in situ ohraniti štuka-ture oziroma fasadno okrasje, po barvni študiji sta nova fasadni omet in oplesk, po vzoru pa zamenjano stavbno pohištvo. Celostna obnova rojstne hiše Cirila Kosmača v Slapu ob Idrijci se je lani nadaljevala z obnovo, rekonstrukcijo in predstavitvijo notranjščine. Ta etnološki spomenik je skoraj povsem ohranil notranjo tradicionalno razporeditev prostorov. Edini večji poseg v notranjščini je bila rekonstrukcija kuhinje (kamnitega oboka, ognjišča, okna...).
V	okviru popotresne obnove smo sodelovali pri konservatorskih in restavratorskih delih v zidani kleti na domačiji pri I rancu v Kncž-kih Ravnah št. 9.
5.	Posegi na drugih objektih in območjih kulturne dediščine
Lani je bilo zelo veliko posegov na objektih kulturne dediščine, izdajali smo predvsem kulturnovarstvene smernice za sanacije streh, fasad, zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva in tako naprej. Izdelali smo tudi več barvnih študij. Večina dei je potekala v mestnih jedrih v Ajdovščini, Solkanu, Vipavi in Idriji. Poleg izdajanja kulttirnovarstvenih smernic za dediščino v okviru upravnega postopka nam je uspelo izpeljati tudi nekaj konservatorskih in restavratorskih del, ki so bila financirana iz proračuna občin ali MOP za popotresno obnovo Posočja. Tako smo restavrirali betonski kip sv. Jožefa z otrokom v naročju (v naravni velikosti) na domačiji Na hribu v Idrijskih Krnicah (občina Idrija), ki smo ga ovrednotili kot kakovosten obrtniški izdelek. V okviru popotresne obnove smo na stanovanjski hiši v Plužnjalt 15 pri Hlipču restavrirali fresko sv. Krištofa, velikosti 3 x 1,5 metra. Poslikavo datiramo v prvo polovico 19. stoletja. Že močno načeto fresko nam jc uspelo rekonstruirati na podlagi fotografske dokumentacije iz leta 1954, original hrani SEM.
Ob popotresni obnovi nekdanjega mlina na domačiji pri Kofolu v Dolenji Trebuši št. 72 smo že predlani odkrili freske in jih poleti 2001 restavrirali. Ugotovili smo, da je avtor poslikav isti oziroma gre za delavnico, v okviru katere so enako poslikali šc tri objete na tolminskem oziroma bližnjem idrijskem območju. Ena od fresk na Kofolovem mlinu, ki je za ta prostor izjemna - Priča iz pekla ali Smledniška legenda, predstavlja krutega tolminskega grofa Menina. Prispevek o tej fresko posiikavi in temi Priča iz pekla je bil objavljen v Traditionesu 30/2.
Tudi lani se je nadaljevala popotresna obnova Posočja. Sodelovali smo v upravnih postopkih pri pridobivanju lokacijskih in gradbenih dovoljenj za objekte kulturne dediščine. Prizadevali smo si, da bi se ohranilo in obnovilo čim več takih objektov ter bi statično sanirana in obnovljena dediščina ohranila svojo regionalno tipiko in identiteto (v Lepeni, Bovcu, Trenti, Tolminu. Robidišču, Kobaridu, Cadrgu, na Javorci). Objektom naj hi vrnili historične materiale (pozidava zunanjih sten v kamnu) ali jih ohranili, pravilno izvedli fasadni omet ter uporabili ustrezne kritine in les za stavbno pohištvo.
6.	Popularizacija dediščine in konservatorskega dela
Informirati strokovno, pa tudi širšo javnost o delu, pomenu in vrednosti dediščine je ena izmed pomembnih nalog varovanja kulturne dediščine, čeprav prav za to največkrat zmanjka časa. Lani sem pripravila nekaj prispevkov o uspešnih rezultatih dela.
Glasnik S.E.D. 42/1, 2 2002, stran 91
poročila OBZORJA STROKE
S.E.D.
Objavljeni so bili v Idrijskih razgledih (XLVI 2), zborniku Traditio-nes (30/2), Glasniku SED (41/3, 4), zborniku o Gori, Gorjankah in Gorjanih Mati Gora (izdanem ob 400-letnici naselitve Gore) in v Primorskih srečanjih.
Mojca Tercelj Otorepec
Drugi članki ali sestavki / 1.25
OBMOČNA ENOJA KRANJ
1.	Evidentiranje dediščine in priprava predlogov za vpis v register
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območni enoti Kranj, smo se poleg s posegi v prostor ukvarjali večinoma z izdelavo strokovnih podlag za varstvo kulturne dediščine na območju devetih občin. Hkrati je nastajala evidenca kulturne - stavbne - dediščine in območij, potekal pa je tudi njihov vpis v zbirni register dediščine.
Lani sem pregledala območja naslednjih občin: Cerklje. Šenčur, Žirovnica, Jesenice, Mengeš, Jezersko, delno Radovljico, Bohinj {za avtomobile precej nedostopno območje) in Moravče. Zanje sem tudi odgovorna konservatorka1 za prostorske akte. Po 133 terenskih dneh sem za vpis v zbirni register dediščine predlagala 593 stavb, domačij in območij, izmed 271 prispelih vlog za soglasja in mnenja ter prošenj za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega ali državnega pomena pa sem odgovorila na 2(14.
2.	Priprava strokovnih podlag za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega in državnega pomena
*	Občina Kranjska Gora; Podkoren - kmečka hiša, Podkoren 64 (EŠD 14206); začasna odločba o kulturnem spomeniku lokalnega pomena, odlok je v pripravi.
*	Občina Lukovica: Lukovica - Šterova gostilna, Lukovica 58 (EŠD 419); odlok o razglasitvi za kulturni spomenik lokalnega pomena, na občini zavrnjen.
*	Občina Lukovica: Videm pri Lukovici - Mahkotov toplar, Videm pri Lukovici 2 (predlog EŠD 991); odlok o razglasitvi za kulturni spomenik lokalnega pomena, razglašen septembra 2001,
*	Občina Kamnik: Velika planina - Preskarjeva bajta (EŠD 12033): odlok o razglasitvi za kulturni spomenik državnega pomena pripravljen, čakamo na zemljiškoknjižni izpisek.
3.	S po me nišk «varstven i projekti
Vsakoletno kandidiranje lastnikov spomenikov na javnem razpisu ministrstva za kulturo lahko uspe ali pa tudi ne. Predlani smo skuPaj z lastniki Načelnikove hiše v Podkorenu 64 pripravili vse potrebne predračune in kulturnovarstvenc pogoje za izdelavo lokacijske dokumentacije za obnovo hiše. Lastniki se z obnovo strinjajo, hišo pa želijo ohraniti tako, kakršna je bila od 19. stoletja, čeprav so vidni ludi arhitekturni in stavbni elementi iz časov nastanka, to je iz 16. stoletja. Žal je vlogo - kot mnogo drugih - ministrstvo za kulturo zavrnilo. Tudi lani smo pripravili vse kullurno-varstvene pogoje in soglasja, ki so jih zahtevali razpisni pogoji, z 'nkacijsko in PGD-dokumentaeijo. Lastniki znova poskušajo srečo. Upam, da jim oziroma nam bo tokrat uspelo - ali pa sem morda spet preveč naivna.
Lani nam je uspelo pridobiti sredstva predvsem za spomeniškovars-tvene akcije, ki jih vodi konservatorski svetovalec Vladimir Knific. To so:
*	Občina Jesenice: Jesenice - delavska kasarna
Nadaljevala se je sanacija stavbe v skladu s konservatorskim programom in PGD-načrlom. V dogovorjeno število oken (44) so vgradili okvirje iz umetnega tula s kovanimi mrežami, nadaljevala so se zidarska dela v notranjosti stavbe, odstranjen je bil ves star fasadni omet, fasada pa ometana z grobim ometom. Delno je bil opravljen izkop v nivoju dvorišča okoli stavbe,
*	Občina Jesenice: Jesenice - Pudlovka na Stari Savi
V skladu s konservatorskim programom in PGD-načrtom je bila opravljena zaščita objekta in ohranjeni obodni zidovi. Lani so se nadaljevala dela iz leta 2000: porušili so stare prislonjene lope in barake, tako da se je ohranil le obodni zid, dozidali pa so porušene parapete pod okni, sanirali oboke, omete, okenske okvirje in utrdili vrh kamnitega zidu, ki so ga prekrili z novo dvokapno streho. V okna so vgradili kovane mreže po starem, ohranjenem vzorcu. Dela bodo dokončana predvidoma prihodnje leto.
*	Občina Jezersko; Zgornje Jezersko - Jenkova domačija, obnova kovačuice
Prekrili so streho in uredili notranjščino kovačnice, ki je bila nekoč sestavni del Jenkove kasarne. Gre za delno zidano, delno leseno stavbo, kjer so nekoč podkovali konje ali popravljali vozove popotnikov na poti čez jezerski prehod na Koroško. Streho so na novo prekrili s prvotno leseno kritino, pred tem je bil opravljen popis notranje opreme. Dosežen je bil osnovni preventivni konservatorski program vzdrževalnih del na objektu,
*	Občina Kranjska Gora: Zgornja Radovna - domačija Zgornja Radovna 25
Lani se je urejala sprejemna pisarna v nekdanji vozarnici - lopi za vozove pri cesti, tako da je omogočen dostop ter ponujeno turistično in promocijsko gradivo. Hkrati s tem je bi! postavljen ludi alarmni sistem za razstavljene predmete v stavbi.
*	Občina Radovljica: Kropa - trško jedro - bajer
Gre za obnovo bajerja, »rak« na spodnjem koncu naselja. Na podlagi projekta sanacije bajerja in začetih del v letu 2000 smo nadaljevali gradbena dela za vnovično ureditev kamnitega oboda bajerja na koncu »rak« in okolice, Konservatorski in projektantski cilji sanacije so bili doseženi. Spodnji bajer v Kropi je urejen, tako da je naselje spet pridobilo živ vodni element.
4. Posegi na drugih objektih in območjih kulturne dediščine
Tovrstne posege najpogosteje rešujemo hkrati z vlogami, ki nam jih pošiljajo lokacijske službe in tudi lastniki, kadar gre za predhodne kullurnovarstvene pogoje ali priglasitve del. Načelno menim, da je mnogo bolje sočasno dobiti v roke vlogo s prošnjo za seznanitev s predhodnimi kulturnovarstvenimi pogoji, na podlagi katerih lahko pristojne službe pripravijo lokacijsko dokumentacijo. Pogosto se zgodi, da je prispela vloga za lokacijsko dokumentacijo v nasprotju s pogoji, velikokrat je izdelana že vsa projektno-gradbe-na dokumentacija, kar lastnikom zelo oteži pridobivanje dokumentov za gradnjo, saj jim moramo konservatorji vloge pogosto
1 Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območni enoti Kranj, imamo več konservatorjev in konservatork, ki odgovarjajo za prostorske akte v zvezi z določeno občino, L.etos sem postala odgovorna konservatorka tudi za občino Naklo. To pomeni, da spremljamo dogodke v zvezi s prostorskimi dokumenti za vse izbrane oziroma določene občine, velja tudi za ureditvene in zazidalne načrte Kot odgovorni konservator zbereš pri določenih posegih ustrezno skupino, ki rešuje prispele vloge.