Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna številka lir 35.—
NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 384
TRST, ČETRTEK 18. JANUARJA 1962, GORICA
LET. XI.
OB FANFANIJEVIM IN SEGNIJEV1M OBISKU V LONDONU
ROŽEN DE GAULLA VSI ZAHODNJAKI ZA POGAJANJE S SOVJETI
Berlinsko vprašanje glavni predmet razgovorov - Zakaj je spremenil stališče kancler Adenauer -Še o sovjetski spomenici bonnski vladi - Velika Britanija in njen vstop v Evropsko skupno tržišče
Ministrski predsednik Fanfani in zunanji minister Segni sta danes zaključila dvodnevni obisk v Londonu, kjer sta bila gosta predsednika Macmillana in zunanjega ministra Homa. S tem obiskom se dejansko zaključuje izredno živahna diplomatska dejavnost, ki jo je v zadnjih tednih razvil angleški ministrski predsednik. Proti koncu decembra se je Macmillan namreč sestal s predsednikom Kennedyjem, zatem se je srečal z De Gaullom in Adenauerjem in te dni še z že omenjenima italijanskima državnikoma.
Očitno je, da vsi ti razgovori niso bili le običajni stiki med najvišjimi predstavniki držav, temveč so zasledovali natančno določen cilj. Kot znano, sta se Kennedy in Macmillan na sestanku, ki je bil 22. decembra na Bermudih, med drugim dokončno sporazumela, naj se takoj vzpostavijo stiki s Sovjeti, da se ugotovi, ali obstaja kakšna možnost za rešitev berlinskega vprašanja. Zato je ameriški veleposlanik v Moskvi Thompson dobil nalogo, naj brž po Novem letu prične razgovore s sovjetskimi državniki. Kennedy in Macmillan sta sprejela ta sklep, čeprav sta vedela, da se z njim popolnoma ne strinjajo vsi zahodni Zavezniki in zlasti De Gaulle ter Adenauer.
STALIŠČE DE GAULLA
O	francoskem predsedniku je znano, da načelno zagovarja stališče, naj pobudo za Pogajanja dajo Sovjeti, češ da so le ti krivi sedanjega zapletenega stanja v bivši nemški prestolnici, še manj navdušenja Za takšne razgovore pa je kazal kancler Adenauer, ki je pri vsej stvari še najbolj Prizadet.
Macmillan je zato na Bermudih v prvi vrsti prevzel nalogo, da pridobi za skupni angloameriški načrt ostale zaveznike in zlasti De Gaulla ter Adenauerja. Zdi se, da Prvi razgovor z De Gaullom ni bil kdove-kako uspešen in da francoski predsednik še vedno vztraja na svojem znanem stališču. Bistveno drugačno pa je baje v zadnjem času mnenje kanclerja Adenauerja, ki naj bi bil prejšnji teden po razgovorih z Macmillanom skoraj v celoti osvojil anglo-ameriški načrt, če bi se sedaj izkazalo, da se z njim strinja tudi Italija, bi se De Gaulle znašel pred težko izbiro: sprejeti bi moral soglasno stališče vseh ostalih zaveznikov ali pa ostati popolnoma osamljen.
V	zahodnih krogih je vzbudilo nemalo začudenja dejstvo, da je Macmillan imel Še najmanj težav v Bonnu, saj so vsi pričakovali, da bo prav tu naletel na najtrši o-
reh. Zato se danes mnogi sprašujejo, kakšni so vzroki tega nenadnega preokreta za-hodnonemške politike. Večina sodi, da je k temu odločilno pripomogla spomenica, ki so jo Sovjeti že 27. decembra izročili zahodnonemškemu veleposlaniku v Moskvi Krollu in ki jo je bonnska vlada objavila prav ob Macmillanovem prihodu v zahodno Nemčijo.
SOVJETI SNUBIJO
Kar je v svetu vzbudilo največ začudenja, niso le predlogi, ki jih zdaj Nemcem stav-ljajo Sovjeti, temveč predvsem izredno spravljiv duh, ki preveva spomenico, ter nekatere zelo laskave trditve na račun nemškega naroda. Medtem ko je sovjetska propaganda zlasti zadnja leta slikala Zahodno Nemčijo kot leglo militarizma, govori zdaj spomenica o »marljivem nemškem narodu« in med drugim pristavlja, da sta Nemška federalna republika in Sovjetska zveza »dve največji evropski državi«, ki imata »skupno korist, da se izogneta novi vojni«.
Spomenica hudo obtožuje zlasti Ameriko, Anglijo in Francijo ter Nemce opozarja, da tem trem velesilam- niso »pri srcu težnje nemškega naroda ali pravice zahodnonemške-ga prebivalstva«, temveč da jim je le mar, kako bi druge države atlantskega zavezništva zaradi svojih koristi držale v strahu in odvisnosti. To naj bi bil tudi vzrok dosedanjega ameriškega, angleškega in francoskega nasprotovanja sporazumu o razorožitvi in o zahodnem Berlinu.
Same koristi Zahodne Nemčije zato terjajo — pravijo Sovjeti — da bonnska vlada opusti »svoje revanšistične načrte do Vzhoda in se resno potrudi za zboljšanje odnosov s socialističnimi državami«. Na ta način bo lahko navezala plodne trgovinske stike, saj so socialistične države »ocean«, ki lahko vsrka ogromno proizvodov nemške industiije.
Sovjeti skratka vabijo bonnsko vlado na neposredna pogajanja o vseh odprtih vprašanjih in dajejo jasno razumeti, da so pripravljeni na določena popuščanja, a prvi pogoj za to je, da se Zahodna Nemčija o-trese vojaškega zavezništva z ostalimi zahodnjaki.
DA BI NE SUMNIČILI
Adenauer je, kot znano, sovjetske predloge odklonil in dejal, da se z njimi skuša le ustvariti prepad med Nemčijo in zahodnimi zavezniki.
Mnogi politični opazovalci pa sodijo, da je prav ta spomenica odločilno vplivala, da je zahodnonemški kancler v zadnjem času postal prožnejši in tako rekoč že odobril začetek novih pogajanj med zahodnjaki in Sovjeti. Ce bi namreč Adenauer še zmeraj odklanjal kakršnakoli pogajanja, bi zavezniki lahko pričeli sumiti, da tako ravna, ker želi sam in brez zahodnjakov skleniti neposreden sporazum s Sovjeti. Obstoj spomenice in zlasti delovanje veleposlanika Krolla v Moskvi, ki velja za pobomika so-vjetsko-nemških neposrednih pogajanj, bi takšno sumničenje le opravičevala.
Odločilni so predvsem politični činitelji
To bi bil torej glavni vzrok, da je Adenauer iznenada spremenil stališče in da je Macmillan v glavnem uspešno zaključil svoj zadnji obisk v Bonnu.
Predmet razgovorov med Macmillanom in predstavniki ostalih evropskih zavezniških držav seveda niso bili le odnosi med Vzhodom in Zahodom in zlasti pereče vprašanje zahodnega Berlina, temveč tudi druga vprašanja, od katerih je treba v prvi vrsti omeniti Evropsko skupno tržišče ter raznovrstne oblike zahodnoevropskega političnega in gospodarskega sodelovanja.
Kot znano, bi se sedaj tudi Anglija rada vključila v Evropsko skupno tržišče, le da pri tem postavlja določene pogoje, ki jih sedaj že proučujejo strokovnjaki EST. Velika Britanija zahteva, naj se predvsem upošteva posebni položaj, v katerem se na
haja njeno kmetijstvo, ter naj se nadalje upoštevajo njene obveznosti do Common-vvealtha in držav — članic Področja proste izmenjave (EFTA). Anglija je namreč velik uvoznik poljedelskih pridelkov in še večji izvoznik industrijskih proizvodov ter jo zato upravičeno skrbi, kako se bo razvijalo njeno gospodarstvo v sklopu Evropskega skupnega tržišča, ki predvideva enotno gospodarsko politiko, kar pomeni, da se posamezne države vsaj delno morajo oipo-vedati svoji vrhovnosti in se podrediti volji večine.
ANGLEŠKI IZVOZ IN UVOZ
Važnost vprašanja laže razumemo, če pomislimo, da v države CommonweaHha Anglija letno izvozi trikrat večjo količ:no
(Nadaljevanje na 2. strani)
RADIO TRST A
m NEDELJA, 21. januarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Janko in Metka«, pravljica (Wilhelm Grimm -Drago Petkovšek), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Odmevi tedna v Trstu; 14.40 Petnajst minut z Duom sa Kvarne-ra; 16.00 Popoldanski koncert; 17.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 18.30 Tržaški obiski: »Rojan - Piščanci«; 21.30 Koncert Tržaškega kvarteta s sodelovanjem pianista Piera Rattalina — Martucci: Kvintet s klavirjem op. 45 v C-duru; 22.00 Nedelja v športu.
■ PONEDELJEK, 22. januarja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 19.00 Znanost in tehnika — Sergio Beer: »Napredek v lanskem letu«; 20 00 Športna tribuna; 20.30 Richard Wagner: »Lohengrin«, opera; 1. in 2. dejanje. Zbor Bavarskega radia. Približno ob 21.40 »Opera, avtor in njegova doba«.
■ TOREK, 23. januarja, ob: 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Hormoni: »Tudi naša rast in doraščanje sta v zvezi s hormoni«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Slovenske Lavre — Martin Jevnikar: »Josip Jurčič in Johana Ottova ter Marija Schwentnerjeva«; 22 00 Richard VVagner: »Lohengrin«, opera; 3. dejanje.
■ SREDA, 24. januarja, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.30 Italijanski operni pevci: »Rosanna Cartieri in Floriana Cavalli«; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 »Vozniki«, igra v 9 slikah (Filip Terčelj), igrajo člani RO; 22.00 Bartok: Divertimento za godala.
■ ČETRTEK, 25. januarja, ob: 18.00 Radijska univerza — Slavko Andree: Osnovni pojmi geofizike: »Polarna luč in nebeški pojavi«; 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: »Rimske glasbene kapele«; 19.00 Lepo pisanje; 20.30 Znani dirigenti: Eduard van Beinum. Približno ob 21.25 Književnost: »Povesti Libera Bigiarettija« (Josip Tavčar). Približno ob 22.10 Claudio Gorlier: »Kultura New Deala«.
■ PETEK, 26. januarja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Skladbe italijanskih sodobnih avtorjev: Luigi Nono: Skladba za orkester, Salvatore Marti-rano: Kontrast. Rimski simfonični orkester Italijanske Radiotelevizije vodi Bruno Maderna; 19.00 šola in vzgoja — Felicita Vodopivec: »Pomanjkanje gorske energije v predšolski dobi«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Novele 19. stoletja — Guy de Maupassant: »Moj stric Julij«.
m SOBOTA, 27. januarja, ob: 14.40 Sekstct Borut Lesjak; 15.30 »Telefonska kabina«, radijska drama (A. B. van Eyk - Desa Kraševec), igrajo člani RO; 16.10 Vokalni kvartet »The Diamonds«; 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija — Nebesa, 11. spev. (Prevod A. Gradnik, pripravlja B. Tomažič); 18.30 Jazz panorama; 19.00 Pomenek s poslušalkami; 20.40 Zbor »Slava Klavora«; 21.00 Skladbe Čajkovskega: Hamlet, uvertura fantazija op. 67a — Koncert za violino in orkester v D-duru op. 35.
TEDENSKI KOLEDARČEK I
21. januarja, nedelja: 3 po Razglašenju
22. januarja, ponedeljek: Vincencij
23. januarja, torek: Zaroka Dev. Marije
24. januarja, sreda: Timotej
25. januarja, četrtek: Spreobr. sv. Pavla
26. januarja, petek: Polikarp
27. januarja, sobota: Janez Krizostom
Naval gripe
Iz Anglije so prišle slabe vesti, da so tu pa tam izbruhnile črne koze. Zelo malo se pa bere o drugih boleznih, ki so pobrale že par tisoč ljudi. To so bolezni na dihalnih organih. Za bronhitisom je samo v januarju umrlo 2500 ljudi. Gripa jih je pobrala 531 in zaradi vnetja pljuč je podleglo 2077 oseb. Vse to v času komaj pol meseca. Zdravniki izjavljajo, da so te številke tri do štirikrat višje od povprečja.
Razen De Gaulla vsi zahod
(Nadaljevanje s 1. strani)
industrijskih proizvodov kot v države -članice Skupnega tržišča in da zato ne more čez noč spremeniti vsega svojega dosedanjega ustroja zunanje trgovine in se podrediti novi trgovinski politiki evropske gospodarske skupnosti. Zakaj torej Anglija sili v Evropsko skupno gospodarsko tržišče, ko je jasno, da bo imela -- vsaj v zač J' '< j — od lega le gospodarsko ši odo in da bo hkrati hudo ogrožala’ politično enotnost Commomvealtha?
SPORAZUM V BRUSLJU
Če se- je kljub temu odločila za EST, pomeni, da daje v lem trenutku prednost političnim činiteljem in da je hkrati prepri-
Drugo obdobje EST
V	nedeljo zjutraj so predstavniki držav - članic Evropskega skupnega tržišča končno dosegli sporazum tudi o skupni kmetijski politiki, ki jo bodo vodili v bodočnosti. S tem pa se je dejansko zaključi-
lo	tudi prvo obdobje Evropskega skupnega tržišča in se je pričelo drugo, ki se bo zaključilo konec leta 1964.
Politično najpomembneje je, da bodo odslej države — članice, to je Francija, Italija, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksemburška sprejemale vse sklepe z večino glasov in ne soglasno in nihče ne bo imel pravice veta. Sklep bo pravomočen, če bo dobil 12 glasov. Francija, Italija in Nemčija bodo razpolagale s 4 glasovi vsaka. Belgija in Nizozemska bosta imeli po 2. Luksemburška pa en glas.
O	kmetijski politiki je bilo sklenjeno, da se bodo do konca leta 1969 odpravile vse carine tudi za kmetijske pridelke in je bil med drugim določen sklad, ki se bo uporabljal tako za uravnovešenje trgovine s poljskimi pridelki kot za razvoj in pomoč kmetijsko zaostalim predelom v območju EST.
Skupna površina držav Evropskega skupnega tržišča znaša kakih 1.163.000 kv. km s 165 milijoni prebivalcev. O tem pre-važneri vprašanju pa bomo obširneje pisali v eni prihodnjih številk.
Kemija se še trese
2e več kot teden dni se pojavljajo na dalmatinski obali hudi potresni sunki. Najhuje so prizadeti kraji pod 1700 metrov visoko goro Biokovo ter na otokih Hvar, Korčula in Brač. Nad 90 odstotkov vseh hiš je porušenih. Do konca prejšnjega tedna so potresomeri zabeležili 40 sunkov. Več kot 80.000 oseb so morali hitro izseliti, celo do Pulja. Na potresnem ozemlju so ostali samo moški v vojaški starosti, ki so jih mobilizirali za prvo pomoč. V nedeljo so novi potresni sunki še nadaljevali uničevalno delo. Čutili so jih tako hudo tudi v Dubrovniku, da so zaprli šole, kina in prepovedali vsakršno zbiranje ljudi. Mrtvi so doslej samo trije, ranjenih pa je nad dvajset oseb. Zelo velika je pa gmotna škoda, ki znaša doslej tri milijarde lir. Sizmologi so ugotovili, da sega potresno ozemlje v notranjost do Mostarja in preko morja do Garganskega polotoka na nasprotni italijanski obali.
ijaki za pogajanje s Sovjeti
čana, da je mogoče trenutno gospodarsko škodo omejiti; če se sprejmejo doiočeni zaščitni zakoni, ki bodo tudi Angliji olajšali pot h gospodarski in politični integraciji z ostalimi evropskimi državami.
K vstopu Velike Britanije v EST bo nadalje po splošni sodbi mnogo pripomogel tudi sporazum, ki je bil pred dnevi dosežen v Bruslju in s čimer se je dejansko pričelo drugo obdobje Evropskega skupnega trži šča. Če je namreč bil mogoč sporazum o skupni kmetijski politiki med vsemi državami — članicami gospodarske skupnosti, je po splošnem mnenju mogoče doseči tudi sporazum o zahtevah, ki jih postavlja Anglija za priključitev v EST.
Odnosi med Vzhodom in Zahodom, ber linsko vprašanje in problem evropske gospodarske skupnosti so torej tri glavna mednarodna politična vprašanja, ki so danes v središču pozornosti zahodne javnosti in ki so bila tudi glavni predmet pravkar zaključenih razgovorov med angleškimi in italijanskimi državniki.
  • -
Iz pogajanj v vojno
Kazalo je, da se bo spor med Nizozemsko in Indonezijo zaradi Nove Gvineje rešil z diplomatskimi pogajanji. V začetku tedna je prišlo že do ostrega spopada na morju. Po sporočilu nizozemskega ministra De Quaya se je skušalo večje število indonezijskih vojakov izkrcati na gvinejski obali. Nizozemske bojne ladje so odprle ogenj na sovražne motorne čolne ter so enega zažgale, drugega potopile. Petdeset vojakov so tudi ujeli. Sukarno pa trdi, da so Holandci kar na lepem začeli streljati na indonezijske ladje, ki so se nahajale izven teritorialnih voda. Indonezija je mobilizirala že tri divizije prostovoljcev, katere skuša vtihotapiti na otok. Nizozemski poveljnik admiral Rescr pa grozi, da se bo 5000 mož močna in dobro izvežbana posadka pomnožila še za 8000 drugih mož. Kljub vojnim pripravam in streljanju je pa Nizozemska sporočila tajniku Združenih narodov, da je še vedno pripravljena na pogajanja.
Nov pokol v Kongu
Te dni se je zvedelo za nov, zverinski po kol v Kongu. Na Novo leto je skupina kon goških vojakov postrelila dvajset katoliških misijonarjev, ki so delovali na področju severne Katange. Večina misijonarjev je poučevala v katoliškem semenišču v Kongolu, ki je sedaj popolnoma razdejano.
Po še nepotrjenih vesteh je ob tej priložnosti baje zgubilo življenje tudi večje število gojencev semenišča in nekaj redovnic.
Vest o tragičnem dogodku je imela velik odmev v vsem katoliškem in omikanem svetu. Doslej pa še ni znano, kaj bodo ukrenili Združeni narodi in osrednja kongoška vlada, da se izsledijo krivci.
Položaj v Kongu se je v zadnjih tednih še bolj zaostril, ker je kongoški parlament nastopil proti dosedanjemu podpredsedniku vlade Gizengi, ki je sedaj zaprt na svojem domu. Gizengo obtožujejo veleizdajstva. Bivši podpredsednik je bil, kot znano, Lumumbov najožji sodelavec in naslednik. Položaj postaja torej čedalje bolj zapleten in pot do pomiritve je še zelo dolga.
Južni Tiro! spet v središču mednarodne pozornosti
Vse je že nekam kazalo, da se bodo vsaj pogajanja zaradi Južne Tirolske nadaljevala med Avstrijo in Italijo. Položaj pa postaja vedno bolj zapleten, ker so vmes že mrtvi in bolni. V bocenski ječi sta umrla dva politična pripornika, in sicer Hofler in te dni Anton Gostner. Po pisanju nemških listov sia umrla na posledicah mučenj med zasliševanji. O smrti prvega, ki je družinski oče petih otrok, niso policijska obla-stva niti obvestila družine. Domači so šele iz listov zvedeli za žalostno novico.
Gostnerjev pogreb v nedeljo je še bolj poostril spor med obema državama. Obmejna oblastva na Brennerju so namreč zavrnila posebno odposalnstvo iz Innsbrucka, ki se je hotelo udeležiti v imenu Severnih Tirolcev pogreba politične žrtve.
Iz zaporov prihajajo še druga poročila. Hudo so oboleli politični priporniki Mu-ther, Innerhofer in zdravnik dr. Suller. In-nerhoferju se je posrečilo poslati iz ječe pismo strankinemu predsedniku dr. Magna-gu. V pismu, ki ga objavlja južnotirolski dnevnik »Dolomiten« v ponedeljek, toži, da mu je med zasliševanjem neki Pozzi izbil zobe. Pustili so ga 24 ur brez hrane, nato se je moral do golega sleči, nakar so ga pretepali z jermeni.
Spričo teh dejstev so južnotirolski po slanci in senatorji predlagali, naj se ustanovi posebna parlamentarna komisija, ki
[Tisk v Južni Jinncrihi
V državah Južne Amerike se je časopisje v zadnjih letih neverjetno razmahnilo. Razen na Kubi, na Haitiju in v Dominikanski republiki uživa tisk precejšnjo svobodo. Naklada časnikov se vedno viša, vsebina izboljšuje in njih vpliv na javno mnenje vedno bolj raste.
Čudno pa je, da izhaja večina dnevnikov v štirih milijonskih mestih: Buenos Aires. Rio de Janeiro, Sao Paulo in Mexico-City V teh mestih tiskajo po 20 do 30 dnevnikov, medtem ko izhaja v evropskih velemestih od 10 do 20 časnikov.
Samo vseh dnevnikov natisnejo v Latinski Ameriki 862. Največje število (232) jih ima Brazilija. Največ se pa bere v Urugua-VU, kjer se na tisoč prebivalcev proda 267 'zvodov dnevnikov. Priznati pa je treba, da je kljub razširjenemu tisku še zelo nizka splošna kulturna raven Južnih Amerikan-cev.
„iHoj doni”
K dolgi vrsti nečednih finančnih poslov v italijanski javni upravi, v katere so zapleteni tudi najvišji uradniki, je treba pri Šteti še enega. Štuhtal ga je sluga Francesco Petrarota na anagrafskem uradu rimskega županstva. Ustanovil je zadrugo »Moj dom«, katere člani so bili uslužbenci županstya v Rimu. Namen zadruge je bil, nuditi posojila ^ gradnjo stanovanj. Za slugovim hrbtom, ki je posodil samo ime, so se pa skrivali yisoki uradniki in sam vodja oddelka. Od planov je zadruga prejemala vračila posojenih vsot, menic jim pa ni izročila. Iz bla-Sajne je tudi izginilo kar 43 milijonov. Slu-8o, predsednika zadruge, so seveda zaprli lrt ta je že povedal imena tistih, ki so mu naročili, naj zanje ribari v kalnem.
naj se prepriča o nasilju policijskih organov in prepreči takšno nekulturno ravnanje.
Scelba proti komisiji
Notranji minister Mario Scelba je v razgovoru s tujimi časnikarji, akreditiranimi v Rimu, obširno obravnaval vprašanje Južnega Tirola in zlasti pisanje inozemskega tiska, češ da policijska oblastva mučijo tiste Južne Tirolce, ki se zaradi atentatov nahajajo v zaporu. V tej zvezi je izjavil, da je o tem vprašanju že v teku sodna preiskava, ter pripomnil, da bi zato imenovanje parlamentarne komisije, ki naj bi uvedla svojo preiskavo, pomenilo vmešavanje na področje sodstva, kar pa je v demokraciji nedopustno.
Iz formalnega stališča ima Scelba prav. toda to ne more zabrisati dejstva, da je vest o mučenju in o smrti že dveh zapornikov globoko odjeknila v svetu in postavila v čudno luč italijansko demokracijo.
Pri vsem tem marsikdo tudi v inozemstvu že pripominja, da bi se problem Južnega Tirola sploh ne postavljal, če bi demokri-stjanska vlada pravočasno proučila in sprejela zahteve predstavnikov manjšine in zlasti če bi ravnala z manjšino tako, kot velevajo krščanska načela.
V pokoj pojde
Prejšnji teden je Nikita Hruščev obiskal Belorusijo. V Minsku je imel daljši govor, v katerem je ostro kritiziral kolhoznike, ki pridelajo malo koruze. Razjezil se je tudi na mlade uradnike, ki tratijo moči po pisarnah, namesto da bi pomagali na polju.
V	pisarne spadajo upokojenci, je pribil. Brž po teh besedah se je pa spomnil nase in je žalostno pripomnil: »Tudi jaz sem že dosegel starost, ko je treba iti v pokoj. Mislim, da je zelo mučno ugotoviti, da ic treba ostati nedelaven in da ne moreš več tako smžiti kot prej.«
Hruščev je res že v letih, če pojde res v pokoj, mu tudi ne bo hudega. Zato pa sklepajo na poslaništvih v Moskvir da se skriva za nedolžno igro še ne prav starega upokojenca vse kaj drugega. Kremeljski gospodar si samo pripravlja pot za lep umik, če ne bo več mogel krotiti nasprotnih struj, ki so še vedno močne. Stalinistov ni mogel popolnoma potlačiti, kar dokazuje primei Molotova. Molčeči bivši minister si je upal Hruščevu vse izreči, a doslej ga ta ni niti odstranil iz stranke.
Iz nezavesti v smrt
Londonski zdravniki so se dolgo časa u-kvarjali s primerom 23-letne tajnice Veronike Vise. Dekle se je pred tremi leti in pol poškodovalo pri neki avtomobilski nesreči. Nezavestno so jo prepeljali v bolnišnico, kjer se ni nikoli več prebudila iz nezavestnega stanja. Hraniti so jo morali na umeten način. Starši so vedno hodili obiskovat svojo edinko. Prejeli so tudi 30 milijonov lir odškodnine, a kaj je vse to pomagalo, ker je niso mogli več obuditi k življenju. Zaročenec je tudi vsa ta leta ča kal, kdaj bo prišla Veronika iz bolnišnice. Ni več prišla, kajti v nezavestnem stanju, ki ie trajalo tri leta, je dekle umrlo.
Pismo zunanjemu ministru
Bivšemu tržasnemu županu Uianniju Bar-toliju je pacUo v glavo priobčiti v Piccolu claneK na zunanjega ministra gospoda Antona Segnija. Opozarja ga na izredno teža ven položaj Trsta, na »konkurenčni pritisk« Jugoslavije, ki podpira Reko in skuša iz male luke Kopra napraviti »protioltar Trsta«.
Naše mesto se ne more zadovoljiti z vodo in električno strujo, ki bi prihajala iz Jugoslavije, ker bi mogla nekega dne Jugoslavija omejiti njih uporabo. Naših sosedov ne more zadovoljiti, da so jim bile izročene skoro tri »pokrajine« in vsakovrstne kulturne prvine za »slovensko manjšino, živečo v Trstu«.
Pisca krepi misel, da prihaja čas mirne revizije pariške mirovne pogodbe in posebno londonske spomenice. Pogodbe niso večne, zlasti če podpisane pod pritiskom »težkih dogodkov in sovraštva«.
Abnormalni položaj našega mesta in co ne B, kakor ga odkriva tudi najnovejša razsodba Državnega sveta, »zahteva ponovni študij vprašanja«.
»Vi razumete gospod minister, kako negotovost v Trstu mora trajati, dokler ne pride do popolne razjasnitve odnosov z Jugoslavijo. Saj sosedje zahtevajo danes uvedbo dvojezičnosti, načelo, ki je zelo različno od uporabe jezika in posebnih olajšav slovenski manjšini, kakor jih država lahko nudi.«
To je bivši župan Bartoli, prvak demokr-ščanski, bodoči senator tržaški, ki Slovencem niti dvojezičnosti noče dovoliti.
Umrl je Ivan Meštrovič
V	lnpu, ko zaključujemo ureditev lista, smo zvedeli, da je nenadno umrl v mestecu South Beand v Indiani (ZDA) veliki hrva ški kipar Ivan Meštrovič. V torek zvečer ga je zadela srčna kap. Pokopali ga bodo na lastno željo v vasi Otavice v Dalmaciji, kjer je doma njegova družina in kjer si je zgradil družinski mavzolej. Bil je star 78 let.
Ivan Meštrovič se je rodil v Vrpolju v Slavoniji, otroška leta pa je preživel na očetovem domu v Otavicah. že kot štirileten deček je rad rezbaril v lesu. Najprej se je učil za kamnoseka v Splitu, potem pa so ga poslali v Rendičevo kiparsko šolo v Zagreb. Doštudiral je na akademiji za kiparstvo in shkarstvo na Dunaju. Že s svo-, jimi tedanjimi deli je vzbudil pozornost. Potem se je dve leti spopolnjeval v Parizu, kjer je vplival nanj znameniti francoski kipar Rodin. V tistem razdobju je ustvaril med drugim monumentalne kipe likov iz srbskih epskih ljudskih pesmi, ki so zdaj razstavljene v beograjskem umetnostnem muzeju.
Med prvo svetovno vojno je bil član jugoslovanskega odbora, po vojni pa je živel in ustvarjal v domovini, vse do konca druge svetovne vojne, ko se je preselil v Združene države. Leta 1959 je obiskal Jugoslavijo.
Meštrovič je bil častni član Jugoslovanske akademije v Zagrebu in član ameriške Akademije znanosti in umetnosti. Slovel je kot eden največjih kiparjev sodobnosti.
Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik O ra go Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ulica Sv. Frančiška 20 - Telefon 29-477
Po obisku odposlanstva SKGZ pri dr. Mazzi
V	torek je generalni vladni komisar dr. Mazza sprejel tričlansko odposlanstvo Slov. kulturno-gospodarslce zveze, ki ga je vodil predsednik dr. Jože Dekleva. Kot smo zvedeli, so predstavniki SKGZ za ta sprejem posebej zaprosili, da pozdravijo novega najvišjega predstavnika italijanske vlade na našem ozemlju in mu hkrati obrazložijo nekatera važna vprašanja, ki zadevajo narodne pravice tržaških Slovencev. Tako je odposlanstvo opozorilo generalnega komi sarja na potrebo, da se uzakoni londonski sporazum, na nujnost, da se razveljavijo fa, šistični, protislovenski zakoni, in na potrebo, da se omogoči uporaba slovenščine v vseh javnih uradih. Zastopniki SKGZ so nadalje omenili vprašanje denarne pomoči, ki naj jo država nudi slovenskim kulturnim in športnim ustanovam, o čemer govori tudi londonski dogovor. Končno je odposlanstvo izrazilo svojo pripravljenost, sodelovati z oblastvi pri reševanju problemov, ki zadevajo slovensko manjšino.
Kot izhaja iz pisanja tržaškega slovenskega dnevnika, generalni komisar ni odposlanstvu v bistvu ničesar novega obljubil, temveč v glavnem ponavljal to, kar smo Slovenci že tolikokrat slišali od njegovega predhodnika.
Zato moramo tudi po tem obisku ponovno poudariti, da tržaški Slovenci ne zahtevamo nič drugega, kot da se končno pričnejo izvajati vsa manjšinska določila londonskega sporazuma. Nočemo torej nobenih posebnih pravic, temveč od oblastev terjamo le, naj prično izpolnjevati vse obveznosti, ki so jih prostovoljno prevzela, šele ko se bosta spoštovala črka in duh londonskega dogovora in njegovega Posebnega statuta, pa bo g. generalni komisar lahko u-pravičeno opozarjal Slovence, da »iz enakih pravic izhajajo tudi enake dolžnosti«. Prej nikakor ne!
Nabrežina:
PREDLOG NOVEGA GOSPODARSKEGA NAČRTA
Na zadnji seji devinsko-nabrežinskega sveta, ki je bila v ponedeljek, je župan Albin Škrk najprej poročal o delih, ki jih nameravajo izvršiti s sredstvi iz pravkai odobrenega gospodarskega načrta za leto 1961-62. Sporočil je, da je v načrlu najprej dokončna ureditev ceste iz Nabrežine v Slivno (4 milijoni), ureditev poti iz Praprota do pokrajinske ceste proti Nabrežini (3
milijoni), položitev novega asfaltnega tlaka na cesti v devinsko pristanišče, na poti iz Nabrežine v šempolaj in na sesljanskem trgu (skupno 1 milijon 200 tisoč).
Na novo bodo pa asfaltirali cesto od ce-rovske šole do vasi (1 milijon in pol), 5 milijonov in 500 tisoč pa je določenih za ureditev in asfaltiranje raznih drugih vaških poti v občini. Za razna popravila v devinskem vrtcu je predvidenih 300 tisoč lir, 200 tisoč pojde za dela v slivenski cerkvi, 500 tisoč pa za ojačanje javne razsvetljave v Štivanu.
Svet je nato odobril predlog gospodarskega načrta za leto 1962-63, ki predvideva 20 milijonov lir za razna cestna dela, 8 milijonov za tujskoprometne in športne naprave, 2 milijona za ojačanje javne razsvetljave, 4 milijone za popravilo cerkva in občinskih poslopij, 40 milijonov za greznico v Nabrežini in Sesljanu in 2 milijona za razširitev vodovodnega omrežja. Načrt predvideva torej izvedbo del za 76 milijonov lir stroškov.
Svet je tudi vzel na znanje poročilo odbora o proračunu za leto 1961, ki ga je konec prejšnjega meseca odobrila prefektura. Ta je zmanjšala izdatke za 10 milijonov lir in zvišala dohodke za 9 milijonov, tako da znaša prispevek države le nekaj nad 9 milijonov lir in ne 34, kot je bil predvideval občinski svet.
Posojilo za vrtec v Devinu in Šempolaju
Svet je nadalje odobril sklep upravnega odbora, po katerem je občina zaprosila pri pristojnem denarnem zavodu v Rimu 46 milijonov lir posojila za gradnjo novih o-troških vrtec v Devinu in Sesljanu. Svetovalci so izrazili prepričanje, da bo država izdatno prispevala tako pri odplačevanju obresti kot pri poravnavanju dolga, tako da ne bo posojilo predstavljalo prevelikega bremena za občino.
Tržaški občinski svet:
OPOZICIJA IZ PROTESTA ZAPUSTILA SEJO
Na ponedeljkovi seji tržaškega mestnega sveta je bilo na sporedu tudi imenovanje občinskih predstavnikov v razne mestne ustanove. Ker je odbor ob podpori zavezniških strank predlagal, naj se levi opoziciji dodelijo skupno le 3 mesta v treh različnih in ne tako pomembnih ustanovah, so levičarski svetovalci predlog odločno odbili in iz protesta zapustili sejno dvorano. Pred tem so izjavili, da ne sprejemajo miloščine, temveč le zahtevajo, da se jim prizna število zastopnikov, ki ustreza številu volivcev, katere pred itavljajo. Obsodili pa so zlasti dejstvo, da vladne stranke nočejo predstavnikov opozicije v vodstvu Zavoda za gradnjo ljudskih hiš in Občinske potroš-ne ustanove, se pravi v dveh najpomembnejših ustanovah.
Predstavnik Slovenske liste pa je pristal, da se njen pristaš imenuje v komisijo, ki nadzoruje delovanje neke mestne kulturne ustanove. Sodimo, da bi bolje ravnal, če bi tudi svetovalec SL odklonil ponujeno me-
sto, saj gre res le za drobtinico s sicer bogato obložene mize.
ŠE VEDNO VSE PO STAREM
I Starši šoloobveznih otrok iz Mavhinj in ' Devina še vedno in čedalje bolj nestrpno pričakujejo, da šolsko skrbništvo nastavi še po eno učno moč na osnovnih šolah v omenjenih vaseh. Kljub posredovanju političnih predstavnikov, Sindikata slov. šole in staršev samih se to pereče vprašanje še vedno ni rešilo, zaradi česar so bili otroci hudo prikrajšani pri pouku.
Kot smo že pisali, obiskuje obe šoli po 16 otrok in nastavljeni sta skupno le dve učni moči, tako da mora vsak učitelj poučevati v petih razredih hkrati. Zadeva je tembolj kočljiva, ker imata obe šoli sorazmerno močan prvi razred, ki seveda vsaj v začetku zahteva več pozornosti kot ostali razredi. Vprašanje je nadalje pereče, ker več učencev 5. razreda pojde prihodnje šolsko leto v srednjo šolo. Ti pa seveda ne bodo tako pripravljeni, kot bi lahko bili, če bi ne bilo enorazrednice.
Zato pričakujemo, da bodo šolska obla-stva te razloge vendarle upoštevala in čim-prej poslala na osnovno šolo v Devinu in Mavhin j ah še po eno učno moč.
PLATIŠČE
Pred nekaj dnevi so se zbrali posestniki iz Platišč na razgovor, ali bi se dal postaviti moderen živinski hlev tudi pri nas. Saj krme pri nas ne manjka in večkrat leži ne-pokošena, ker je premalo goveda po hlevih, da bi jo vso porabila. Menimo, da bi s skupnimi silami in s pomočjo oblastev tudi mi to dosegli. Znani izrek pravi: pomagaj si najprej sam in Bog ti bo pomagal.
Doslej so si naši ljudje pomagali z zaslužkom v tujini kot zidarji, še bolj pa kot nekvalificirani delavci. Danes pa tudi to ne gre več. Tujina zahteva delavca — specialista. Zato so tudi pri nas nujno potrebne strokovne šole. Iz naše občine Tipana se vozi vsak dan okoli 30 učencev v strokovno šolo v Cento, kar je težavno za šolarje, družine pa imajo stroške. Mislimo, da bi bil tudi v naši veliki občini zelo potreben vsaj kak večerni tečaj. Za višjo izobrazbo je pa vsekakor potrebno, da pošljejo starši svoje sinove in hčere na slovenske srednje šole v Gorico, tudi če se nekateri posamezniki proti temu zaganjajo. Tudi mi potrebujemo izobraženih mož, izobraženih v našem jeziku in duhu.
TIPANA
V	nedeljo je bil slovesno otvorjen zadružni hlev za področje okoli Viskorše, ki spada pod našo občino. Vprašanje te dolgo vleklo. Vedno so se slišale pritožbe, da gospodarsko propadamo, kar je tudi res, in da so premnoge družine odvisne zgolj od denarnih pošiljk izseljencev iz tujine. Kostanj ali burica, ki je nekoč predstavljal dobršen vir dohodkov, ne pride več v poštev zaradi kostanjeve bolezni. Pač pa je pri nas še dovolj pašnikov in planin za krmo. Živinoreja je v naših gorskih vaseh še vedno lahko dobičkanosna panoga. Razume se pa, da ne na zastareli način, ko je vsak gospodar gonil svojih par živinčet
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO priredi v soboto, 10. februarja 1962, v hotelu »Excelsior Palače« svoj tradicionalni
»DOBRODELNI PLES«
Pričetek ob 21. url.
Vstop izključno z vabili, ki se dobijo na sedežu društva v Trstu, ulica Machiavelli 22, telefon 36-275, vsak delavnik od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Tu se lahko tudi rezervirajo mize.
POKRAJINSKI SVET
Pokrajinski svetovalci se bodo po dalj šem božičnem odmoru zbrali k prvi letofi nji seji v soboto ob štirih popoldne. Na dnevnem redu imajo 29 točk. Trinajst jih je ostalo nerešenih še od prejšnjih zasedanj ; pet točk pa bodo obravnavali na taj ni seji.
Osrednja točka je odobritev obračuna za leto 1960. Za kritje primanjkljaja bodo morali svetovalci odobriti najetje posojila 331 milijonov lir pri Montu. Ostale točke obravnavajo vprašanje vojaških služnosti, cest, dijaških podpor za kmetijske zadeve in nastavitve nekaterih novih uslužbencev.
PEC
Včeraj smo v naši vasi pokopali 68-letne-ga domačina Cotiča Franceta. Pokojnik je bil pri hiši za strica; vse svoje življenje je pridno delal. Ugledni pečanski družini pokojnika izrekamo naše sožalje.
V	ponedeljek, 15. t. m., se je poročil naš domačin Cavdek Niko. Za življenjsko družico si je izbral gospodično učiteljico Šavli Cvetko, doma iz Tolmina, a sedaj bivajočo
v	Gorici. Zvestobo sta si obljubila v božje-potni cerkvi na Stari gori pri Čedadu.
Vsi znanci in prijatelji jima voščijo dosti sreče in zadovoljstva.
na pašo in siraril po svoje. Treba se je združiti in sodelovati na pametni zadružni osnovi.
Hvala Bogu, da se je to zdaj uresničilo. Moderni zadružni hlev v Viskorši ima prostora za 50 glav živine. Za zdaj je v njem 22 junic, 19 telet in en bik izbrane pasme.
Po blagoslovu novega poslopja, ki ga je podelil domači župnik Anton Kostanjevec, je spregovoril predstavnik Kmetijskega nadzorništva. Poudaril je, da se bo mogel s pridobljenim gnojem dvigniti, hektarski donos krme od 30 do 70 stotov. Zadruga namerava kupiti tudi dve planini za poletne staje.
Domačini upajo, da bo nova zadruga pripomogla k boljšemu gospodarskemu stanju v občini.
Ob koncu omenimo še, da bodo kmalu začeli zidati pri nas otroški vrtec.
HLASTA
Strašno neurje je v prejšnjem novembru razsulo hišo Antonije Drekonjeve v Gorenjem Tarbiju. Ubogo ženo je streha kar na njenem bornem ležišču zasula. Drekonjeva je živela sama v hiši in ji ni mogel nihče pomagati.
Ni še minil mesec dni, ko se je podobna nesreča zgodila v bližnji vasi Srednje pri Dugarjevih. Tudi v njih hiši se je ntfhado-ma udrla streha in le malo je manjkalo, da ni tudi tam zakopalo gospodinjo, ki tudi sama prebiva v družini.
Tretja spet podobna nesreča se je pa pred nekaj dnevi pripetila v Hlasti, v občini Sv Lenart. V neki hiši stanuje že dolgo let vdova Tonina Vogrič, sama v celem stanovanju. Komaj je šla tistega večera spat, so začeli zidovi pokati in del stropa se je udrl na tla. Hvala Bogu, da ni bilo žrtev.
Ljudje se sprašujejo, kakšna usoda preganja hiše, kjer prebivajo ženske same. Nekatere je že postalo kar strah.
ZANIMIVO PREDAVANJE
Prejšnji petek je Slovensko planinsko društvo v Gorici povabilo znanega jamskega raziskovalca Albina Humarja, da je v prosvetni dvorani predaval o ekspediciji v Triglavsko brezno. Odprave v nekaj sto metrov globoko brezno večnega ledu se je tudi sam udeležil.
Mladi predavatelj, ki je doma iz lokov-ških hribov, je z živo besedo in 'epimi skioptičnimi slikami najprej prikazal delovanje jamarjev. Omenil je tudi raziskovanje naših bližnjih podzemskih krasot, zlasti v globokem Jazbenu na Banjški planoti. Več časa se je ustavil pri triglavskem breznu, ki bo pokazalo še marsikatero znanstveno ugotovitev. V dvorani je bi’o kar zadovoljivo število poslušalcev.
STRAŽICE
Po novem načrtu bodo v tem gosto obljudenem mestnem delu ob Soči začeli kmalu zidati cerkev. Tu bo ustanovljen i, kakor smo že pisali, posebna fara. V okolišu prebiva tudi precej slovenskih družin. Čujejo se že glasovi, nai bi pobirali podpise, da bi v novi farni cerkvi imeli tudi slovenski verniki svoj skromni delež. Mi pa vemo, da s pobiranjem podpisov ne gre nrav lahko. Ta se boji. oni ima druge ob-zire in težave. Zato meniio vsi pošteno misleči, da menda ni potreba, da bi verniki šele pobirali podpise za svoje pravice, ampak da bo morala cerkvena oblast sama !'iti toliko uvidevna da v vsaki mešani fari poskrbi za potrebe vernikov, ne da bi jo morali ti šele opozarjati.
PODGORA
Prejšnji teden smo pokopali 62-letnega soseda Petra Delpina. Pokoinik je bi' dolgo časa v službi pri goriškem tramvaju. Ko je ta prenehal zvoniti po mestnih ulicah, je stopil v službo k Ribiju. Vzredil je pet otrok. Najmlajši ie že pred leti tragično končal. Prav ta žalost ie moža razjedala do konca. Eden izmed sinov, ki je tudi že umrl, je bil znan partizanski borec. K zadnjemu počitku je pokojnega soseda spremljala velika množica prijateljev in znancev. Nosili so v sprevodu mnogo vencev. Družini in sorodnikom izrekajo prijatelji in znanci svoje sožalje!
SMRT
V	Ljubljani je umrl pred nekaj tedni /nani in vsem priljubljeni Anton Trebše, doma iz Srpenice. Po prvi svetovni vojni je pokojnik deloval na Goriškem pri obnovitvenih delih in pri raznih občinskih uradih. Udejstvoval se je tudi kot javni delavec. Po vojni se je izognil fašističnim preganjanjem in živel v Jugoslaviji. V krogih goriških priseljencev in v njih društvih je imel živahni Trebše obilo dobrih znancev. Naj v miru počiva, družini izrekamo svoje globoko sožalje.
SOŠKE POSTRVI
Od Novega leta dalje lahko zgodnji sprehajalec opazi vse polno kolesarjev v nad-kolenskih škornjih in z dolgimi trnki, ki brzijo proti Soči na ribji lov. Zlasti okoli ločniškega mosta mečejo z vnemo trnke v vodo in mirno po cele ure čakajo, da se ujame kakšna riba. Na delu pa niso samo
Goričani, temveč k Soči prihaja tudi mnogo »ribičev« iz Padove in celo iz Bologne. Zakupniki ribjega lova se pa zelo pritožujejo, da jim povzročajo med tednom veliko škodo tatinski ribiči, ki love v spodnjem toku kar z mrežami in odtihotapijo tudi s 100 kg slastnih postrvi, športniki so sklenili, da bodo postavili na prežo posebne čuvaje.
ŠTEVERJAN
V nedeljo je v naši farni cerkvi zvonilo k pogrebu. Pokopavali smo 64-letnega Grav-nerja Jožefa, po domače je bil znan kot gospodar Pepe pri Jernejevih. Vrli možak je umrl v soboto v bolnišnici, a si je želel biti pokopan na domačem grobišču. Rajni je lepo vzgojil svojo družino. Imel je enega sina, ki gospodari na domu, in tri hčere. Ena je poročena z našim občinskim odbornikom Trpinom. Družini pokojnika izražamo sožalje, rajni naj pa uživa zasluženi počitek.
SKRITA NEVARNOST
Granate, bombe, šrapneli in drugi neraz-počeni izstrelki okoli Gorice, zlasti na Kalvariji, predstavljajo še vedno smrtno ne varnost za življenje ljudi. Zadnji žalostni slučaj mladeniča Lojza Pintarja je dovolj zgovorna priča, da še štirideset let po končani prvi vojni niso oblastva dovolj poskrbela za varnost državljanov. Od mnogih strani prihajajo želje, naj orožniki ali drugi za to poklicani organi poskrbe za siste matično preiskovanje ozemlja, koder so bi-
li	strelski jarki.
Dve razstavi v GoricI
V ponedeljek so odprli v razstavni dvorani Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo v Gorici posebno razstavo slovenskega slikarja Rudolfa Sakside. Razstava bo odprta do 22. januarja. V katalogu ga predstavlja umetnostni kritik Crali, ki piše med drugim: »Saksidi gre zasluga, da se izraža z jezikom svojega ljudstva. Daleč od latinskega idealizma najde svoja izrazna sredstva v slovenskem fantazijskem simbolizmu, ki se razodeva naravno in spontano v jamstvo njegove umetnosti. Romantično osnovo njegovih stvaritev lahko vidimo v važnosti, ki jo daje pripovednosti, še bolj kot slikanju samemu. Ne moremo se ustaviti ob oblikah, ker nas preveč zanima njihov pomen: to je slikarstvo ljudskih pevcev«.	ooo>
V četrtek je odprl svojo slikarsko razstavo na Verdijevem korzu št. 13 mladi goriški slikar Demetrij Cej. Umetnik je priredil osebne razstave že v Avstriji in po mnogih italijanskih mestih. Prejel ■e tudi več nagrad na mednarodnih mladinskih bienalih. Predstavit se je tudi že v Gorici in v Trstu.
Cej izhaja iz povojnega umetniškega rodu. Začel je razstavljati leta 1949. Ze pri prvih poskusih je obetal, da se bo razvil v samoniklo ustvarjalno moč. Po svojem bistvu je ekspresionist, ki ljubi vertikalno linijo in enotne barvne učinke. Nekateri kritiki sodijo, da se je. v desetletnem ustvarjanju umiril in da bo pokazal še dosti novih umetniških prijemov.
Naročnike, ki niso še poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store člm-prej. Poravnajo jo lahko ali na upra-
vi	lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu.
Uprava
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Kaj je novega v slovenski literaturi
Iz slovenskega literarnega življenja zadnjega časa lahko poročamo nekaj zanimivih novic.
Kar zadeva tržaške pisatelje, je treba predvsem omeniti, da sta dva izmed njih objavila novi knjigi. To sta Vinko Beličič, ki je izdal, kot smo že poročali, pri Kulturni akciji v Buenos Airesu knjigo kratkih novel in liričnih razpoloženj v prozi pod naslovom «Nova pesem«, ter Stanko Janežič, ki je pa strnil zbirko svojih pesmi v prozi in liričnih meditacij v knjigo «Moja podoba». Izdala jo je revija »Mladika« in se bo te dni pojavila na knjižnem trgu. Opremil’ in ilustriral jo je Avrelij Lu-kežič. Da sta kar dva naša pisatelja objavila novi knjigi, je zelo razveseljivo.
Mladi slovenski slavist Jože Pogačnik, ki deluje v Zagrebu, si je vzel posebno k srcu naša tržaška pisatelja Alojza Rebulo in Borisa Pahorja.
V	zagrebškem listu »Telegram« je objavil prejšnji mesec intervju z Rebulo, zdaj pa še s Pahorjem. Hrvatom ju je predstavil tudi s prevodi, po ene njune novele.
Zanimivost prve vrste v slovenskem literarnem življenju je povratek Edvarda Kocbeka. Revija »Naša sodobnost« je objavila v novembrski in decembrski številki daljša odlomka iz njegove še neizdane knjige »Listina«. To je drugi del njegovega medvojnega dnevnika, v katerem se. prepletajo čudovite lirične strani z mogočno epiko, v kateri bi bila vsaka epizoda vredna romana ali filma. Imeniten je njegov slog. Nedvomno je Edvard Kocbek danes najgloblji in tako oblikovno kot vsebinsko najzanimivejši slovenski pisatelj ter največji stilist. Predvsem ima to redko odliko med slovenskimi literati, da zna res zanimivo in napeto pripovedovati, medtem ko se navadno slovenski pisatelji pod Cankarjevim vplivom še. vedno vse preradi prepuščajo slikanju razpoloženj in zastarelemu dolgoveznemu psihološkemu analiziranju, ali pa retoričnemu iluslriranju idej, kol r'a j? šel moderni roman s svojo napeto, dinamično akcijo, ki ustreza modernemu stilu življenja, neopažen mimo njih.
Kocbek je objavil nekaj pesmi tudi v letošnjem koledarju celjske Mohorjeve družbe.
Končno naj opozorimo na obsežno in zanimivo polemiko o slovenstvu, jugoslovanstvu, nacionali-
Hladnik pripravlja nov film
Mladi ljubljanski filmski režiser Boštjan Hladr nik pripravlja po scenariju Marija Rožanca snemanje svojega novega filma z naslovom »Umirajoči veter«. Vsebina filma je psihološka drama med mladimi ljudmi. Hladnik je dejal, da se za snemanje pogaja s podjetjem »Triglav film«, ima pa težave zaradi tega, ker v Sloveniji ne najde zadosti igralcev po svojem okusu.
Nagrajeni etnološki filmi
Na festivalu narodov v Florenci, na katerem so predvajali etnološke in sociološke flme, so podelili prvo nagrado dolgometražnemu švicarskemu filmu Mandara, ki prikazuje dogodivščine neke etnografske odprave v Kamerunu, ker najbolj zvesto odraža sedanji razvoj etnografskega dokumentarnega filma. Nagrada je znašala milijon lir. Prvo nagrado za kratke filme pa je dobil italijanski film »La ta-ranta«. Nagrado italijanskega instituta je dobil kanadski film »Mlada republika Nigerij'1«. nagrado »Coppa canonica« pa poljski film »Obsojeni na molk«. Nagrado italijanske radiotelevizije jr. dob'l italijanski film »Pot premoga«. Večje število filmov je dobilo tako imenovane kvalitetne nagrade. Med njimi je tudi jugoslovanski film »Vašar«, to je. »Sejem«, ki prikazuje sejmski dan nekje v Srbiji.
—•—
J. Pohlen razstavlja v Florenci
V	umetniški galeriji »Giotto« v Florenci so odprli v soboto samostojno razstavo slovenskega kiparja Jožeta Pohlena iz Kopra. Razstava, na kateri prikazuje risbe in skulpture, bo odprta do 25. januarja.
Ob koncu decembra je bila zaključena njegova osebna razstava v beneški galeriji »II Traghetto«, s katero je dosegel zelo lep uspeh, sodeč po odmevih v tisku.
zmu, socializmu itd., ki sta jo vodila znani slovenski literarni zgodovinar Dušan Pirjevec in srbski pisatelj Dobriča Cos č ter jo je v celoti ponat sni-la »Naša sodobnost« v svoji decembrski številki na kakih 30 straneh. Ta polemika je naravnost senzacionalno odjeknila v slovenskem svetu, kar smo mogli ugotoviti tudi v Trstu po tem, da je te številke »Naše sodobnosti« v slovenski knjigarni pri priči zmanjkalo; vsakdo jo je hotel prebrati, seveda tudi zato, ker je vsebovala še. drugo veliko literarno zanimivost, namreč že omenjeni odlomek iz Kocbekove »Listine-i.
V januarski številki »Naše sodobnosti« je objavil novo novelo primorski pisatelj Danilo Lokar. Novela ima naslov «Objokane blazine« in je. ljubezenske vsebine ter je ena njegovih najlepših. Prikazuje usodo kmečke ženske, matere, ki jo je mri zapustil in si izbral drugo. V isti številki »Naše sodobnosti« je začel objavljati Smilja Rozman do'go novelo »Vitačnik« o osamelem starem moškem.
Deveta knjiga Bevkovih spisov
V uredništvu pisatelja Bevka in Franceta Koblarja je izšla pri Državni založbi Slovenije deveta knjiga »Izbranih sp;sov Franceta Bevka«. Vanjo so uvrščena dela, ki kažejo, kot je v opombah napisal France. Koblar, »nove snovne premike, tehtne dopolnitve in vsebinske no°lobitve. pisateljevega pr"-no’''dniškega b;stva«. Z izjemo pravljičnega »Kozoroga« so ta dela krajevno in časovno povezana s pisateljevo ožjo domovino v času po prvi svetovn’ vojni. To so »Kamnarjev Jurij«, »Žerjavi«, »Dedič«, »Greh Pogoniča Zidorja«, »Medaljon«, »Pismo«, »Nevihta« in »Križem po ulicah«.
Mencingerjevo zbrano delo
Državna založba Slovenije je začela izdajati v zbirki »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev« tudi zbrano delo pisatelja Janeza Mencingerja. Tlred’‘ik n>e"Ovepa z5rane(?n ri”la ie Jan ’’7 L •• a .
V	prvo knjigo je uvrstil Mencingerjeve pripovedne spise iz zgodnjega obdobja. To so »Jerica«, »Vetro-gončič«, »Zlato pa sir«, »Potovanja in premišljevanja nekega bankovca«, »Človek toliko velja, kar plača«, »Bore mladosti«, »Skušnjave in izkušnje«, »Bohinjsko jezero in Savica« ter »Zgubljeni, pa spet najdeni sin«. Natisnjena dela spremljajo izčrpne urednikove opombe.
Zbrano delo Janeza Mencingerja, ki bo urejeno po sodobnih načelih in znanstveno dokumentirano z opombami, bo obsegalo po urednikovi napovedi pet knjig. To bo vsekakor tehtna programska izpopolnitev knjižne zbirke slovenskih klasikov. Ponovno in prodorneje bo osvetlilo lik in delo zanimivega literarnega ustvarjalca ter njegov čas. nbenem pa bo razširilo krog Mencingerjevih bralcev.
I. Ehrenburg brani Pasternaka
Ilija Ehrenburg ki je še vedno najslovite'ši p-c-živeli umetnik ugasle sovjetske, revije »Kultura«, se trenutno ne ukvarja samo s tem, da dela reklamo 'a svoje pred kratkim dogotovljene Spomine, am-nak uporablja tudi sleherno priložnost za to, da se uveljavi kot pobudnik rehabilitiranja po Stalinu preganjanih umetnikov. 2e dobrega pol leta poje v tej /vezi slavo Pasternaku. Pri tem F.hrenbnr" ni samo ugotovil, da je že. od nekdaj »vedel vsak otrok da je Pasternak velik pesnik«, ampak je te dni na svojem predavanju v Moskvi tudi p^u^aril, da je »treba ro rehabilitaciji generalov sedai rešiti tudi
nreranjanih umetnikov« Stalinistične »čistke-ie Ehrenburg označil za »voliko loterijo« in dodrL »Taz sem slučajno potegnil sre*ko ki je dobila. Mi '■si smo pa bili sokrivci velike zarote molka«.
Novo delo o tržaški zgodovini
Tržaška založba »Lo Zibaldonc« je izdala knjgo znanega zgodovinarja Oscarja de Incontrere »Trie* ste e l’America« (Trst in Amerika), ki zajema razdobje približno od leta 1782 do 1830 in čez De’o ie razdeljeno v devet poglavij ki obravnavajo r-z lična obdobja odnosov med Trs‘om m Amerivo. D -danih mu je nrecej še neobjavljenih dokume">to in vsebuje tudi zapiske in bibliografske sezname.
Celotno delo šteje 204 strani ter je opremljeno s tremi tiski tržaškega pristanišča iz prejšnjih dob in eno ilustracijo.
Josip Vidmar o Slovenskem gledališču v Trstu
Josip Vidmar je pred dnevi objavil v ljubljanskem »Delu« kritično poročilo o gostovanju Slovenskega gledališča iz Trsta v Ljubljani, kjer je prikazalo dramski mozaik iz Čehova »Na veliki cesti«.
Vidmar piše o delu samem:	»Seveda je treba
pripomniti, da je »Na veliki cesti« v obdelavi Jožeta Babiča kljub avtorstvu Čehova igra bolj zrahljana in manj dramatična celota od igre Gorkega »Na dnu«. In če se je Babiču sorazmerno dobro posrečilo vključiti v ta mozaik oba monologa Čehova »Tragik po sili« in »O škodlj vosti tobaka« ega nikakor ni mogoče trditi o skeču »Labodji spev«, ki je vnesen prisiljeno; in še je omeniti, da sta si prva dva vsebinsko nemara pr sorodna, čeprav je s »škodljivostjo tobaka« režiser poka al zelo lepo domislico, ko je stvarco prenesel v sanjski svet.
»Osebje tržaške drame, ki smo ga gleda'i, je kljub prisotnosti nekaterih starejših in izkušenh igralcev, večji del zelo mlado in uprizoritev rea’i-stične stvari in tuje sredine, igre s kopico frag-mentalnih usod ljudi, ki pa jih je treba kljub temu podati plastično in v celoti, je prezah*e,vna naloga«, nadaljuje Josip Vidmar. »Predstava je bi la neubrana in prepričevalnejša samo v nekaterih prizorih, ki so jih oblikovali Joško Lukež, Silvij Kobal, Rado Nakrst in Marij Sancin«, je zaH'u il ugledni ljubljanski kritik.
Priznanje slovenski glasbi
V Kiilnu izhajajoča «Deutsche Ze.itung« je ohj -vila daljši članek o operni umetnosti v JugosIavij:, v katerem posveča posebno pažnio tudi Sloven j1, ki jo imenuje »deželo glasbe par excellence«.. Omenja prve slovenske glasbenike iz 15. stoletja in nato Jakoba Petelina — Jacohusa Gallusa, iz 16. st-: letja. V Ljubljani so poslušali'prve'opere že lota 1650, ponovno so v Ljubljani gostovali takrat italijanski operni ansambli.
Clanok opozarja tudi, da so ustanovili v Ljubljani leta 1701 prvo evropsko »Filharmonično dru štvd«, katerega častna člana sta bila Haydn in Beethoven. Za mesto društvenega kapelnika se jc ootegoval tudi Schubert, Gustav Mahler je pa začel svojo umetniško poh dirigenta v Ljubljani.
Baletna predstava v ljubljanski Operi
Ljubljanska Opera je nudila te dni prvo baletno premiero v letošnji sezoni. Spored je obsegal Bachov »BaHetto a 18«, Schubertov »In modo ro-mantico« in »Ognieno ptico« Stravinskega. Vsa tri dela so bila izvajanja v koreografski kompo/ic:ji dr. Henrika Neubauerja in pod taktirko dirigenta Bogota Leskovica. Kritika je s predstavo še precej zadovoljna. V idavn h vlogah so nastopili Tatjana Remšarjeva v Bachovem baletu, Lidija Cotlarjeva v Schubertovem in nato spet v Stravinskiievem baletu. S tem zadnjim njenim nastopom so kritiki še posebej zadovoljni.
LILIAN CARAIAN RAZSTAVLJA V LJUBLJANI
V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli včeraj osebno razstavo tržaške slikarke Lilian Caraian. Otvoritve razstave so se udeležili najvidnejši pred stavniki umetniškega in kulturnega življenja Slovenije. V kiUalogu predstavlja slikarko kritik Um-bro Apollonio.
O FILMSKI CENZURI
Minister za turizem in predstave Folchi je napisal za novo številko tednika »Oggi« članek, v ka terem razlaga današnji položaj v zvezi s filmsko cenzuro v Italiji, v pričakovanju novega zakoni, ki bo uredil to zadevo. Minister navezuje tudi na znano zadevo s fihnom »Ne ubijaj« francoskega režiserja Autant Lare in pobija razne netočne govorice glede na cenzuro, ki ji je bil baje podvržen ta film s strani ministrstva. Hkrati poudarja minister, da je kljub temu kričanju o preostri cenzuri danes italijanski film prvi v Evrop’ in drugi na svetu, kar dokazuje, da se kar dobro razvija.
GOSPODARSTVO
Ozdravlienfe živinoreje gospodarska nujnost
glavnih živalskih bolezni. Seveda je potrebno najprej rešiti finančno vprašanje, ki zahteva nič koliko stotin milijard, ker je i treba živinorejcem vsaj delno povrniti škodo. V »zelenem načrtu« je vprašanje postavljeno, a rešitev še ni nakazana.
Statistika pravi, da znašajo v Italiji letni dohodki iz kmetijstva kakih 3500 milijard lir, pri katerih je živinoreja udeležena s 35%. Torej več kot eno tretjino vseh dohodkov iz kmetijstva ali približno 1200 milijard lir na leto predstavljajo dohodki iz živinoreje. Iz uradnih podatkov pa tudi :z-haja, da različne bolezni pri živini povzročajo letno škodo 200 milijard lir ali 1/6 vsega dohodka od živinoreje. Največ škode nastane zaradi jetike, slinavke in parkljevke ter bruceloze, še večjo škodo povzročajo te bolezni v Franciji, ki pa ima tudi bolj razvito živinorejo, predvsem govedorejo in prašičerejo.
To bi bila gospodarska plat zadeve, pri čemer je upoštevana le neposredna škoda, ki nastane zaradi pogina živali, manjše proizvodnje mleka in mesa itd. Obstaja pa tudi posredna škoda. Naj omenimo le dejstvo, da Nemčija noče kupovati francoskega govejega mesa ravno zaradi navedenih bolezni. Imamo pa tudi še drugo prav žalostno dejstvo, ki se ga dobro zaveda komaj sedanji rod, medtem ko so ga prejšnji rodovi malomarno prezrli, in sicer da se nekatere živinske bolezni prenašajo na ljudi. Iz uradnih podatkov izhaja, da ima vsaj 10% obolenj za jetiko pri ljudeh svoj izvor pri živalih. Na ljudi pa se prenaša tudi bruceloza — kužni splavi. Dokazano je, da se na ljudi prenašajo še mnoge dru ge živalske bolezni.
Za nekatere bolezni so že znana zdravila, za druge pa ne. Zdi se pa, da ravno za tri najbolj razširjene bolezni — to je za jetiko, slinavko in parkljevko ter brucelozo ali Bangovo bolezen — prava zdravila še niso znana. Jetike pri živalih že tako ne zdravijo več, ker ni gospodarsko pametno, osta-
li dve bolezni pa razna cepiva samo neko-' Kadru in smulikavost liko ublažijo, omilijo, a — ne ozdravijo. prj breskvah zdravimo oziroma prepreču-Ko že misliš, da je bolezen izginila, pa se jemo s škropljenjem. Najvažnejše je tisto, naenkrat zopet pojavi, večkrat hujša kot' ki ga opravimo takoj po odpadu listov, to-
Predvidena proizvodnja sadja
Leta 1960 je v Italiji znašal pridelek jabolk 18, hrušk 6 in breskev 8 milijonov stotov.
Proizvodnja zgornjih treh sadnih vrst pa še stalno raste in tako predvidevajo, da bo znašala leta 1965 pri jabolkih 25, hruškah
12	in breskvah 15 milijonov stotov.
Nasadi, ki naj dajo tako visoke pridelke, so že urejeni in mogoče bodo pridelki še večji.
Proizvajalci seveda računajo na izvoz, posebno ko bodo padle vse carinske meje med državami Evropskega skupnega tržišča. Leta 1960 je znašal izvoz jabolk nekaj nad 5 milijonov stotov, hrušk nekaj nad 1 mili j. in breskev nekaj nad 2 mili j. stotov.
Sedaj gnojite ozimni pšenici
Kdor je decembra meseca gnojil ozimm pšenici pod list, naj to gnojenje ponovi konec tega meseca in naj raztrosi po 1/2 kg apnenega solitra (nitrato di calcio) na vsakih 100 ma posevka. S tem bi bilo zimsko gnojenje zaključeno. Kdor pa sploh še m gnojil ozimine pod list, naj jo takoj pognoji, konec prve polovice prihodnjega meseca pa gnojenje ponovi, in sicer vsakokrat z raztrošenjem po 1/2 kg apnenega solitra na 100 m’ posevka.
prej. Očitno je, da so bila kužila (virusi) samo »omamljena«, a ne uničena. Pa kaj mi vemo o premnogih življenjskih činite-ljih, ki še niso odkriti in še manj proučeni!
Zato bi morali ravnati z vsemi tremi zgornjimi boleznimi enako: jetične živali že redno izločajo z zakolom, a žal gre to prepočasi, ker ni na razpolago dovolj finančnih sredstev in ni prav, da posameznik trpi vso škodo. Enako pa bi morali ravnati tudi z ostalima boleznima; tako ravnajo v mnogih državah. V Švici in v Angliji se ne zadovoljijo s tem, da obolele živali zakoljejo, marveč zaklano žival s kožo in parklji vred uničijo z ognjem. Prej so zaklane živali zakopali, a potem so ugotovili, da so jih cigani ponoči odkopali in požrli, ali pa da so krti in žuželke mogli prinesti kužila zopet na plan. Ogenj pa uniči vse.
Kaže, da so se v Italiji zdravstvena obla-stva odločila za tak način zatiranja trehj
rej že v jeseni, praktično konec novembra. Konec zime, to je v začetku marca škropimo še enkrat. Marsikje pa škropijo še enkrat vmes, in sicer januarja meseca, to je sedaj. To vmesno škropljenje je na mestu posebno, če je vreme bolj vlažno ali če je bilo v preteklem letu obilo kodre in smo-like.
Za škropljenje smo do pred nekoliko leti uporabljali samo raztopino modre galice in apna, in sicer v 3% raztopini. V zadnjih letih pa so se vedno bolj uveljavljala ne-bakrena škropila, ki so pri breskvah že skoraj v celoti nadomestila modro galico. Nova sredstva so tudi mnogo učinkovitejša, laže uporabljiva in cenejša. Taka škropila so »mezene«, »frattene« in druga. V 100 litrih vode raztopimo po 600 gramov škropila: najprej napravimo iz vsega prahu in malo vode redek močnik, ki ga potem razredčimo.
Pobuda za zadružno mlekarno na Tržaškem
Prejeli smo:
Posebnosti tržaškega kmetijstva zahtevajo ne samo za razvoj, pač pa tudi za obstoj kmetijstva mnogo večji razmah zadružnega sektorja.
Vodstvo Kmetijske zadruge se zaveda potrebe, da se le. ta v Trstu razvija in poveča usluge, ki jih nudi članom in kmetom našega ozemlja.
Občutljivi na zadružna vprašanja, upoštevajoč razvoj zadružništva v Italijanski republiki in v razumevanju problemov, ki nastajajo na našem ozemlju v zvezi s kmetijskim gospodarstvom, mislimo, da je potrebno obrniti malo pozornosti na te probleme.
Tukajšni kmetje so že nedavno čutili važnost zadružništva in dokaz temu je veliko zadružno gibanje, ki je objelo naše kmetijstvo in ki je obstojalo, dokler ni fašizem z jasnimi nameni uničil važna bogastva, ki niso obstajala samo iz nepremičnin in imetja teh zadrug, marveč in morda to je še važnejše, v naših kmetih zaupanje v zadružništvo. Kmetje, politi z vrelo vodo, se sedaj ‘ bojijo še hladne.
Danes, z načeli, ki veljajo v državnem merilu, t. j. o podpori zadrugam in razvoju zadružništva, mislimo, da je važno, da se pri nas kmetje zberejo, diskutirajo in rešijo na zadružni način razne probleme, ki se jim postavljajo.
Na primer z dneva v dan postaja vedno bolj pereče vprašanje živinoreje in v zvezi s tem prodaja mleka.
Tega se zavedajo kmetje, razne kmetijske ustanove in organizacije ob katerih nekatere so prijateljsko navezane na kmetovadce našega ozemlja, druge pa so več ali manj njihovi prikriti sovražnik, tem bolj, ker so kmetje tržaškega ozemlja v veliki večini Slovenci.
Iz tega sledijo razne pobude »Consorzio Agra-rio« — »Federazione Bonomiana Coltivatori- Diret-ti« — »Ente Rinascita Agricola in sličnih, ki bi hoteli ekonomsko navezati kmete, kar naj bi služilo kot prvi korak za njihovo ekonomsko podreditev in potujčevanje.
Zeleni načrt predvideva znatno finančno pomoč kmetijstvu in v prvi vrsti pobude zadružnega značaja, kar po našem mnenju lahko v večji meri pri-mopore k razvoju in izboljšanju kmetijskega gospodarstva, ker le zadružništvo lahko omogoči malim kmetom, da uspešno tekmujejo z veleposestvom in da se branijo pred monopoli in veletrgovci.
Tudi na našem ozemlju bo zeleni načrt prispeval pri izboljšanju kmetijskega gospodarstva in to
čim več, čim boljše bodo znali naši kmetje izkoristiti prilike, ki se jim nudijo.
Ni prav nič čudnega, da se raznim ljudem nategujejo ušesa, kadar se govori o milijonih. Zato morajo biti kmetje pazljivi, da se. bo denar, ki ga država daje za razvoj kmetijstva, izkoristi v prave namene, ne pa v špekulacijah raznih lisjakov, ki so že zaduhali milijone.
Ne bi hoteli že zdaj iznašati svojega mišljenja o raznih zadružnih pobudah, ki bi se lahko uresničile na našem področju. Kmetje sami in njihove organizacije naj preštudirajo in pregledajo možnosti. Važno je le to, da se usmerimo po tej poti, ki je po našem mnenju edino izhodišče.
Dotaknili bi se nekoliko le živinoreje in prodaje mleka, ker vidimo, da je ta problem pereč in zelo važen.
Že se govori o pobudah za mlekarno, sirarno, ali pa kaj sličnega. Mnenja smo, da bo prej ali slej zadružna mlekarna neizbežno izhodišče za naše kmete in to ne samo iz higienskega, marveč predvsem iz ekonomskega vidika. Ne bi bilo pravilno, da bi neprijatelji našega kmeta in našega življa vsilili mlekarno, ki bi jo gradili z denarjem, ki ga država daje za razvoj kmetijstva. Ce in ko se bo mlekarna gradila, naj jo gradijo kmetje v zadružni obliki, da bodo sami gospodarji te ustanove, ne pa da jim bo »Ente Rinascita Agricola« nudila kot miloščino posvetovalno mesto pri upravljanju sirarne, ki jo gospodje mislijo graditi z državnim denarjem.
Dobro bi bilo, da bi se za rešitev tega problema sestale na posvetovanju vse ustanove, ki so zainteresirane pri problemih kmetijstva in tiste, ki jim je pri srcu obstoj našega kmeta in Slovencev na splošno.
Kmetijska zadruga v Trstu
Kmetovalce, ki še niso dvignili pri Kmetijskem nadzorništvu v Trstu — ulica Ghega, štev. 6/1 nakazila za semena povrtnin, obveščamo, da to storijo najkasneje do 27. t. m.. Po tem roku bodo nakazila neveljavna. Seme bo ponovno razdeljeno tistim kmetovalcem, ki niso bili deležni dosedanjega razdeljevanja.
K. B.
{/€»0	000
19
Oče ni hčere spraševal. Niti je ni obkladal z očitki. Mučil jo je pa večer za večerom z ježo ob zlokobnem močvirju po ozki stezi dolgo v noč. Nekaj je bila slišala, da je tod hodila njena mati, polna valujoče strasti, po prepovedani poti ljubezni. Mož je slutil njeno nezvestobo. Nevi se je zdelo, da vidi duha svoje matere nad močvirjem. Njen strah je rastel v obup.
Ko je nekega večera od daleč grmelo in so bliski pošastno osvetljevali močvirje, se je v smrtnem strahu oklenila očeta in prosila za usmiljenje. Ni več mogla stopiti koraka dalje po pogrezajoči se stezi. Zgrudila se je v nalivu pred očetove noge. V tisti strašni noči se je zlomil ves njen odpor in Friderik Vrhovski je dosegel, kar je hotel.
Naslednji dan je bleda in tresoča se Nevina podala roko Bertu Rešniku in je postala njegova nevesta. Pismo, ki ga je poslala svojemu dragemu, je ostalo brez od govora. Na kaj naj še upa, kdo naj ji vlije poguma? Naj jo še vedno vlači oče v večernih urah na tisti kraj strahot?
Jerko je končal svoje pripovedovanje. V veliki sobi je zavladala grobna tišina. Živko je pa slišal, kako močno mu udarja srce, kako mu šumi kri po možganih. Kot kip je sedel z glavo v rokah. Ni našel besede. Kot od daleč ga je dramil Jerkov
glas:
»Vem, da me obsojate, ker nisem odposlal tistega pisma. Danes to obžalujem. Takrat pa nisem niti slutil, kakšnih sredstev se bo poslužil Berto, da bo prisilil svojo hčer, naj pristane na njegove načrte. Ko sem pa vse to zvedel, nekaj od druge njegove žene, nekaj od Neve same, me je potlačila zavest krivde. Povedal sem Bertu, da bo takšno njegovo ravnanje pretrgalo najino prijateljstvo. Seveda, ni vzel za resno in se je celo smejal mojim besedam, toda kmalu se je prepričal o nasprotnem.
Od tistega dne nisem več govoril z njim. Staro prijateljstvo je končano. Bog pa je Friderika Vrhovskega kaznoval. Njegov zadnji sinček in toliko pričakovani naslednik, je slabotno dete. Vesel sem, dragi doktor Obič, da ste prišli k meni in da vam morem odkrito priznati svojo krivdo.«
»S tem se nič ne spremeni,« je vzdihnil Živko, »kako le more oče zlomiti na tak krut način življenje svojega otroka? Saj je vendar njegova kri. Niti trohice ljubezni nima do nesrečne hčerke.«
»Ne! Vedno jo je le sovražil, ker je njeno rojstvo povzročilo ženino smrt. Vedeti morate namreč, doktor, da sta se zakonca že prej drug drugemu odtujila. Žar vroče ljubezni je ugasnil. Rojstvo Nevine naj bi jo spet ogrelo, a prav to rojstvo jo je še
globlje pokopalo. Gospa Anka je ob porodu na smrtni postelji vpila od strahu, Imela je privide, da grabijo po njej duhovi i/ močvirja. Ta strah je prešel v hčerko. O-trok ni nikdar od nikogar čutil ljubezni, tudi sama ni smela kazati nobenih čustev. Rastla je brez sonca veselja, a polna ne-i znanega hrepenenja. Upajmo, da ji bo no-i vorojeni otročič zbudil iskrice življenja.«
; »Tega upanja me vendar ne boste oropa-I li,« je vzkliknil Živko in je v obupu dvig-j nil roke. Obšla ga je strahovita utrujenost,
i	Rad bi bil sam. Prav hvaležen je bil, da se je mogel posloviti. Temnilo se je že, ko je sam hodil preko pustinje. Veter je podil oblake po nebu. Z brez so se otresale deževne kaplje, šel je dalje, dalje, dokler .se ni znašel na robu močvirja. Obstal je; zdelo se mu je, da poje nekdo: Zbogom, zbo gom, draga moja!
Žalostna je bila vsa pokrajina. Vse drugačna kot kristalne gore, ki se pno pod nebo. Ni si zaželel nazaj. Občutil je, da mora iti naprej po poti, ki mu jo je pokazala usoda, naprej, pa naj se zgodi, kar hoče.
Gledal je v meglo, toda nobeni prividi niso vstajali iz močvirja. Spomnil se je, da mu je nekoč Nevina povedala — da ga v sanjah večkrat vidi z otrokom v naročju.
Kakšne slutnje je neki imela? Ali bo morda nekega dne varuh njenega otroka? Če bo tako naneslo, mu bo še več kot oče.
Nič ne pomaga misliti na bodočnost. Pred njim je sedanjost. Pota usode so ga privedla sem, da še enkrat dokaže ljubljeni
i	Nevi, da je v varstvu njegove ljubezni.
(Dalje)
Že od daleč je razločil zadovoljno in lakomno momljanje medveda, ki je na majhni gozdni jasi v mesečini obiral borovnice. Izognil se mu je, da bi ga ne zmotil. Bilo mu je, kot da je srečal starega znanca in najrajši bi mu bil v svojem veselju zaklical kako prijazno besedo. Vse je bilo tako kakor nekdaj. Le tisto konjsko rezgetanje in potem nenadno, kratko, čudno rjovenje, ki se je dvignilo iz globine gozda in takoj spet utihnilo, nista spadala v nekdanjo podobo te narave. Obstal je in prisluh nil. Zdaj je bilo vse tiho, tudi konjskega rezgeta ni bilo več slišati. Morda je bila le akustična prevara, si je rekel. Toda če ni bila, je moglo biti tisto rjovenje le tigrovo. Toda kako je prišel sibirrki tiger v to kordiljersko naravo? Zavedel se je, da se je v njej vendarle marsikaj spremenilo, in previdneje, z avtomatsko pištolo v roki je prodiral dalje. Ni si hotel priznati, da se ga je kljub vsemu začel lotevati nemir ob misli, da se je moglo tod toliko izpremeniti. Začel se ga je polaščati občutek, kakor da so mu nekaj zmedli in pokvarili, ne da bi se bili ozirali na njegova čustva: kakor da je nekdo v njegovi odsotnosti po svoje in diletantsko, brez ljubezni gospodaril in razdiral ravnovesje v tej gorski naravi. Hkrati pa je vendarle čutil, v vsem svojem bistvu globoko potešitev, kot da se je po dolgem domotožju spet vrnil domov. Mnogo bolj kakor po velemestnem življenju z njegovim neprestanim menjavanjem duševnih in telesnih dražil, bolj kakoi po razkošju njegove razsvetljave, po skrivnostnem, vedno neko-litco napetem ozračju uredniških prostorov, po neprestanem ritmičnem strujenju prometa po ulicah in po urah sproščenosti ob sladki, ritmični glasbi nočnih zabavišč in njihovem z dragocenimi ženskimi parfum; prežetem ozračju in siju golih prekrasnih ramen v nežnih lučeh ga je ves čas, vsa ta leta vesoljske vožnje žejalq po teh tihih gozdih, po srečnem o>bčutku izgubljenosti sredi njih, po tem lahnem šumenju v vrhovih dreves, po vonju trav, po hrapavem, prijateljskem dotiku debel, po glasovih živali in po samoti. Kadar je hotel biti na »Liberty« sam, se je
ootatak
o e s o ( j ci
G. z.
48.
moral zapreti med štiri ozke kovinske stene svoje celice. Tista samota pa mu je vzbujala občutek tesnobe, zaprtosti in odrezanosti od sveta. Tu pa je bila polna glasov in šumenja, polna nevidnega, igrivega življenja in glasov, pri čemer je imel občutek, da se je znašel prav v sredini skrivnostnega toka življenja in da je v stiku z vsem svetom, hkrati pa vendar zavarovan pred njim.
Istočasno pa je zaživela v njem misel na Evo z novo močjo. Med vsem svojim bivanjem v vesolju je živela v njegovih mislih, vendar pa se mu je vedno bolj odmikala onstran obzorja življenja in časa. Postajala je le še spomin, ljub in drag sicer, a vedno bolj oddaljen, vedno bolj abstrakten. Postajala je le ena izmed senc preteklosti. Moral se je potruditi, da si je v duhu še lahko predstavljal njen obraz, da se je spomnil oblik njenega telesa in vonja njenih las. Tu v tem gozdu sredi gora, kamor sta včasih prihajala na smučarske izlete, pa mu je njena podoba spet jasno zaživela v mislih. Bilo je, kot da je spet blizu njega in kot da obrisi njenega telesa še vedno lebde nekje med debli, čeprav točno na tem kraju najbrž nikoli nista bila. Zdelo se mu je, kot da je od takrat, ko sta bila zadnjič skupaj v teh gorah, minilo le zelo malo časa, ne pa nekaj vesoljskih let, ki so pomenila tu na Zemlji celih deset tisoč let.
Kljub spominom in sanjarijam je ostro pazil na vse okrog sebe, toda opazil ni nič posebnega, razen da je bilo divjačine mnogo več kakor svojčas in da nič ni kazalo, da bi bili ti gpzdovi industrijsko izkoriščani, kakor nekdanje čase. Šel je ves čas po pobočju navzdol, dokler se ni znašel v ozki dolinici, iz katere je bilo slišati šum gorske rečice.
i i 1 ;i1; , (Dalje)
ŠPORTNI 1P JR E G L E JI J |
ZANIMIV DVOBOJ V KOŠARKI
Jugoslavija ali Italija?
Jugoslavija je v zadnjem času dosegla v košarki pomembne uspehe, od katerih omenimo zlasti končno zmago na prvenstvu Balkanskega polotoka. Jugoslovani so se začeli zelo zgodaj pripravljati na tekme z.a svetovno prvenstvo, ki bo prihodnjega decembra v Manili. Jugoslovani se bodo še ta mesec spoprijeli z Italijani, nato bodo odigrali dve tekmi proti Belgiji (2. februarja v Ljubljani in 4. februarja v Mariboru). Po poletnem premoru bodo prvorazredni košarkarji Jugoslavije, branili novembra meseca v Istambulu častni naslov balkanskega prvaka in pred odhodom na Filipine se bodo spoprijeli s Sovjetsko zvezo.
Ženska reprezentanca se bo udeležila tekem evropskega prvenstva, ki bodo septembra meseca v Franciji. Prej pa bo Jugoslavija odigrala zanimive tekme, proti Franciji (marca), Romuniji, (junija) in Poljski (septembra meseca).
Te dni vlada v Jugoslaviji precejšnje zanimanje za srečanje med Italijo in domačo državno reprezentanco. Italija se bo spoprijela z Jugoslavijo najprej 25. januarja v Beogradu, nato 28. januarja v Ljubljani. Že zdaj se je, začelo povpraševanje po Vstopnicah in prireditelji so gotovi, da bosta dvorani napolnjeni do zadnjega kotička.
Glavni trener državnega moštva Aleksander Nikolič, ki že 11 let vodi ekipo, je že zbral postavo, ki bo igrala proti Italiji. Do sedaj so zbrani naslednji igralci: Korac in Nikolič (Beograd), Daneu (Olimpija), Djurič (Radnički). Petričevič in Kovačič (Lokomotiva), Bojovič in Radovič (Partizan) ter Djerdja (Zader). V poštev pridejo še mladinci, ki trenutno gostujejo na Poljskem: Gordič (Beograd), Lalič (Lokomotiva), Logar (Olimpija), Raznijatovič in Cermak (Radnički). Morda.bo nastopil tudi Dra-gojlovič, ki se je bil pred časom hudo poškodoval.
Vsi strokovnjaki menijb, da je Jugoslavija zelo močna ekipa, močnejša od tiste, ki je osvojila drugo mesto na evropskem prvenstvu. Stebri ekipe bodo Korac, brez dvoma najboljši strelec Evrope, Djer-dija in Petričevič (2,10 m).
Tekmi bosta sodila Čeh Dolkocil in Bolgar Ka-terinski.
Tudi Italija je zbrala svoje najboljše košarkarje, med katerimi najdemo kar pet igralcev Ignisa Varese, ki je, kot znano, italijanski državni prvak. Igralci so: Gavagnin, Gatti, Bertini in Maggetti. Tri igralce, bo dala tudi slavna milanska ekipa Sin> menthal, in sicer Pierija, Ongara in Vittorija. Tudi Virtus Bologna bo imela v postavi tri svoje predstavnike: Lombardija, Contija in Pellanero. Ostala 'gralca sta Orzali (Livorno) in Vianello. Glavni trener ekipe Nello Paratore upa, da bo reprezentanca častno branila mesto, ki ga je osvojila na olimpijskem turnirju.
Letošnje italijansko košarkarsko prvenstvo je ze-'° zanimivo, ker so si glavne ekipe, precej epakc-'Tedne, ostale postave pa so neverjetno bojevite.
Glavno vlogo ima tudi letos državni prvak Igrrs Varesc, ki je v 11 tekmah izgubil samo eno srečale (Fonte Levissima 76-90!) in bo po vsej verjet-nosti ponovno osvojil častni naslov. Povprečno je dosegel 85 košev v vsaki tekmi (skupno do sedaj 935), in sicer po zaslugi svojih izvrstnih igralcev, kot so: Bertini, Gatti, Gavagnin, Bufalini, Maggetti, Zorzi, Nesti, Andreo, Padovan in črnec Tothi, ki eki-P° tudi vadi.
najboljši nogometaši Jugoslavije
Zagrebški Narodni Šport vsako leto sestavlja lcstvico najboljših nogometašev države. Na prvem mestu najdemo vratarja Soškiča, na drugem bradica Radakoviča. na tretjem napadalca Vukasa, na Četrtem Sekularca in na petem branilca Jusufija.
Najpomembnejši lanski uspeh predstavlja za Jugoslavijo zmaga had Avstrijo, največje presenečene pa je za Jugoslovane bil tesen uspeh (če ga stncnto tako imenovati) nad Japonsko (1:0).
Najboljši trener je. Bobek (Partizan), sledita pbradovič (Crvena zvezda) in Cirlč (Beograd). Naj-b°>jši sodnik je Branko Tesanič iz Varaždina, ki bo spdil tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu.
Na drugem mestu najdemo postavo Simmentha-la iz Milana, ki je večni nasprotnik prvakov, in ekipo Fonte Levissima, ki predstavlja letošnje, presenečenje prvenstva. Si m montiral je doslej doživel že. tri poraze. V nedeljo je klonil tudi v Padovi, čeprav milansko moštvo sestavljajo prvovrstni igralci, kot n. pr. Pieri, Sardagna, Vellutti, Gamba, Vit-tori, Riminucci in Ongaro. Fonte Levissima pa je v zadnjih dveh tekmah doživela dve »čudežni« zmagi : porazila je najprej državne prvake z izidom 90-76 (14 košev razlike!), nato pa premagala še Virtus iz Bologne (87-86). Velike zasluge za uspeh imajo: Cappelletti, Motto, Frigerio in Sarti.
Virtus je doslej doživela kar pet porazov, kar predstavlja veliko razočaranje, in se tako trenutno
SPASKI IN TALJ
Šahovsko prvenstvo Sovjetske zveze je potekalo v znamenju premoči velemojstra Borisa Spaskija iz. Leningrada. Odlikovali so se še Polugajevski, Bron-štein in Averbah. Razočarala sta Talj in Smislov.
Strokovnjaki sc vprašujejo, ali jc mogoče, da se je Talj uvrstil v sredo lestvice in da je doživel več grenkih perazov. Saj je Talj bil svetovni šahovski prvak in še pred nedavnim blejskim turnirjem vodilni sovjetski šahist. Do maja pa je še precej časa in poraženi šahovski prvak se bo lahko precej spočil. Zmaga pa je bila absolutno potrebna Spaskiju, ker se ni uvrstil niti za medeonski turnir in zato je. hotel dokazati, da se mu je takrat le slučajno spodrsnilo.
»Čestokrat se zgodi, da mi ne gre od rok,« je izjavil Talj. Tako je bilo v drugi tekmi z Botvini-kom in isto se je zgodilo zdaj. Talj pa zmaguje, po nekem skritem zakonu, kjer je potrebno in kadar ima hude. nasprotnike: Tako je bilo leta 1958, ko je po slabi igri za sovjetsko prvenstvo zmagal v Portorožu ; tako je bilo leta 1959, ko je po neuspehu na Spartakijadi zablestel na turnirju kandidatov, in tako se je zgodilo tudi lani, ko je po porazu z Botvini* kom prepričljivo zmagal na veleturnirju na Bledu. Strokovnjaki trdijo, da je sedaj na vrsti turnir kan- | didatov. Po porazih . . . zmaga. Videli bomo, če se j bo Tal ju spet posrečilo.
PRIPRAVLJANJE MIZE
I — Preden pogrnete mizo s prtom, je dobro, da denete nanjo najprej belo flanelasto blago, ki bo obvarovalo mizo pred toploto jedi in zmanjšalo šum, ki bi ga povzročali krožniki na mizi. Izberite belo barvo blaga, da se ne bo sicer bel prt zdel temnejši.
Vsaka gospodinja želi, da bi njeni prti bili beli ( in čisti. Če se vam zato zgodi, da ste prt porna- j zali, ga po možnosti brž zamenjajte z drugim, kajti po tem, kako je miza pripravljena, ocenimo vrednost dobre gospodinje.
Kot ne sme biti madežev na prtu, tako tudi ne smete, rabiti pokvarjenih žlic in vilic, posode za kavo in čaj z razbitim ročem ali pokrovom itd. če se vam zdi škoda odstraniti za vedno podobne predmete, jih skušajte izkoristiti v druge namene.
Preden začnete, pripravljati mizo, se morate prepričati, da se ne giblje, če se pojavi ta nevšečnost, skušajte si pomagati z. majhnimi koščki iz plutovi-ne.
Kadar postavljate na mizo razne krožnike, kozarce itd., pomislite, na število oseb, ki bodo pri mizi, in na jedila, ki jih boste ponudili, če je na primer kosilo za 6-člansko družino sestavljeno iz juhe, mesa, krompirja, sira in svežega sadja, pripravite 6 krožnikov za meso, 6 krožnikov za juho, 6 žlic z.a juho, 6 vilic, 6 nožev za meso, 6 majhnih nožev in 6 majhnih vilic, ki bodo služili za sir in z.a sadje. Krožnik postavite na mizo tako, da je njegov rob
nahaja na petem mestu lestvice. Na četrtem mestu najdemo ekipo Algor. V zlati sredini so naslednje ekipe: Petrarca, Biella, Stella Azzurra in Livorno; sledijo Lazio ter na zadnjem mestu Ursus Vi-gevano in Zoppas iz Gorice, ki bosta po vsej verjetnosti izpadli iz prve lige.
Druga liga je razdeljena v štiri skupine. V prvi se odlikuje Partenope iz Neaplja, v drugi M.D.A., v tretji trojka AlTOnesta, Gira in Prealpi, v četrti Trcviso in Reyer iz Benetk. Tržaška ekipa Philco pa ni tako prodorna, kot so Tržačani upali. Tudi druga tržaška ekipa, Don Bosco, se trenutno nahaja na zadnjih mestih lestvice.
Zensko prvenstvo je tudi razdeljeno v tri skupine in trenutno so na čelu lestvice, tele ekipe: Om-sa, Autonomi in državni prvak Udnese. Tržaški ekipi Philco in C.M.M. se nahajata v zadnjem delu lestvice.
(dt)
flftttij z c* himeh	j
Zena: »Mirko, že dolgo mi nisi govoril o ljubezni.«
Mož: »Tu imaš 5000 lir.«
Zena: »O, zlati moj, kako te imam rada.«
Šef je najel novo tajnico, mlado, prijetne zunanjosti, toda za pisarniško delo čisto neuporabno, ter ji dal v roke telefonski imenik, češ naj poišče v njem telefonsko številko podjetja Sloga.
čez dve uri jo šef nestrpno vpraša: »Ste našli, gospodična?«
»Ne še, a do večera jo bom gotovo našla, sem že pri črki M ...«
Gospe Babičevi se je z veliko diplomacijo posrečilo, da je moža odvadila hoditi kasno ponoči domov.
»Kako pa ste to storili?«
»Nekoč, ko je iskal ključavnico na oni strani vrat, sem tiho vprašala na tej strani: „Peter, si ti?"«
Gospodu Babiču je ime, Pavel.
»Brigita, ljubim te! Ne morem več živeti brez tebe, a ne upam si te prositi za roko...«
»Zakaj si tako plah?«
»Vidiš, dragica, tri razloge imam: prvi je ta, da nimam denarja ...«
»Hvala, dragi, druga dva me zdaj sploh ne zanimata, zbogom:«
v isti črti kot rob mize; na desno stran krožnika deni te najprej nož, ki naj bo obrnjen proti levi, na« to žlico; na levi strani krožnika pa naj bodo vilice.• Žlice, vilice in noži moraji biti za 2 cm oddaljeni od roba mize; vilice in noži za sir in sadje morajo stati vodoravno pred krožnikom; najprej vilice, nato nož, ki naj bo obrnjen proti krožniku. Ko ste to uredile, postavite na mizo kozarce, enega za vodo, drugega za vino, prtičke, pripravo za sol, olje itd. Sredi mize postavite nizko vazo s cveticami, po možnosti s kratkimi stebli, da niso v napoto.
Nato postavite na mizo 6 krožnikov za sadje in posode, v katerih naj bo po dva do tri prste vode. Te posode bodo služile za izpiranje sadja, ki ga ne lupimo (grozdje, slive), in da po jedi pomočimo vanje prste, preden jih posušimo s prtom. Na ta način obvarujemo prt pred sadnimi madeži, ki jih je zelo težko odstraniti.
Če postrežete juho kar v krožnikih, boste prtiček premaknili od sredine krožnika, kjer je njegovo mesto, na levo stran krožnika.
Kakih 10 minut preden sedete k mizi, postavite nanjo košek z zrezanim kruhom, posodo s svežo vodo in koščkom ledu ter steklenico vina.
Ko ste se prepričali, da je vse v redu, lahko pokličete goste k mizi.
(Nadaljevanje sledi)
Ondina
- =ŽENA EN BOM^.............
O	"/avli nu11f	111(2» ii» lepe***
m a
n
E aj 'S iž
>u u
n a
. C/5 rt
00 rt
p c;
g*
‘c «’ c
rt u '
O Qj
h-,
« « G 3
n ra o ^
T3
O
IG ^ 1 C 3 , jr >n
12 o
i _ >N
C/5 QJ
a«
u “
O 'cžj D. cS
’8 ■“ D
.X, ""-H W
u
-p- rt D. c rt g N o • ■8 ^ °1 £ j-":
m rt G >y go c rt O «— G n •-
»i» u rt
u v ~
G rt G
c S .a
O O)
>-> Ti ra
tu „ >o
: s g
l O "t/j
o
■ ^ G ^
‘G4 rt3 t/)
■B >u o
kJiia
.Ji ° ’3
6*4
d)
^i.
S-'5’.!
§ d «
^ o-?
> G J
rt rt i
s > 33 <
5 _ c/j
g- .2 i
d) IG *-. >(/) T3 *2i ^
■ Jij 0)
_«. s i j
"a?'G - <
I1! 2 i
^ o :
G rt 1 TJ 1
,2 d)
00 G
H
ra d c/> ^ . rt 'd S
rt ^ O
SP S *
) rt •£
> (D
>’S ' rt E . ig ra
■a 4«
n n -3
S
E o ■
š*H
o is
O .* C
O c
• g >
.2 u n
2 ^ ^
t/3	.	'2
> TJ C
o 3
ra pq
1? O 1/5 00-0 N N •-pG
_ d>
(/> > N rt ,rH •N S- _
E S &
rt
</)
o
*rt» r-* .
G £ TJ
G H
Ssl
X O	1	G	
	rt p	,	
rt	>-i	•5	
co D.	P •>-“>	tu	
rt	O		
•3		G rt N	
o >	d o	rt M	
.5 >(J		■j	g
<D G	M	’•—i	rt
	"p	•G,	00 o
G rt d> >—>	> #P	d o	G B
	G	>u	
j2	rt		*c
	G	►>	o ••—>
D.		rt	G
O	rt		
co	rt	D,	
,.P	>p	o	d)
	<u	C/)	00
rt	>		-2
D.	3 00	E	;>
1 s	o Ui	tu i	o
•2^ 6 ra a oo o o
|| £ ^ ^ ra
-«» a tS(g
■3 Sl
o -a
m o -g
o oo O
JnJS
E c;8
o o -rt
SE« 00
d)
t/3 »H
—- P ra
» E -. a o
•o > *
Ji > <u « o —
00
>N 01 *r, O - ^ m rt
^ « o . G > |£ £ rt OO -D ♦J
- O vi
rt ‘3 o
N O »H
1 S |
rU
>8-H S
flj ^ V)
l-g-ft?
”>c2
•ni;
« 2 i*t Ji ftiS-S a & S ,u
p*
s-S
II
= «E J
.o -a -c ^
<y *- O
.P C/5 _ ^
O d I o H G O p*
o rt o > G.*r-»
K E '
rt rt ,
li8-
0	00 O
a. p a
" Nj
1	8S
rt >P ^
N
u:
o
° s |
a G o
c/J TJ *"">
3 8^
3 M73 -i ^ ra
tu ^ -C
— S 0 $ -S c H g^
. p >
oo ra 0
_5 rt ~
’■£ a -5 is \Tj o
VJ o M
^ c d
ai
rt
rt o
S z .Ji «.s,«
#>o C 00
s_ rt
»n rt o
•E1’0 E _■
G? fl> pG
Si E c °
> CM
•22.“ S g
. <u s
rt	<jj
.G
rt o 'G O
.;“Ee
C/D dl ^ so.-.£ o c _
-3nS
■§•8 S >
ra rt rt -r
> ^ U Cu
E
S
P G X) O
*/§.§ .5, ra .«
rt N u *rj
^ P-T *-*
rt •—*
I
‘^g
3-^1
i TJ
I O
p
» o • t3
e o
^ -z3 c/j ra
2 V o rt O (U w G G „ X G
d>
P
rt ^ O
tj G G
P ra S
3 B .uUi g
JS >' .E »Ko;
sSs
S m x>
* Ec §o -
<U G -p
olfil
'f 5 5 «
Sa'3"’
>N 0 O «
O ■* Sl «
2 D “ M
E G L. «
- z *
« Ji 'm ’« - •* “ ” Ji 3 : pz
0>
- JS
g p.
U >N
° S
M-§