OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V^MERIKI
VOL. XXIX.—LETO XXIX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) JULY 1,1946
VSA VIAWA KONTROU NAD CENAMI KONČANA DANES
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
ŠTEVILKA (NUMBER) 128
ifL
Bowles položil ostavko kot ekonomski stabilizator
Danes zjutraj eno minuto po polnoči je prenehala veljavnost zakona OPA in s tem so propadle vse regulacije za kontrolo cen. Dogodki, kateri so odstranili vse ovire, ki so držale cene pod kontrolo, so se v minulih zadnjih treh dneh razvijali z bliskovito naglico.
Ko je v petek senat Zed. dr-* ----
žav s 43 glasovi proti 27 odobril razmesarjen je zakona OPA, ki je bil že poprej sprejet v poslanski zbornici, je ekonomski stabilizator Chester Bowles nemudoma položil resignacijo, z izjavo, da je zakon, katerega je osvojil kongres, potem ko je debatiral o njem pet dolgih mesecev, takšen, da je vsaka na-daljna kontrola cen nemogoča.
Truman vetiral razmesarjeni zakon za kontrolo cen
V soboto je predsednik Truman poslal kongresu dolgo poslanico, v kateri je vetiral sprejeti OPA zakon in brezobzirno
merov inflacije, ki bi sledili, ako bi novi OPA zakon stopil v veljavo. Provizorični proračuni, katere je podal, so sledeči: Gradbeni materijal bi se po-(Dalje na 4. strani)
TRUMAN PODPISAL NOVI VOJAŠKI ZAKON
WASHINGTON, 29. junija. — Predsednik Truman je danes podpisal zakon, s katerim se je obvezna vojaška služba za moške od 19. do 44. leta podaljšala do 31. marca 1947.
MESTO VENCEV
V našem uradu je Mr. Frank (ižispasal njegcma določt*;, o kfMk:	5?()9 Pmxwaer Aire., izro-
rih je rekel, da bi deželo neizo-	gicer $3 od Mrs.'Mar-
gibno pahnile v inflacijo, ker je: ^ Perne, 1142 E. 66 St., ter zakon v obliki, v kateri je bil $io od Mr. Mike Podboya, 15250
Lake Shore Blvd., ki sta darovala za otroško bolnico v Sloveniji, mesto venca za pokojnega Ivana Simončiča. Hvala lepa!
Konec OPA sprejet z mešanimi občutki
Ko se je zvedelo, da je OPA mrtva in z njo kontrola cen, je novica med večina Clevelandča-nov povzročila potrtost in strah,' da to pomeni prihod inflacije in večje draginje kot kdaj prej. So pa tudi taki, ki so poročilo sprejela z veseljem. Neki zdravnik, ki lastuje trinadstropno apartment hišo na 1586 E. 105 St., je takcfj sporočil najemnikom, da bodo morali s 1. juli; jem plačati večjo najemnino. Enemu, ki je doslej plačeval $35, je zvišal najemnino na $47.50, nekemu drugemu pa z $42.50 na $60. Ko se je doseglo gov. Lau-scheta v Columbusu, je izjavil, da konec OPA smatra za katastrofo, ni pa hotel reči, da-li bo v tej zvezi morala državna zakonodaja imeti novo izredno zasedanje.
sprejet, enostavno neizvedljiv.
Truman je apeliral na kongres, da potom posebne resolucije podaljša stari OPA zakon, dokler se ne bo moglo izdelati novega zakonskega načrta, ki bo jamčil stabilnost cen, dokler produkcija ne bo tolikšna, da se bo mogla kontrola cen odpraviti.
Čim je bila v kongresu pre-
MR. MIHALJEVICH ODSOTEN
Po uradnih opravkih se bo ta teden podal v Washington, D. C.,
Mr. Marian Mihaljevich, ki ima čitana ogorčena izjava predsed- svojo pisarno na 6420 St Clair
nika Trumana, se je vršilo glasovanje, pri katerem je 173 kon-gresnikov glasovalo proti veti-ranju nove postave, 142 kon-gresnikov pa je glasovalo za Trumanovo stališče. Ker je za' g. julija, uzakonitev zakonskih načrtov preko predsednikove glave potrebna dvetretjinska večina, je bil^ izveriženi OPA zakon s tem ubit.
Ogorčeno pojasnilo Trumana,
zakaj ni podpisal
Poslanico, s katero je Truman vetiral zakonski načrt, katerega je sprejel kongres, je preveval ton izredne ogorčenosti. Med drugim je predsednik izjavil;
"Zakon, katerega je sprejel kongres, ne nudi nobene izbire med nadaljevanjem stabilnih cen in inflacijo, temveč samo izbira med inflacijo po zakonu in inflacijo brez zakona. Ta zakon še nadalje dela vlado odgovorno za stabilno gospodarstvo,
jemlje pa ji moč, s katero bi mogla tako gospodarstvo zajam-čiti."
Na podlagi dodatkov, katere je sprejel kongres, predno je bila postava' za podaljšanje OPA sprejeta, je predsednik opozoril,
da bi neizogibno sledile visoke podražitve vsega blaga brez razlike, kakor tudi stanarina in živeža, akoravno skušajo ljudje kot sta republikanska senatorja Taft in Wherry, deželo prepričati, da bi cene živežu in stanovanjem še nadalje ostale pod kontrolo.
Nekaj primerov inflacije po predlagani |)ostavi
Truman je navedel nekaj pri-
Ave. Ž njim bo šla tudi soproga, ki je rodom iz San Francisco, Cal., in bo sedaj prvič obiskala Washington. Za časa njih odsotnosti bo urad zaprt od 3. do
Gosta smetana prepovedana
Zvezna živilska administracija je odredila, da se od danes naprej ukine prodaja vse smetane, ki vsebuje nad 18 odstotkov maščobe. S tem se upa povečati proizvo^ja surovega masla.
V BOLNIŠNICI
Drakonska odredba t)roti židovskim naseljencem Palestine
"Hišni zapor" odrejen za 375,000 prebivalcev; vodilni uradniki židovske agencije aretirani
JERUZALEM, 30. junija. — Britske vojaške oblasti so danes odredile "hišni zapor" za 375,-000 židovskih prebivalcev Palestine, kar predstavlja 75 odstotkov celokupnega židovskega prebivalstva, ki šteje okrog 500,000 oseb. Po tej odredbi se židovski prebivalci v Tel Tvivu in Jeruzalemu 18 ur na dan ne smejo ganiti iz hiš.
Oblasti pravijo, da je bila akcija potrebna, da se napravi konec "stanju anarhije."
Tekom velikih pogonov proti voditeljem židovskega odpora je bilo aretiranih nad tisoč oseb, med katerimi so bili tudi vodilni uradniki židovske agencije, ki zastopa židovsko naseljeniš-
tVO v Palcatiui.
VeČina aretirancev je bila pozneje izpuščena, toda mnogo jih je še vedjio v zaporu. Predsednik židovske agencije dr. Chaim Weizmann, se baje pod oboroženo stražo nahaja na poti v
KRVAVI IZGREDI NA ULICAH TRSTA
SE NADALJUJEJO
TRST, 30. junija. — Nocoj je iznova prišlo do spopadov med Italijani in Jugoslovani, tekom katerih je neka ročna granata eksplodirala v ameriškem "jeepu", pri čemur je bilo ranjenih pet Amerikancev, trije častniki in dva vojaka, ki so bili odpeljani v bolnišnico.
Ročna granata je priletela iz skupine Jugoslovanov, ko je 14 ameriških "jeepov" od obrežne patrole skušalo raz-gnati jugoslovanske in italijanske demonstrante. Red je delalo 300 zavezniških vojakov in lokalna policija.
Oblasti poročajo, da so izgredi zadnjih dveh dni zahtevali 46 žrtev. Danes je bil ubit neki Italijan, ranjenih pa je bilo H pivilistov, trije Amerikanci in pet policajev. Dvajset je bilo ranjenih v soboto.
Mr.
Martin Zugel, 316 E. 156 Jeruzalem, kjer ima govoriti z
St., se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer je srečno prestal operacijo. Obiski začasno niso dovoljeni. Želimo mu skorajšnje okrevanje!
ZADUŠNICA
Jutri, v torek zjutraj ob 6:30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida za pokojnega vojaka Albin Dolenc iz E. 63 St. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
Spopadi med Slovenci in Italijani na ulicah Trsta
TRST, 29. punija—Nocoj so bile sirom Trsta v teku bitke med pristaši Jugoslavije in Italije in v enega izmed spopadov so se vrgli mornarji s krova ameriške bojne ladje "Fargo," nakar je policija razpodila množice s solza-vičnimi bombami.
Tekom nemirov, ki so izbruhnili popoldne, je bilo najmanj 10 oseb aretiranih in nad 20 ranjenih in nocoj so se boji še vedno nadaljevali. Ameriška vojaška policija je pobrala vse ameriška vojake, ki so bili najdeni na ulicah.
Velika demonstracija pred glavnim stanom kom. stranke
Ob 10. uri so se pristaši Jugoslavije zbrali pred glavnim stanom komunistične stranke v Julijski krajini, kjer so peli In-ternacijonalo in navzlic močnemu kordonu policije, ki jih je obdajal, demonstrirali za izročitev Trsta Jugoslaviji.
Med tem je na nasprotni strani ulice stalo na stotine pristašev Italije, ki so očividno čakali, da se policijski kordon razpusti, predno planejo na jugoslovanske simpatičarje.
britskim komisarjem Sir . Alla-nom Cunninghamom.
Ameriški židje protestirajo proti drastični akciji
NEW YORK, 30. junija. — Voditelji ameriškega zionistič-nega nujnostnega sveta dr. Abba H. Silver in Stephen S. Wise, sta nocoj označila aretacijo uradnikov židovske agencije v Palestini kot "vojni čin proti židovskemu ljudstvu."
"Jasno je, da so za ta izdaj-niški čin odgovorni najvišji brit-ski vladni krogi," pravi izjava, "ki so se zavzeli, da likvidirajo idejo židovskega narodnega doma."
Predsedniku Triimanu je bil poslan protest, v katerem se vprašuje, koliko je resnice na britskem naznanilu, da so bile aretacije izvršene z vednostjo Zed. držav.
POČITNICE NA ZAPADU
Preteklo nedeljo se je podala na oddih Miss Ann Jesenko, W. 61 St., in sicer bo potovala skozi Denver, Colo., in Yellowstone Park, Wyo., odkoder bo odšla v Red Lodge, Mont., kjer bo obiskala teto Mrs. Mary Erznožnik. Teta jo je videla, ko je bila Ann še dete v stari domovini, kamor je prišla Mrs. Erznožnik na obisk. Mrs. Erznožnik in mati Ann, Mrs. Jack Jesenko ste sestri ter se tudi nista že videli od leta 1920. Želimo .jima srečno snidenje po tolikih letih in srečen povratek!
Težko oborožena policija je križarila po ulicah v ameriških "jeepih" in oklopnih avtomobilih. Pozno zvečer je poročala, da so bili spopadi v teku po vseh ulicah mesta.
Spopad med hotelom, kjer so nastanjeni ameriški častniki
Skupina ameriških mornarjev s krova bojne ladje "Fargo" se je vrgla na eno izmed množic, ki je pretepala nekega civilista, in splošen tepež se je nadalje val dokler mornarjev ni odgnala s pozorišča vojaška policija in obrežna patrola.
Drugi ameriški mornarji in vojaki so se zapletli v bitko pred hotelom Delia Citta, kjer so nastanjeni oficirji 88. ameriške divizije. Temu spopadu je napravila konec policija, ko je vrgla kak ducat solzavičnih bomb med demonstrante in prisilila Amerikance in civiliste, da so se umaknili s pozorišča.
KROŽEK ŠT. 1 PROG. SLOV.
Članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk se opozarja, da se bo redna mesečna seja ta teden vršila v torek, 2. julija mesto v četrtek, to pa radi praznika. Toliko v pojasnilo, da se bodo vse članice gotovo udeležfle jutri večer.
ROOSEVELT BI REŠIL PROBLEM ATOMSKE SILE
DALLAS, Tex. — Elliott Roosevelt, sin pokojnega predsednika, je izjavil, da ako bi bil njegov oče danes predsednik Zed. držav, bi problem atomske kontrole ne obstojal, ker on je verjel v učinkovitost Združenih narodov, kakor tudi v to, da imajo velike sile moč vetirati predloge, s katerimi se ne strinjajo.
ATOMSKA BOMBA NA BIKINIH POTOPILA DVE BOJNI LADJI, 1 i PA JE BILO POŠKODOVANIH
Po poročilih, ki so dospela iz južnega Pacifika, kjer se ^e včeraj ob 5. uri popoldne vršil veliki eksperiment z atomsko bombo, je bomba, ki je bila vržena pri Bikinih, potopila dve bojni ladji, 16 ladij pa je bilo več ali manj resno poškodovanih.
To je bil četrti slučaj rabe*"
200,000 oseb gledalo zračno demonstracijo
Velika demonstracija zračne sile in tekme jadernic na obrežju jezera Erie je včeraj privabila 200,000 gledalcev, v soboto pa okrog 40,000.
ZADUŠNICA
Jutri, v torek zjutraj ob 8. uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Jeromija, v spomin tretje obletnice smrti Joseph Frank Pozelnik, ki je dal svoje življenje na bojnem polju.
VILE ROJENICE
Tetica štorklja se je oglasila pri družini Mr. in Mrs. Edward L. Kadunc, 1229 E. 71 St., in pustila v spomin krepkega sinčka, ki je drugi v družini. Dekliško ime matere je bilo Kathleen Ford. Mati in dete se nahajata v University bolnišnici in vse je zdravo. Čestitamo!
ZA BOLNICO
Mr. Frank Česen, tajnik podružnice št. 106 SANS, sporoča, da je na seji kluba Ljubljana nabrala požrtvovalna Mrs. Mary Segulin $21 za otroško bolnico v Sloveniji. Nabiralki kot pri-spevateljem se iskreno zahvaljuje odbor!
NA POČITNICAH
Mrs. Rose Gerl, soproga Mike Gerla na 1157 E. 61 St., in Lillian Wojcek, nečakinja Mr. Gerla, sta se podali na počitnice v Salt Lake City, Utah, kjer ostaneta za tri ali štiri tedne. Obiskale boste Mary Kašček v Bingham Canyon, Utah. Želimo jima obilo zabave in srečen povratek!
atomske bombe v zgodovini. Prva atomska bomba je bila vržena v eksperimentu, ki je bil napravljen v puščavi v državi New Mexico. Druga bomba je bila vržena na japonsko mesto Hiroši-ma, tretja pa na japonsko mesto Nagasaki.
73 starih bojnih ladij bile tarča atomske bombe
Včerajšnji eksperiment, za katerega se je pripravljalo več mesecev, je bil napravljen, da se dožene učinek atomske bombe, ki je iz zraka vržena na bojne ladje. Pri tem eksperimentu se je rabilo 73 ameriških in japonskih bojnih ladij, katere so vsled starosti postale več ali manj neuporabljive.
Ladje se je zasidralo sredi Bi-kinskega otočja, kjer je bila vržena nanje bomba, ki je bila spuščena iz armadnega letala B-25.
Pri eksperimentu, čigar učinkovitost bo predmet znanstvenih proučevanj skozi dolge mesece, je sodelovalo 40 tisoč mož mornaričnega in armadnega osobja, in eksplozija in njene posledice so bile rekordirane potom 10,000 delikatnih instrumentov in 500 fotografskih kamer.
Eksplozija bombe se ni razlikovala od prejšnjih treh šličnih razstrelb.
Sledili bodo nadaljni eksperimenti pod vodo
Ko je bomba padla med zbrane ladje, je sledil kake pol minute trajajoči blisk, nakar se je
pojavila v zraku ogromna goreča krogla oranžne barve, ki je bila desetkrat večja od sonca ob sončnem zatonu. To je trajalo trenotek, potem pa se je visoko v zraku pojavila gobi podobna formacija mavrične barve.
Najbližnja ladja je bila ob času eksplozije 18 milj oddaljena, toda rekordirale so jo kamere, ki so bile kontrolirane na daljavo.
Ta eksplozija ni prinesla večjih presenečenj. Odkritij, o katerih {g-more'sedaj samo ugibati, pa se pričakuje od nadalj-nih eksperimentov, pri katerih se bo preizkusila učinkovitost atomske bombe, kadar eksplodira pod morjem.
V NEW YORKU OSTANEJO STARE STANARINE
ALBANY, N. Y., 30. junija. — Stanarine v državi New York bodo navzlic smrti zakona OPA ostale nespremenjene. Governei' Dewey je snoči brez odlašanja uveljavil novi državni zakon, ki je bil sprejet za slučaj, da se zvezna kontrola rcntov ukine.
Mesta dobijo pomoč
Izredno zasedanje ohijske zakonodaje, ki se je zaključilo v soboto, je odglasovalo, da se mestom nakaže 5 milijonov dolarjev podpore za rešitev raznih nujnih problemov. Okraj Cuyahoga bo dobil $1,150,000. Sklep zbornice se smatra za poraz takozvanega' farmerskega bloka.
nute trajajoči blisk, nakar se je bloka.
Ministrski svet tehta kompromisni načrt glede Trsta
PARIZ, 29. junija—Konferenca zunanjih ministrov je nocoj odložila odločitev glede evropske mirovne konference in tehtala nov kompromisni predlog glede Trsta, o katerem pravijo francoski viri, da utegne zlomiti zastoj, v katerem je obtičala konferenca, dočim ameriški krogi izjavljajo, da je rešitev spora na tej podlagi nemogoča.
Kompromisni načrt, katerega coski načrt sicer ni dober, da j e predložil francoski zunanji pa bi bil spričo konflikta, ki ob-minister Georges Bidault, pred- stoja glede bodočnosti Trsta, laga, da Trst z okolico za dobo sprejemljiv.
10 let postane avtonomna pokrajina pod mednarodno upravo, na koncu te dobe pa naj bi se vršilo ljudsko glasovanje, ki bi odločilo, ali pride mesto pod jugoslovansko a 1 i italijansko kontrolo.
Molotov baje izjavil, da je I francoski načrt sprejemljiv
Iz francoskih virov se poroča, da je sovjetski zunanji minister Molotov izrazil mnenje, da fran-
Amerikanci, ki so bili navzoči na seji, pa so rekli, da francoski načrt smatrajo za preveč kompliciran in da bi po njihovem mnenju ničesar ne rešil.
Na seji, ki je trajala nad tri ure, 80 se ministri zedinili glede zahteve ameriškega državnega tajnika Byrnesa za sklic mirovne konference 21 narodov, toda so dejanski sklep glede konference odložili do preko nedelje.
flmn 2
ENAKOPRAVNOST
1. julija, 1946
^ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «231 ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town;
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta);
For One Year—(Za celo leto)-----
For Half Year—(Za pol leta)_
For 3 Months—(Za 3 mesece)____
.$7.00 . 4.00 . 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)--
For Half Year—(Za pol leta)__
For 3 Months—(Za 3 mesece)---
..$8.00 _ 4.50 _ 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) _:_
For Hali Year—(Za pol leta)___
-$900 - 5,00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
Najvažnejše pri tem je bilo, da se od začetka ne napravi kakih taktičnih napak. Levica je bila preveč močna, da bi se jo moglo izzivati s podporo odprto fašističnih političnih formacij; treba je bilo vzeti v obzir težnje mas za večjo socialno enakost in ekonomsko demokracijo. V prvem napadu se torej očividno ni moglo uporabiti takozvane stranke svobode na Francoskem niti "kvalunkvistov" v Italiji; njih metode in zveze z velekapitalističnimi interesi so preveč spominjale na fašistične organizacije. Kar je cerkev potrebovala, je bila bolj heterogena stranka—stranka z dvema kriloma: levim in desnim, da se med ljudstvom lažje ustvarja zmeda, in ki bo predvsem vlekla glasove proč od marsističnih strank—skratka, organizacija, ki bo imela videz progresivnosti, ne,da bi bila dejansko progresivna, vsaj nevarno ne. Ime krščanskih demokratov v Italiji je bilo izborno, in popularni zvok gibanja republikanskih popularcev v Franciji je imel tudi svoje prednosti.
(Konec prihodnjič)
Zapadni katoliški blok
J. Alvarez Del Vayo, ki je bil član republikanskega režima v Španiji tekom civilne vojne, je objavil naslednji članek v tekoči izdaji revije "Nation."
Na praznik Vnebovzetja je papež Pij XII, potisnivši na stran vse pretveze nevtralnosti, stopil v bitko proti socialistični Evropi. Prečital sem sleherno besedo tega pomembnega govora, ki je brez dvoma eden najvažnejših dokumentov zadnjih let. Dasiravno je bilo pričakovati, da bo Vatikan igral odločilno vlogo v borbi za preprečenje ljudskega miru, je bilo težko verjeti, da bo intervencija prišla tako brzo in tako odprto.
Naloga je zahtevala osebnost izredne odločnosti. Vatikan je imel namreč več let dobre razloge,^držati se pametno v ozadju. Njegova oblast je zelo padla. Njegov vojni rekord je bil klavern. Sledil je zmagoslavnemu pohodu fašizma, dokler ni Rusija ustavila nemških armad in dokler niso anglo-ameriške demokracije mobilizirale ogromnih virov svoje industrijske moči, ki so imele kasneje za jamčiti uspeh evropske invazije.
Mnogo iskrenih katolikov je 'bilo potrtih nad kapitulacijo Svete stolice, ki je zaprla papeževa usta baš v tre-notku, ko je bila dolžnost slehernega "duhovnega vodje, da obsodi nacijska grozodejstva in javno ožigosa Antikrista. Papež Pij je zavzel stališče rezerviranosti, kateremu je napravil izjemo le v p§r primerih indiskretnosti, kakor n. pr. v svoji sloviti poslanici o božiču 1944, v kateri je izrazil svojo zahvalnost "glavarju, vladi in ljudstvu Španije," in pa satelitskim vladam Romunije, Slovaške in Madžarske, ki sa se vse nahajale v službi Hitlerja.
Na splošno so bila to leta, v katerih je papež govoril manj ko mogoče. Tri dni pred francoskimi in italijanskimi volitvami pa je prelomil svoj dolgi molk in prišel na dan z drznimi in jasnimi besedami. Opogumljen od izjalovljen j a konference zunanjih ministrov v Parizu, nedavnih Church-illovih govorih in pa rastočemu proti-ruskemu valu v Zed. državah, je Pij XII stopil na čelo vseh reakcijonarnih sil, o katerih so nekateri ljudje naivno verjeli, da so bile s koncem vojne v Evropi za vselej poražene.
Tako se je katoliška cerkev vrnila v politično borbo z isto agresivnostjo, kakršno je očitovala v zadnjem stoletju—v letih 1830, 1848 in 1871, ko se je bojni cilj papeža-, kralja spojil z bojnimi cilji drugih kronanih vladarjev Evrope, katerih prestoli so bili v nevarnosti. Vatikan je ob prvem znaku preloma med zapadom in vzhodom zopet poklical k življenju idejo zapadnega katoliškega bloka. Ko je bila med vojno prvič sprožena ideja katoliške kombinacije, katera naj bi obsegala Francijo bodisi pod Pettainom ali Giraudom^ Francovo Španijo, Belgijo, Italijo in bolj fašistično razpoložene republike v Centralni in Južni Ameriki, so kancelarstva zavzela nekam brezbrižno stališče, kajti takrat je, obstojala potreba, da se ruske armade obdržijo v boju. Zdaj, vsaj začasno, se je načrt omejil na Evropo. Ampak to,.nikakor ne omejuje dalekopoteznosti končnega cilja, kakor razvidno iz nekaterih francoskih katoliških publikacij; eden teh časopisov je te dni izjavil, da je giba-njo ljudskih popularcev (MRP) s svojim uspehom pri volitvah "zavzelo svoje mesto v splošnehi gibanju, ki se tiče vse Evrope," in pozdravlja izid volitev kot zmago "totalnega katoličanstva."	♦
V trenotku osvoboditve je Vatikan smatral, da je Evropa izgubljena. Dalekosežna reorientacija njegove politike napram zapadni hemisferi, napram 30 milijonom katolikom v Zed. državah in Kanadi ter nadaljnim milijonom v deželah južno od Mehike do Patagonije, je dosegla svoj višek v ustvaritvi "ameriških kardinalov" s Francisom Spell-manom na čelu. Toda ko so se odnošaji med Anglosaksi in Rusi resnili, in ko je britska delavska vlada, katere prihod i na vlado je povečal paniko v Rimu, sledila politiki torijev j s podporo monarhije v Italiji in Grčiji, in pokazala, da se' ji niti najmanj ne mudi pomesti s Francom, je Sveta stolica ' postala prepričana, da je bil njen strah prazen. Evropa bi se mogla še vedno rešiti z zgraditvijo zapadnega zidu proti ruski infiltraciji, kakršen je bil stari zid Poljske pod Pilsudskim, ki pa bo to pot bolj trdno zgrajen in podprt od dveh tako močnih sil kot sta Velika Britanija in Zed. države.
Novice iz stare domovine
Kako SO praznovali 5. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte
NA JESENICAH
Na predvečer so po najvišjih gorskih vrtovih in po vseh hribih zagoreli kresovi. Na najvišjem dimniku K.I.D. je zažarel mogočen svetlobni napis "Pet let Osvobodilne fronte". Vse mesto je bilo v zastavah, cvetju in zelenju, v neštetih slavolokih in mlajih. Po cestah so se zgrinjale velike množice ljudi. Igrala je kovinarska godba, pevski zbor je pel narodne in partizanske pesmi. Govorniki so v jedir-natih besedah orisali pomen ustanovitve Osvobodilne fronte, nakar se je razvila po mestu po-vorka, kakršne Jesenice še niso doživele. Na slavnostno zboro-1 vanje so prišli kovinarji z Ja-vornika. Koroške Bele in Blej-1 ske Dobrave. Zbrali so se želez-; ničarji, mladina in ostalo prebivalstvo na Krekovem trgu. A. Bohinc je očrtal ustanovitev, | razvoj in slavno pot O. F., ki je i strnila vse zdrave sile ljudstva j v trdno fronto, nato se je po! mestu razvila velika povorka. | Popoldne so bili na igrišču fiz-| kulturni nastopi, večje skupine pa so odšle na izlete v okolico, i
I
zlasti na Plavski rovt, Planico; in Sv. Križ, kjer so narcise že v polnem cvetju.
V	PREVALJAH
Prva proslava obletnice 27. aprila 1941 v Prevaljah se je razvila v vse ljudsko manifestacijo. Ljudje so okrasili vse stavbe, stanovanjske hiše in izložbena okna. Na predvečer se je zbrala velika, množica pred Prosvetnim domom, odkoder se je razvila velika povorka. Vzplam-tele so baklje in na okoliških hribih so zažareli kresovi. Povorka, ki so se ji pridružili ma-nifeStanti iz Leš, je krenila skozi Preval je do Dobje vasi, nakar se je vrnila k Prosvetnemu domu, kjer je. bil slavnostni govor. Tovariš Peter se je spomnil padlih herojev, katerim se bodo dostojno oddolžili z delom za povzdigo domačega gospodarstva. Na praznik je bil v domu lep kulturni večer. Nastopili so tudi tovariši iz vojske.
V	LOŠKI DOLINI
Tretjič so na večer pred 27. aprilom zagoreli kresovi po gmajnah — letos prvikrat v svobodi. Okrog vseh. dolin so se zasvetili, na Križni gori in Ulaki, kjer so nekoč padali talci, na Račni gori, kjer so vedno pels partizanske strojnice, na Kuc-Iju, Knežjem vrhu, Nadleškem hribu in šs daleč naprej. Po proslavi 27. aprila so v povorki krenili do požganega mesta Loža, odkoder so se vrnili v Stari trg. Popoldne so na 12 vozovih prispele v Loško dolino še Bloke in Babno polje. V povorki so obiskali Markovec, Vrhniko, Vi-ševsk, Igovas, Pudob in se vrnili v Stari trg. Tisoč vzklikov je odmevalo po dolini, tisočkrat je bilo izbovorjeno ime maršala Tita. Pred kulturnim, domom so govorniki nagovorili zbrano množico in pevski zbor z Blok je zapel partizanske in narodne pesmi.	'
V	SLOVENJGRADCtJ
Ves teden so se trudili, da dobi proslava obletnice O. F. tudi v njih mestu najlepši izraz. Mladina se je pripravljala z domačo vojsko na svečanostno akademijo, spretni risarji so bili zaposleni z risanjem izvirnih lepakov in parol, ki so v ponos tega mesta. Na predvečer 27. aprila je dobilo mesto praznično lice, šli so prižigati kresove in se kosali, kdo bo pripravil lepši kres. Mladina je na Rathelnovem hribu prižgala velik kres, fizkul-turniki na Gradišču, žene pa so z vojsko zažgale kres na gradu, kjer se je zbralo mlado in staro. V veselem razpoloženju je bila mladina privabila v svoj veder krog še starejše, ki so z njimi prepe\4ali. Po vsej Mislinj-ski dolini so migljale stotere lučke. Na Pohorju je na vrhu Velike Kope taboril del fižkul-turnikov, z Uršlje je seval mogočen kres, z Graške gore in Rdečega vrha na Razboru nas je spominjal na prestane težke borbe v teh krajih. Na dan obletnice 27. aprila so imeli zjutraj ob petih budnico, dopoldne slavnostno sejo, popoldne ob štirih pa akademijo pionirjev. Zvečer ob 8 je bila svečana akademija mladine in vojske.
V	ZIDANEM MOSTU
S cvetjem in venci so okrasili hiše. Na predvečer so se zbrali v veliko povorko. Okrog njih so bile razvaline, pa na ta dan so bile manj strašne — pokazali so s trdno medsebojno povezanost, ki jim je vžigala še več navdušenosti in veselja do dela, da bodo kmalu pozidali svoj kraj. Na dan obletnice je bila budnica. Dopoldne so priredili na trgu pred postajo lepo proslavo, na kateri so sodelovale vse domače organizacije. Po govorih so sledile recitacije in slovenska pdsčm je zadonela po trgu. V nedeljo 28. aprila so šli na Okroglice pod Lisco, kjer so se v času borb zadrževali partizanski borci.
V	SELCAH NAD ŠKOFJO LOKO
"Na peto obletnico Osvobodilne fronte bomo okrasili našo vas kot še nikoli," so sklenili Selča-ni v pripravah za proslavo obletnice. Po vseh okoliških hri-bik so kresovi naznanili velik praznik, ki je bil resnični praznik slovenskega ljudstva. Ob 7. uri zjutraj je ponesel tekač iz porušene vasi Dražgoše resolucijo, ob pol devetih je bil začetek svečanosti. Krajevni odbor je z ostalimi organizacijami priredil povorko, ki se ji je pridružilo tudi prebivalstvo bližnjih vasi. Po zborovanju je krenila povorka z okrašenimi vozovi, kolesarji in narodnimi nošami v Železnike. Popoldne so imeli akademijo, ipri kateri so sodelovale vse organizacije. Ob tej priliki so žene razvile svojo novo zastavo, ki nosi napis: "Delu čast in oblast!"
(nadaljevanje)
Ruski pisatelj govori Ameriki
v hotelu Waldorf-Astoria v New Yorku se je nedavno vršil banket v počast ruskih pisateljev in časnik^irjev: Ilija Ehren-burga, Konstantina Simonova in Mihajla Galaktionova. Omenjeni pisatelji so se mudili v Ze-dinjenih državah šest tednov, in pred povratkbm v njihovo domovino jim je bil pod avspicijo organizacije American - Soviet Friendship prirejen banket.
Ilija Ehrenburg, ki je pisatelj in vojni korespondent svetovnega slovesa, je pri tisti priliki imel govor, ki je tako zanimiv, da ga v naslednjem podajamo v prostem prevodu:
"Želel bi govoriti o ljubezni in sovraštvu, toda to je težko storiti potom prevajalca. V naši deželi, kot vam je znano, so zelo narastle študije angleškega jezika. Jaz v tem še nisem dohitel mladih ljudi moje dežele in se moram seznanjati z literaturo Amerike in poezijo Anglije potom prevodov. • Prisostvoval sem sejam Varnostnega sveta Združenih narodov in opazil sem, da precej dobro izhajajo s prevajalci. Toda oni govore v jeziku diplomatov.
"Vsekakor, jaz sem slab diplomat. Jaz najrajši povem jasno in naravnost, kar mislim. Jaz sem bil tuks^j le kratko časa, in videl sem nekatere reči, ki so se mi dopadle, in nekatere, ki se mi niso. Toda pronašel sem, da so Američani tudi slabi diplomati. Oni" tudi govorijo naravnost in brez okraskov. Meni se to dopade.
"Resnica je, da ni vse gladko med našima dvema narodoma— mi imamo svoje razlike in družinske prepire. Toda, če ne bi govorili o njih, bi jim dajali preveč važnosti. Jaz sem prepričan, da če bomo govorili jasno, bomo mogli izgladiti naše nesporazume in dobri družinski odnošaji bodo ostali.
"Pred nekaj časom sem prisostvoval sodnijskim razpravam v Nuerenbergu. Meni se dopade vaš sodnik Jackson, meni se dopade njegova jasnost in odločnost. Spominjate se, da se je Rudolph Hess skušal delati, da je izgubil spomin. Bil je sodnik Jackson, ki ga je naučil, da s tem ne bo nikamor prišel. Hess se je hipoma spomnil vsega, kar je bil pgzabil, in še več. Tako je bilo 2 Ribbenti-opom, ki je trdil, da je vzel toliko pilul bromida, da ga je spomin zapustil. Oba gentlemana sta spet dobila spomin nazaj.
"Meni se zdi, da je precej ljudi, ki se zdaj spominjajo toliko, da so nekaj pozabili.
"Želel bi reči besedo o časopisju v naših dveh deželah. Opazil sem važno razliko v l abi časa pri razpravah o vojni, ki, v našem časopisju vedno govorimo o vojni v preteklem času; nekatero vaše časopisje, kot sem opazil, pa rajši govori o vojni v bodočem času.
"Videl sem članke v vašem časopisju, ki namigujejo, da je Rusija bojaželjni narod, da ima Sovjetska unija vojne namene. Tako namigavanje sem videl v listih in v razgovorih z ljudmi v vprašanjih: 'Kaj Rusija namerava?' To vprašujejo o deželi, ki ja žrtvovala toliko, ki je izgubila toliko, ki je žalovala tako globoko. To vprašanje o ljudstvu, ki je v resnici—bodimo odkritosrčni in ne diplomatski— izvojevala zmago, ne samo za Rusijo, ampak tudi za Ameriko, za človeštvo,
"Nedavno sem imel priliko govoriti z žurnalistom, ki dela za časopis, kateri vedno govori o vojni bodočnosti in namiguje kot gori navedeno. Vprašal sem ga, zakaj tako. Odgovoril mi je: 'Ne posvečajte jim nikake pozornosti. Oni so bedaki!'
"Bodimo odkriti in ne bodimo diplomati. Tudi v Sovjetski uniji imamo blazne ljudi. To kar naravnost povem. Toda mi imamo norišnice za take ljudi, oni ne kontrolirajo našega časopisja.
"Veste, jaz imam močno vero v opisovalno moč. Predno sem prišel semkaj, sem že vedel nekaj o Ameriki, vedel sem o vaših nebotičnikih tu v New Yorku. 'Čital sem o njih žive opise. Toda videti sem jih moral sam, videti sem jih moral ponoči, da sem dobil pravi vtis o njih. Le kadar jih vidim z lastnimi očmi, se popolnoma zavem razdejanja v moji lastni deželi, kajti tudi mi imamo nebotičnike—nebotičnike ruševin in razdejanja, ki so ga naciji povzročili v naši deželi.
"Ko sem to povedal nekemu ameriškemu pisatelju, je dejal, da ste tudi pri vas imeli pomanjkanja. Govoril je o pomanjkanju belih srajc in nilonskih nogavic. Mi nimamo skrbi glede nilona, toda naša cena za zmago so bila razdejanja, izguba neštetih življenj, trpljenje in žalovanje.
"Kdor se kaže kot da verjame, da je sovjetsko ljudstvo boja-željno ali da ima vojne namene, mora biti blazen. V resnici sovjetsko ljudstvo iskreno želi obnoviti konstrukcijo mirnega časa. Malo predno sem zapustil Sovjetsko unijo za odhod v Ameriko, sem posetil neko tovarno, ki je producirala bombnike. Bila je že preurejena in je izdelovala otroške vozičke. Po pravici povedano, prvi otroški vozički, ki so bili tam izdelani, niso bili prvovrstni; prav gotovo niso bili tako dobri kot so bili bombniki, ki jih je tovarna prej izdelovala. Seveda, prepričan sera, da so danes tam izdelani vozički že boljše kakovosti. Toda ti vozički so bili zelo navdušeno sprejeti, kajti, ne" pozabite, da sovjetske matere nekaj let sploh niso imele otroških vozičkov. Te matere so živele v neprestanem strahu pred bombami. Zdaj, ko je ta strahota minila, želijo lepše življenje za njihove otroke. Imenovati to bo-jaželjnost je blazno. Mi smo drago plačali za našo deželo. Naše ljudstvo je zmagalo v vojni zato, ker sovraži vojno.,
"Naj vam dam malo sliko, da boste razumeli, kaj je v mislih naših ljudi in kako gledajo na razvoj v inozemstvu. Spominjali se boste, da je pred nekaj časom neka važna britiška osebnost imela govor tukaj. Jaz sem bil tisti čas v Smolensku. Pred vojno je imel Smolensk 200,000 prebivalcev. Ob času mojega obiska pa so v tem mestu stale samo štiri hiše. Ljudje so živeli v rovih, v votlinah, v razvalinah in v barakah.
"Vi veste seveda, da imamo v Sovjetski uniji tudi časopisfe. Ne tako velike kot so tukaj, ko včasih težko nesem nedeljsko izdajo v hotelsko sobo. Nam primanjkuje papirja. Toda mi imamo časopise, in za tiste, ki si jih zaradi omenjenega pomanjkanja ne morejo nabaviti, jih navadno nalepimo na stene, da imajo vsi ljudje priliko jih či-tati. Toda v Smolensku omenjenega dne ni bilo hišnih sten, da bi bilo mogoče časopise nalepiti nanje. Listi tistega dne, ki so vsebovali govor Winston Churchilla, so bili prilepljeni na kupe ruševin. In ljudje, ki so se zbirali tam, da jih čitajo, so bili ljudje, na katerih obrazih in osebah se je čitalo trpljenje, bih so invalidi in pohabljenci, ki so se bojevali v najbolj krvavi vseh vojn.
"Ne bom s tem nadaljeval. Mislim, da veste, kaj je bilo v njihovih mislih, ko so čitali oni govor.
"Jaz nisem več nikak mlaHič. Živel in delal sem skozi dve veliki vojni. In jaz vem, da naša naloga ni delati nove vojne, ampak braniti kulturo sveta, ker
sti
ne niti
človeška kultura ne more prenese ene vojne.
"Bombardiranje in streljanje gradi ljudskega ugleda. Bra-iti je treba človeštvo. In jaz vam rečem, da kdor koli skuša izzivati vojno, kdor skuša ločiti ameriško-sovjetske odnošaje, on ni samo proti Rusiji, on je tudi proti Ameriki in človeštvu.
"Vojaki, vaši in naši, so dobro izvršili svoje delo. Porazili so fašiste. Borili so se hrabro za mir v novem svetu. Jaz sem bil na drugem delu fronte, ko so Američani napredovali proti Labi. Toda mi smo zasledovali njihovo napredovanje in smo bili ponosni nanje. Najbolj enostavna določba v preizkušnji prijateljstva je, če smo ponosni na naše prijatelje.
Da, naši vojaki, so dobro opravili svoje delo, toda zdaj, ko^ govorimo o demobilizaciji armad, moramo mi dobro izvršiti naše delo. Mi bi morali govoriti o mobilizaciji svetovne zavesti.
"Mislim, da moja mati me ni rodila zato, da bi pisal o fašizmu. Jaz bi raje pisal o človeških občutkih, o vaseh, o dekletih, o upanju človeka. To bi bili primernejši predmeti za moje pero. Toda od leta 1936, ko sO Nemci začeli metati bombe na Španijo, z namenom, da vzdržijo tistega dobrega gentlemana Franca—vse do današnjega dne, sem moral pisati o temu zlu.
"Ob koncu vojne sem sam sebi dejal, da lahko končam s tem. Hotel sem napisati novelo. Naveličal sem se časopisnih člankov. Hotel sem gledati v bodočnost. Toda, predno sem začel, sem bil povabljen od ameriških časnikarjev, da pridem na obisk v vašo deželo. In jaz mislim, da potom razgovorov s pisatelji tukaj morda lahko na kak način pomagam vzpostaviti človeške ih prijateljske odnošaje', od katerih je odvisna sreča človeštva.
"Jaz čutim, da razum je močnejši kot so vsa uničevalna orožja, tajna ali drugačna. Spominjam se, da ko sem leta 1916 videl prvi tank, sem dejal, da tisto je višek uničevalnega orožja, da človeštvo ne more iti več dalje. Pa sem se motil. Ampak to vem: samo človek lahko dela uničevahio orožje, toda nikak tajni ali drugačni stroj ne bo nikdar mogel producirati človeka. Vse morilno orožje sveta ne bo moglo nikdar tega storiti. Toda človek, z razuhiom in zavestjo, bo vedno mogel premagati vsako orožje.
"Včasih pogledam v besednjak. Interesiran sem v rabi besed. Med ljudmi je nesporazum v rabi izraza fašist. Nekateri pravijo, da so fašisti in protifa-šisti. Jaz pa pravim, da so samo dvoji: fašisti in ljudje.
"Danes mrtvi fašizem za-i struplja življenje. Mi moramo ' preprečiti to zastrupljevanje od strani mrtvega fašizma, da se infekcija ne razširi.
"Leta 1942, pred našo zmago pri Stalingradu, sem se poslovil od enega ameriškega prijatelja. Vprašal me je, kdaj se bova spet sešla. Odgovoril sem, da ne vem kdaj, toda' vem, kje: v Berlinu. In res sva se ponovno sešla v Berlinu.
"Zdaj, če me kdo vpraša, kdaj se bodo naši medsebojni prepiri končali, moram spet reči, da ne vem kdaj, toda vem kje: pri grobu fašizma."
"Nova Doha," glasilo ABZ.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Washington, Pa. — Dne 28. junija je umrl Štefan Peič, star 64 let in član SNPJ. Zapušča ženo, sina, sinaho in dva vnuka.
Stvaren patriotizem! Dejanja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
I. julija, 3946
ENAKOPRAVNOST "
BTRAN 3
IB
BUDHIN DEMANT
GUSTAV LE ROUGE
(Nadaljevanje)
Zamišljen se je vrnil v dvorane svetišča in taval po njih tako zmeden, da si ni prav nič brigal, da-li ga morda kdo ne zasleduje.
Kacik Yappan je smatral dejstvo, da so ujeli Histerijo naj predvečer velikega praznika Solnca, za očitni znak naklonjenosti bogov.
— Sami so nam poslali žrtev, si je dejal veselo; njih jeza je* potolažena in lepši dnevi pridejo za moj narod.
Njegov obraz, ki je navadno kazal skrb, je žarel od zadovolj-^°sti, ko je stopil v oni del svetišča, ki je bil določen za Nao-lino stanovanje.
Našel je dekle v ozki in visoki sobi, ki si jo je bila okusno in elegantno opremila. V kotu je bila iz skale izsekana široka kiop, pokrita s kožuhi kugvar-pantarjev in pum. Bil je to udoben, mehak divan. Starinska lončena vaza, polna cvetlic, je stala poleg na umetniško izde-^ui mizici iz cedrovega lesa.
Cvetlice so igrale veliko vlo-^9 pri Aztekih. Na'državne in' j^erske praznike se je občinstvo _ krasilo z venci in girlandami. osebni profesorji so poučeva-} umetnost duhati vonj šopkov velikaši Montezumovega dvo-ra so bili mojstri v tem. Kultu-Vonja je stala izredno viso-i'} kdor je poznal njene skriv-
Rosti, mu je nudila poseben užitek.
Te nežne skrivnosti pa so bi-2e pozabljene m izgubljene. Naola je bila ena zadnjih svo-
rodu, ki se je v mladosti j^^učila te izginule umetnosti.
®žala je na debelih kožuhih ^veri in od časa do časa je pri-jizala svoje nosnice šopku vrt-jazmina in magnolij, ki je stal poleg nje, in udajala se je Melanholičnemu sanjarjenju.
Ni si mogla predstavljati, da Ue bo nikoli več videla tujca, ki J® je rešil smrti in ki se ji je i tako lep, tako junaški, kot ' bil čudežno padel z nebes prav v trenutku, ko je najbolj potrebovala njegovo pomoč. Globoko je vzdihnila pri mi-mu je sama dejala, naj ^.®2i in naj je nikoli več ne vi-
Če bi mu bila sledila, si je ^jslila in zardela, kakor če bi : ^ ^ kaka nevidna priča prese-®tila njeno misel, bi me odve-^ seboj v svojo domovino . . . ^n spomnila se je povesti, ki ^ je nekdaj čitala v rokopisih, /ii So pisani v nahualtskem je-
Za časa Corteza in Pizar-So se hčerke kacikov poroča-s konkvist£(dorji. Zapuščale . svojo domovino, vero in so-I °dnike in sledile onim, ki so ; ljubile.
' ^ Morda bi storila isto, je ^ ihnila in sklonila glavo. . * tem sanjarenju jo je nepri-■^0 zdramil prihod očeta, ka-: ^ Yappana. Čudila se je nje-
j Veselo novico ti prinašam, I 5 dejal naglo. Ujeli smo tujo j ®«sko.
No, in —? je vprašalo de-® ^ztreseno.
ciiP^ ^^j ? je divje zaklical ka-; |n se ujezil. Ali si pozabila, ; ^ jutri praznik Solnca, slo-■ obletnica? — Jutri se 'je kri tujke na sveteni kam-njeno utripajoče srce bo-darovali bogovom, a	ga ni hotela razumeti,
-.^^ik je z oblastnim glasom
Ti boš držala v roki sveti
Ne, oče, je za jecljala in se '^sla od groze, jaz tega ne . . . prosim vas . . . No-om ' ^i kri človeškega bitja . ^deževala moje roke . , . no-^ moriti . . ,
Kacik je v divji jezi stiskal pesti.
—	Vidim, je dejal, da si še pod vplivom onega, kar so te naučili belokožci v času, ko si bivala med njimi. Treba je premagati take predsodke. Kdo ti govori o umoru? Gre za darovanje bogovom in to niha ničesar skupnega z umorom. Naš preganjani in skoraj uničeni narod mora spet priti do svoje nekdanje veličine in slave.
Naola je hotela odgovoriti, da se ji verski umor gabi, toda njen oče ji ni pustil časa za to.
Kar odšel je, kot mož, ki se mu v ničemur ne sme ugovarjati in kogar volja je zakon.
Dekle je bila nekaj časa silno potrta. Nikdar ne bi hotela igrati vlogo verske morilke. Vendar je dobro poznala trinoški kacikov značaj, ki je bil navajen, da se vse klanja njegovi volji. Nobenega izhoda ni vedela iz strašnega položaja. V mrzličnem razburjenju je hodila po sobi gor in dol; zdelo se ji je, da ji duh cvetlic sili v možgane in da ji primanjkuje zraka. Srce ji je bilo v silnih udarcih in čudna slabost jo je prevzemala.
Sklenila je, da gre ven na sveži zrak, v gozdič, kamor se pride skozi deblo sekvoje. Hladna rosa bi jo pomirila in morda v zbranosti in tišini pod nebesnim svodom, posejanim z zvezdami, najde izhod iz te strašne nesreče, ki ji preti.
Tretje poglavje Tajna grobnica
Brady je 'taval po hodnikih in dvoranah in se naposled znašel v veliki dvorani svetišča. Tu mu je nenadoma prišla nasproti Naola.
—	Končno sem te našel, je zaklical v strastnem navdušenju; toda to pot te ne izpustim.
Dekle pa ga je gledalo silno prestašeno, mesto da bi bila vesela, da zopet vidi svojega rešitelja.
—	Kaj delaš tu? je zajedjala z glasom, ki ga je dušila groza. In z roko mu je pokazala ogromni kip boga, ki je čepel na oltarju v ozadju svetišča..
—	Tu bo vladala gfoza; če ostaneš na tem mestu, pogineš. Neprevidnež! Saj sem ti dala možnost, da zbežiš, da si rešiš življenje. Zakaj si se vrnil?
—	Hotel sem te spet videti, je priprosto odgovoril Lionel z nasmehom, ki je Naolo presunil.
—	Ne veš, kako strašni nevarnosti se izpostavljaš, je dejala vsa v skrbeh, če te po nesreči kdo vidi, je po tebi.
Preplašeno je poslušala . . .
—	Zdi se mi, da nekdo prihaja, je dejala. Tu ne moreš ostati.
Obupno je vila roke.
—Kaj hočeš storiti? je vprašal Brady.
—	Ne morem te prepustiti tvoji usodi! . . . Ne, to je strašno! Rešil si me in jaz te tudi rešim, toda ubogati me moraš.
Brady je poslušal dekle s silnim veseljem. Njegov obup je čudežno minil.
—	Storim vse, kar hočeš, je dejal ponižno. Brezdvomno znaš čarati; kajti odkar sem te spet zagledal, se ne bojim več in spet čutim pogum in moč.
Vkljub svoji bojazni se je morala Naola nasmejati.
—	Vem, da si pogumen, toda tu bi ti pogum prav nič ne pomagal.
—	Kaj naj torej storim?
—	Vsak trenutek tukaj povečuje nevarnost, v kateri se nahajaš. Glavno je, da greš proč. Idi za menoj!
Naola je prižgala* bakljo, napravljeno iz osmoljenih palčic in stopala pred Bradyjem po zavitih hodnikih, ki so vodili vedno globlje v zemljo.
V	skalo vsekane stene so bile pokrite s solitrovimi kristali in včasih je postal hodnik tako ozek, da sta se le s težavo prerivala naprej.
—	Pogum, mu je dejala od časa do časa dekle in dvigala bakljo viteoko nad njegovo glavo. V trenutku boš na varnem.
Korakala sta približno pol ure in dospela v veliko grobnico, ali bolje rečeno v katakom-bo. Nizke oboke so podpirali masivni kameniti stebri. Naola je dvignila bakljo.
—	Poglej, je dejala.
V	luči baklje so se zasvetili iz teme kipi bogov in posode, vse iz čistega zlata, postavljeno na skalne podstavke. Brady-ju se je zdelo, da sanja.
—	Tu so ostanki zakladov az-teških kraljev, mojih prednikov, je resno dejala dekle. Tisoč let že spijo v tej lAverni, ne da bi se jih kdo dotaknil. Storila sem zločin, ker sem ti razkrila to skrivnost.
—	Zakaj si to storila?
—	Zato, je dejala skromno, ker mi je tvoje življenje več vredno kot vse bogastvo sveta.
Poleg neskončne, hvaležnosti je vstajala v srcu mladega moža globoka ljubezen. Njegova vest mu je rekla, da Naolinega zaupanja ne bo zlorabil.
—	Bodi prepričana, ji je dejal, da tvoje skrivnosti ne izdam.
(Dalje prihodnjič)
Društveni koledar
11.	avgusta, nedelja. — Piknik pevskega zbora "Slovan" na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave.
25,	avgusta, nedelja. — Odkritje spomenika v počast fantom in dekletom, ki so služili v 2. svetovni vojni, na vrtu SDD na Waterloo Rd.
1. septembra, nedelja, — Društvo "Napredek" št. 132 ABZ obhaja svojo 25-letnico s programom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
1. septembra, nedelja, — The Three Vet's Club — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
7.	septembra, sobota, — Comrades št. 566 SNPJ. —' Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8.	septembra, nedelja, -— Cos-well Club—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
14,	septembra, sobota — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
15.	septembra, nedelja. — Zen-ski klub S. D. D. — Ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
21,	septembra, sobota, — Carni-ola Hive 498 The Maccabees. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22.	septembra, nedelja, — Ženski odsek SDD—ples za v pomoč Primorcem v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
26,	septembra, sobota. — Društvo "Spartans" št. 576 SNPJ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27,	septembra, nedelja, — Moški klub cerkve sv. Pavla. — Ples v avditoriju SND.
29. septembra, nedelja, — Odbor za postavitev spomenika prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
5,	oktobra, sobota. — Društvo "Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
6,	oktobra, nedelja. — Progresivne Slovenke krožek št. 1 ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
6. oktobra, nedelja, — Slovenska ženska zveza št. 50. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12,	oktobra, sobota, — Društvo Slovenske Sokolice štev. 442
Loudenvilie


Three views in Mohican State Park near Loudonville
Vl4>;V

Athenr
Many fishermen who have taken annual trips to Canada iri search of the elusive and sporting muskie fail to realize that this game fish is to be found in a beautiful stream, picturesque and scenic, in southeastern Ohio.
Authorities say that, the best muskie fishing in the state, or for ' that matter in the Midwest, is in the Shade River. This can be reached by taking State Route 7 northeast from Pomeroy.
This is a wild stream which flows through a sparsely populated part of the state. It is an ideal locale for the sportsman who prefers to fish in unspoiled surroundings.
Though no boats are available to the public on this stream as yet,
COURTISV-THt STANDARD OH CO. (OHI^NO.Z
Pomeroy
fisljing is permitted from the bank. .The wader-equipped fishermijn will find it profitable to turn the stream itself into his highway. The muskies migrate wp from the deep holes in the Ohio River.
East and west of Pomeroy is some of tlie most magnificent scenery on the Ohio River. The highway hugs tlfe shore and gives a fine view of. the rugged hills on the West Virginia side.
Almost due north of Pomeroy is another fishing ground which is speedily becoming popular. Near Loudonville the Clear Fork of the Mohican River winds through the beautiful Mohican Forest and affords excellent walleyed pike and small mouth bass fishing.
Other worthwhile streams are
the Walhonding River and Kill-buck Creek near Warsaw.
The area is wild and rugged with scenery which rivals many sections of the Canadian Northwest.
At Coshocton is the Johnson-Humrickhouse Memorial Museum with a notable collection of Indian and oriental art.
Nearby Warsaw was known 9s "White Woman's Town." Here a monument has been erected in memory of Mary Harris, the white wife of an Indian chief.
Stately Killbuck Forest has an historic fntfirest for it was here at Bouquet's Spring that the Indians suiTendered their white captives in pre-Revolutionary days. A tablet jnarks the spot.
SNPJ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12.	oktobra, šobota. — Cerkniško jezero SDZ—ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
13.	oktobra, nedelja. — Federacija SNPJ pevski krožili, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
13. oktobra, nedelja. — Washington ZSZ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
19.	oktobra, sobota. — Honor Guards SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
20.	oktobra, nedelja. — Miss Bernice Novak, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
20. oktobra, nedelja. — 10-let-nica krožka štev. 3 Progresivnih Slovenk — igra in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
20. oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples v Slovenskem delavskem do-nu na Waterloo Rd.
26.	oktobra, sobota — Betsy Ross AFU — ples v Slov^-s k e m delavskem domu na Waterloo Rd.
'Ž6. oktobra, sobota. — Carniola Tent No. 1288 The Maccabees Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St.
Clair Ave.
27.	oktobra, nedelja, — Dramski zbor "Ivan Cankar". Igra v avditoriju Slovenskega narodnega dama na St. Clair Ave.
27, oktobra, nedelja, — 30-let-nica društva "Vipavski raj", št. 312 SNPJ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
27. oktobra nedelja-—Waterloo Camp WOW — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
1.	novembra, petek. — State Highway, ples v avditoriju Slov. nar. doma.
2.	novembra, sobota. — Društvo "Dakica" št. 11 SDZ. Ples v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
3.	novembra, nedelja, — Glasbena Matica. Koncert v avditoriju Slovenskega nafodnega doma na St. Clair Ave.
3, novembra, nedelja, — Collin-wood Hive T. M. — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
9,	novembra, sobota, — Društvo Slovenec št. 1. SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10,	novembra, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Slovan" v S. D. Domu, ob 3. uri popoldne.
10. novembra, nedelja, — Slovenska narodna čitalnica. — Proslava 40-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na, St. Clair Ave.
10. novembra, nedelja — V Boj SNPJ — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
16.	novembra, sobota, — Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St.. Clair Ave.
17.	novembra, nedelja, — Blaue, Donau. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega, doma na St. Clair Ave.
17, novembra, nedelja, — Mladinski pevsA zbor SDD — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
23,	novembra, sobota. — Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Ples v avditoriju slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
24,	novembra, nedelja, — Priredba podružnici štev. 106 SANS v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
24. novembra, nedelja, — Pevski zbor "Jadran" — koncert in ples v obeh dvoranah Slo-
venskega delavskega doma na; Waterloo Rd.	{
27,	novembra, sreda. — Društvo "Ilirska vila" št. 173 ABZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
28.	novembra, nedelja — Schwa-bisher pevsko društvo. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
28. novembra (Zahvalni dan),
četrtek, — Pevski zbor "Zarja" Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
30. novembra, sobota, — Društvo "Jutranja zvezda" št. 37 ABZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair J^ve.
30. novembra, sobota. — Društvo "Jutranja zvezda" št. 137 ABZ obhaja 25-letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
1. decembra, nedelja. — Združeni bratje SNPJ — ples v zgornji dvorani Slovenskega , delavskega doma na Waterloo Rd. -. •
7.	decembra, sobota — Croatian Pioneers CFU. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8.	decembra, nedelja. — Pro-sivne Slovenke krožek št. 1 ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
14,	decembra, sobota. — Društvo "Comrades" št. 566. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
15.	decembra, nedelja. — St. Joseph Cadets — Ples v zgornji dvorani Slovenskega »delavskega doma na Waterloo Road.
22. decembra, nedelja. — Slov. Šola SND. Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22. decembra, nedelja, — Ples v pomoč stari domovini v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
25. decembra, sreda, — Socialistični klub — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
28. decembra, sobota. — Maccabees Red Jackets Team. Ple^ v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
29. decembra, nedelja, — Klub slovenskih žena—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
31, decembra, torek. — Silvestrov ples pevskega zbora "Jadran" v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na. Waterloo Rd.
31. decembra, torek. — Slovenski narodni dom in Klub društev SND. Silvestrov večer v obeh dvoranah SND.
19 4 7
4. januarja, sobota. — Društvo Napredne Slovenke štev. 137 SNPJ Plesna veselica v a^di-toriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11. januarja, sobota. — Glasbena Matica" Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18, januarja, sobota. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25. januarja, sobota. — Društvo "Clairwoods" št. 40 SDZ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
V človečanski namen, za otroško bolnico v Sloveniji, lahko oddaste vaš namenjeni delež iudi v uradu "Enakopravnosti."
Used Fat Makes Soap
One pound of salvaged fat makes 6 bars of laundry soap. Turn used fats In for 4c per pound.
Here's Your Opportunity
to 80 to COLLEGE, TRADE, or BUSINESS SCHOOL w.ith your tuition and living Allowance FREE!
Every qualified young man who enlists m the Regular Army before October 6, 1946, receives benefits of the G. I. BILL OF RIGHTS
Under the G. I. Bill of Riflbts« if you enlist in the Regular Army for 3 years and before October 6» 1946» you may have 48 months of education in your favorite college or trade or business school for which you can qualify after you are discharged. The Government will pay your tuition and laboratory fees and incidentals UP to $500 per ordinary school year and wilt provide $65 a month living allowance for single men, $90 a month for married men. In Army Training Schools you can study any of 200 skills, trades, and technical subjects. You'll be entitled to a 30 day paid furlough every year. A 3-year enlistment enables you to choose your branch of service and overseas theater. Get ail the facts at your nearest
U. S. ARMY
RECRUITING STATION
ZAVAROVALNINO I
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
m
L
SLOVENSKA KUHARICA
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5
'

3E
m
STRAN 4.
-
ENAKOPRAVNOST
1. julija, l!
Dokumentarna razstava o vojnih zločinih okupatorjev in njihovih pomagačev
v okvirju razstave narodno osvobodilnega gibanja in borbe za svobodo je organizirala Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev razstavo številnih dokumentov o vojnih zločinih, ki so jih zagrešili nad slovenskim narodom okupatorji in njih poma-gači narodni izdajalci. Razstavljeno gradivo je razporejeno v treh sobah Narodne galerije.
Prva soba nudi splošen in statističen pregled udejstvovanja okupatorjev na slovenski zemlji-
Karta na desni strani prikazuje davne aspiracije naših sosedov: italijanski pritisk z za-pada proti Sloveniji in Dalmaciji, pritisk z italijanskih otokov v Jadranskem morju ter iz Albanije v Jugoslavijo; nemški pritisk, organiziran iz kultur-bundovskih postojank v Sloveniji, povezanih z Gradcem proti gornjemu Jadranu čez Bosno ter ob Donavi proti jugu in vzhodu; madžarski pritisk na Prekmur-je in v smeri proti Zadru.
Naslednja karta prikazuje, kako so si okupatorji na zločinski način razdelili . slovensko zemljo.
Velika karta na levi strani kaže, kakšno škodo so napravili okupatorji na slovenski zemlji. Zadnja karta podaja statističen pregled vojnih zločinov, katere so zagrešili v Sloveniji Italijani, Nemci, Madžari in ustaši. Podatki na slednjih dveh' kartah se nanašajo na podatke, zbrane od Komisije za vojno škodo, po do sedaj izvršenih prijavah ter na prijavljena in statistično ogotovljena zločinstva.
Parole na desni strani, posnete iz nemških in italijanskih dokumentov, dokazujejo dejanske namene okupatorjev. Hitler je 26. aprila 1941 ob obiskp Maribora ukazal šefu civilne uprave za štajersko dr. S. Uiberen-terju, naj napravi slovensko Štajersko nemško. Ista naj bi bila po besedah dr. Fricka, nemškega notranjega ministra ob umestitvi Ervina Rainer ja z a gauleiterja Koroške, usoda Gorenjske. — Enako usodo so pripravljali Italijani Slovencem v Ljubljanski pokrajini. Vojni zločinec Mario Robotti je na sestanku vojaških poveljnikov v Kočevju avgusta 1. 1942 dejal: "Izenačite jazikovne meje s političnimi, spravite s pota vse ljudstvo in na- njegovo mesto naselite Italijane." Silen razmah in čudoviti uspehi naših partizanskih odredov in narodnoosvobodilne vojske so preprečili vse te načrte in okupator je moral opetovano priznati, da so mu prečrtali zastavljene načrte uspehi partizanskih akcij.
Parole ob karti vojne škode so posnete iz raznih pisem, katere so pošiljali italijanski vojaki domov, pa so bili od vojaške cenzure zadržani in shra njeni v arhivu XI. armadnega zbora. Iz teh kratkih besed" izhaja vsa podlost okupatorja in brezbrižnost do slovenske narodne lastnine.
• Slike na desni ob vhodu.prikazujejo prihod nacističnih in fašističnih zločincev v Sloveni jo: Hitler, Himmler in Ley v Mariboru, Frick v Ptuju, Gra-zioli, Gambara in Robotti v Ljubljanski pokrajini.
Na nasprotni strani vidiš slike najhujših vojnih zločincev in morilcev slovenskega naroda, Rupnika, Rosenerja, Hacina in Vizjaka.
V Vitrini na desni je spisek Stockreiter III. Že davno pred zasedbo in razkosanjem Slovenije so pripadniki švabsko-nem-škega kulturbunda in petokolon ci v povezavi z Gradcem, s pomočjo svojih zastopnikov, zlasti v Mariboru, Celju, Ptuju. Ma-renbergu, Kočevju, Ljubljani, Jesenicah in Tržišču sestavili podroben seznam Jugoslovanov, katere je treba aretirati ob zasedbi. Z ozirom na imena oseb, navedenih v tem seznamu, je
dokazano, dq, je bil seznam napravljen že več let pred zasedbo Jugoslavije ter da so pri tem delu odločilno sodelovali pripadniki nemške manjšine na Štajerskem, kajti največ imen se nanaša vprav na prebivalstvo Štajerske. — Med mnogimi znanimi imeni je naveden tudi H. Rauschnigg, znani pisec knjige "Moji razgovori s Hitlerjem", ki je zbežal pred nacisti ter se skrival nekje v Mežiški dolini.
Knjižica "Marburg Deutsche Stadt in Suden" prikazuje prve dni okupacije štajerske. — Vodja mariborskih kulturbundov-cev, evangelijski pastor Hans Baron, pozdravlja na meji šefa civilne uprave dr. Uil^errei-terja. Vso oblast v mestju so prevzeli po odhodu naše vojske oboroženi petokolonci, raz balkona mariborskega magistrata vihra zastava s kljukastim križem. Dr. Uiberreiter se na magistratu .v Mariboru zahvaljuje Hansu Baronu za pozdravni nagovor ter zagotavlja zbrane, "da bo ostal Maribor odslej za večne čase nemški ..."
Okupator je na zasedenem Štajerskem in Gorenjskem prepovedal rabo slovenskega jezika. Zaupna okrožnica št. 96 z dne 2. aprila 1942 ponovno opozarja, da je treba tudi pri cerkvenih opravilih, zlasti porokah, uporabljati poleg latinščine samo nemški jezik. Nemški okupator je uničil vse slovenske javne knjižnice. Iz dopisa, dne 26. maja 1941 izhaja, da je bila zaplenjena tudi knjižnica na Vranskem.
Nemški okupator je ponem-čil na Gorenjskem in Štajerskem ne, samo krajevna, pač pa tudi rodbinska imena ter je zahteval pisanje krstnih imen v nemški obliki. Izdal je posebne tiskane sezname o ponemčenju krajevnih in rodbinskih imen.
Okupatorjev načrt je bil, izseliti vse Slovence z rodne zemlje ter na njih mesto naseliti Italijane oziroma Nemce. Iz narisa v drugi sobi izhaja, koliko Slovencev je bilo izseljenih. Iz brežiške cone A so Nemci izselili 34,000 Slovencev, na njih mesto pa naselili 12,000 Koče-varjev, južnih Tirolcev ter Nemcev iz Besarabije, Bukovine in Dobrudže. Izselitveni oz. prese:. litveni načrt ni v celoti uspel. Okupator je moral opetovano prekiniti svoje nasilje zaradi naraščajočega odpora vsega slovenskega ljudstva (dopis z dne 8. avgusta 1941 Rajhenburg).
Dne 10. maja 1941 je bila ustanovljena "Štajerska domovinska zveza", ki naj bi bila začasen nadomestek za nacional-socijalistično stranko in ki naj bi ^jela vse Štajerce in Nemce, ki se mude zaradi službe na Štajerskem. Nje član je mogel postati samo oni, ki se je brezpogojno priznaval k firerju in raj-hu. Za zveznega vodjo t. j. najvišjega predstavnika Štajerske domovinske zveze je bil imenovan vojni zločinec Franc Sein-del. Iz št. 1. "Befehlstablatta" Štajerske domovinske zveze za mesec maj 1941 izhaja, da je bila to časovno omejena organizacija z glavnim namenom po-nemčiti štajerske Slovence ter,s tem izpolniti znano firerjevo zahtevo. V Št. dom. zvezo sta bili vključeni organizaciji D J (Deutsche Jugend — nemška mladi-jia) in vojaška organizacija "Vehrmanschaft" ( o b r ambno moštvo), katerega bistvena naloga je bila, boriti se zoper osvobodilno gibanje. Smotri štajerske domovinske zveze so označeni v nje programu: "Napraviti iz Spodnje Štajerske nemško deželo in trdnjavo na jugovzhodu ter biti predhodnica in utiralka poti za kasnejšo ustanovitev N. S. D. A. P. (nacional-socialistične nemške delavske stranke).
Dne 7. julija 1942 je obiskal Mussolini Gorico ter je ob tej priliki grozil Slovencem in podpihoval vojaške predstavnike v
Sloveniji ter jih ščuval z besedami, naj jih ne briga gospodarska stiska prebivalstva iA da naj nastopajo z vso trdostjo. V svojem govoru omenja tudi Dra-žo Mihajloviča ter pravi, da se more z njim pogajati samo italijanski general Dal-Mazzo.
Zapisnik konference italijanskih poveljnikov v Kočevju z dne 2. avgusta 1912 razgalja namene Italije. Marijo Robotti je govoril na tej konferenci o popolni izselitvi slovenskega prebivalstva, o streljanju vseh onih, ki so krivi ali pa celo samo sumljivi komunističnega udejstvovanja, o poostritvi že itak stro-
1 gega režima ter dokazovanja ! prebivalstvu, da zanj ni rešitve. I Znana tajna okrožnica C. 3, i daje italijanski vojski, zlasti za j poletno roško ofenzivo v 1. 1942 i točna navodila ter vsebuje v I njih niz najpodlejših vojnih zlo-1 činov.
Zadnja svežnja v vitrini na I desni vsebujeta odloke o razpu-I stitvi vseh slovenskih političnih, I športnih, strokovnih in drugih i društev na Štajerskem ter se-; zname oseb, katere je treba aretirati- po nalogu komande Sipe-(varnostne policije) in SD (varnostne službe.)
(nadaljevanje)
skein govoru apeliral na indu- j val inflacije. Nešteto brzojavk | Paul Porter, upravitelj strijo, trgovine in narod v obče, j od posameznikov in organizacij j urada, je snoči izrazil prepf da potom prostovoljne akcije je prejel tudi predsednik Tru- j nje, da ne bo vzelo dolgo, pf^ prepreči paniko in nepotrebni man, čigar odločni nastop narod j bo kongres sprejel novo post
Vsa vladna kontrola nad cenami končana danes
(Nadaljevanje s 1. strani)
dražil najmanj za 20 odstotkov, kar bi pomenilo, da bi celotni vladni program za gradnjo veteranskih domov padel v vodo. Cene jeklu bi se zvišale od $4 do $8 pri toni. Pralni stroji in električne ledenice bi poskočile v ceni od 25 do 30 odstotkov, preproge za 17 odstotkov, plum-berske potrebščine 16 odstotkov, farmerski stroji pa za 13 odstotkov.
Cene oblačilom, o katerih je predsednik rekel, da so že sedaj previsoke, bi poskočile najmanj za 15 odstotkov.
Lahko se računa, da bi nova postava, ne glede na gospodarski vihar, ki bi sledil pozneje, nemudoma povišala življenjske stroške ameriškega ljudstva za najmanj tri milijarde dolarjev na leto.
Smrt OPA pomeni konec vladne kontrole nad mezdami
Ker je zakon OPA mrtev, je vsaj začasno izginila vsa ekonomska kontrola, to tudi pomeni, da je vladna oblast za kontroliranje delavskih mezd, ki so bile v splošnem stabilizirane na temelju 18-odstotnih zvišanj, za vse praktične svrhe uničena, kajti vlada je mogla držati mezde doli le vsled tega, ker je isto-
časno posedala moč nastopiti proti zvišanjem cen.
Predsednik Truman je apeliral na vse uradnike OPA, da še nadalje ostanejo na svojih mestih, dokler ne bo kongres kaj ukrenil za uzakonitev začasne kontrole nad cenami, ter jih zagotovil, da bodo za svoje delo plačani, kadar kongres podvza-me potrebne korake. Kakor stvari sedaj obstoje, vlada nima nobenih virov, iz katerih bi se mogli plačati ti uradniki.
Obenem je predsednik v soboto zvečer v posebnem radij-
Kdor je človekoljub^ daruje za otroško bolnico v Sloveniji
o
kaos, dokler se obstoječe kon-fuzno stanje ne razčisti.
Splošen vtis je, da, eden izmed prvih učinkov odpravljene kontrole bo akcija posestnikov, ki bodo situacijo izrabili za zvišanje stanarin, ki bi znašalo povprečno 15 odstotkov.
Napoveduje se skorajšen sprejem novega OPA zakona
Kakor se poroča iz Washing-tona danes zjutraj, so člani kongresa poplavljeni s telegrami iz vseh strani dežele, v katerih se zahteva, da se takoj kaj ukrene, da se zopet uvede kontrola nad cenami, predno bo deželo zajel
v obče odobrava.
za kontrolo cen.
H
ZAKAJ BI VIDELI SLIKE 4 DO 6 TEDNOV POZNEJ: ko jih toliko preje lahko vidite v našemu gledališču. Udobno in prijetno ozračje.
RKO KEITH'S 105th THEATRE EUCLID AVE. IN E. 105th ST.
•NAPRODAJ
so dobra drva za kurjavo v for-nezu ali peči. Vpraša se na 1008 E. 63 St.
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV
6818 DENISON AVENUE
IŠČE OSKRBNIKA (Caretaker)
Vse prijave morajo biti v uradu kasneje do 7. ure zveče« dne G. julija, ker ob 8. uri se vrsi seja direktorija, ki bo izmed prijavljenih izvolil oskrbnika. Izvoljeni mora laM nastopiti službo. Prijave je poslati na tajnika
Charles Zakely, 3540 W. 63rd St.,
ALI PA POKLIČITE AT 3953

PREGLEJTE žlebove—odtekališča—strehe in naročite takoj
KAKOVOST IN IZDELAVO
WM. POWELL
16354 EUCLID AVE., pri Ivanhoe GL 4540
Prilika za
partnerja za Plastic Novelty Manufacturing. Za podrobnosti pokličite EX 0779 po 6. uri zvečer. .
Pralni stroji in vsakovrstni • hišni predmeti ,
SHORE APPLIANCE CO.
14416 St. Clair Avenue GL 6012 — po 6. zv. KE OJfJfS
DISCOVERS NEW PENICILLIUM
. . . Wayne Simmonds, 29, graduate assistant at the University of Wichita, who has discovered a new strain of penicillium from fungi peculiar to Wichita, Kan., area.
Harmonike naprodaj
120 basov; piano, Masterphonic izdelka, narejene v Italiji. V zelo dobrem stanju. Cena $275. Poizve se na 6223 Glass Ave., zgoraj, spredaj.


v












Dr. "Carniola Hive" Š+. 493 T. M.
Uradnice društva "CARNIOLA HIVE" št. 493 T. M. za leto 1946*so sledeče;
Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Ma-1 ry Stanonik; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar;, finančna tajnica Pauline Debe-1 vec; vratarica Pauline Zigman; ; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Petschauer; ■ nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič. |
Seje se vršijo vsako prvo sredo V mesecu v SND.	'
SPARKLING WATERS—VACATION TIME ... Vacation time has arrived in New Jersey along tlie coast and inland. Sparkling lakes mark the inland and mountain areas where sails are being set witt all manner of craft. Insert shows that the children love the stfrf just as grownups do.
AMERICAN STARS IN ENGLAND . . . The U. S. Wightman cup team who played Britain at Wimbledon on June 14 and 15, are pictured before the big event. Left to right are Miss Louise Brought Doris Hart; Mrs. Patricia Todd, the only married woman on the team; Pauline Betz, and Margaret Osborne.
Odbor. podr. s+. 14 Slovenske ženske zveze
za leto 1946:
Frances Rupert, predsednica Antonia Svetek, podpredsedni- i ca, Mary Unetič, 922 E. 209 St., I tajnica, Frances Medved, bla- [ gajničarka, Mary štrukel, za- j pisnikarica. — Nadzorni odbor: Frances Globokar, pred., Frances Grčman, Mary Gregory.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 8. uri.
SLOVENSKO-AME^ RIŠKA KUHARICA
SE SEDAJ DOBI V CLE-
VELANDU
in sicer v pisarni
Mr. August Kollander
6419 Si. Clair Ave.
ter v trgovini
Mr. Jože Grdina
6113 St. Clair Ave.
Oba imata khjige v zalogi in j bosta rada postregla rojakinjam, ki želijo imeti to lepo, veliko in koristno knjigo.
CONSTRUCTION LOAN^ STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS
G I LOANS •
PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES
Monthly Reduction Loon!
APPLY AT
St. Clair Savings & Loan CO'
6235 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 567"
PRODAJAMO
VSAKOVRSTNO USNJ?
za pošiljke v staro doittO*' za izdelovanje novih čew in popravo starih čevlj®*'
Fino usnjo po nizki
Prodajamo prtljage ^ denarnice

IMAMO POLNO ZALOGO
M. JAKULIN
čevljar iz starega kraja 12520 SHAW AVE.
ali po
pa pokličite ob večerih 9. uri na domu LI 2665
i
JE
CLEVELAND
SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oz>' roma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije i** sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slo' venski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz delov sveta.
VSAK DAN PRIOBČA TUDI ZANIMIVA PISMA,
ki jih prejemajo rojaki od svojcev iz stars' ga kraja. Naročite Enakopravnost še daneS*
Naslov lista je:
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohi^*