67 Hladnikia 27: 67-76 (2011)
Notulae ad floram Sloveniae
Lactuca perennis L.
Opis nahajališč v Julijskih Alpah
Description of localities in the Julian Alps
9647/3 (UTM 33T UM83) Slovenija: Julijske Alpe, Bovško, Plužna, nad skalnim usekom 
akvadukta HE Plužna, približno na sredi med jezerom in vrhom vertikalnega cevovoda, 
225 m n. m., okolico nahajališča porašča toploljuben listnat gozd (degradacijski stadij 
asociacije Ostryo-Fagetum). Leg. & det. A. Trnkoczy, 15. 6. 2010, herbarij ZRC SAZU.
9747/1 (UTM 33TM82) Slovenija: Julijske Alpe, Morizna, Labrje nasproti Trnovega (vznožje 
Polovnikovega grebena), 530 do 620 m n. m., skalne razpoke in kamnito travišče v 
območju svežih podorov po potresih leta 1998 in leta 2004, pionirska meliščna združba 
Arabido turritae-Aurinietum petraeae. Leg. & det. I. Dakskobler, 12. 5. 2006, herbarij 
ZRC SAZU.
9848/2 (UTM 33TVM01) Slovenija, Baška dolina, Bača pri Modreju, Grapa, skalnat rob 
grebena Senice nad Bačo, 460 m n. m., grmišče črnega gabra in malega jesena (Seslerio 
albicantis-Ostryetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 26. 6. 1991, herbarij ZRC SAZU.
Trpežna ločika je evropska vrsta, značilna za skalne razpoke ( Asplenietea trichomanis) 
in kamnita travišča (Koelerio-Corynephoretea, Festuco-Brometea). V Sloveniji je najbolj 
pogosta na Primorskem, posamezna nahajališča pa so tudi na Gorenjskem, v Posavju, 
Podravju in celo Prekmurju (Jogan et al. 2001: 214). Po Mali flori Slovenije (T. Wraber 
2007: 699) je razširjena v vseh fitogeografskih območjih razen v alpskem. Flora alpina 
(a e Schimann et al. 2004: 654) jo navaja tudi za slovenski del Alp, tako kot za večji del 
alpskega loka, z izjemo severovzhodnih Alp. V Julijskih Alpah je to nedvomno redka vrsta, 
kar potrjuje tudi karta njene razširjenosti v sosednji Furlaniji Julijski krajini (Poldini 2002: 
276). Njeno doslej znano najbolj severno nahajališče v tem gorovju je na vznožju Kaninskega 
pogorja, pri Plužni pri Bovcu (9647/3), kjer v bližini raste še precej toploljubnih vrst, npr. 
Asparagus tenuifolius, Anthericum ramosum, Campanula persicifolia, C. spicata, Veronica 
barrelieri, Galium purpureum, Verbascum lychnitis, Ajuga genevensis idr. Nekoliko nižje 
med Žago in Kobaridom smo jo popisali v pionirski združbi kamne zlatenke (Aurinia 
petraea) in slokastoplodnega repnjaka (Arabis turrita) – d ak Skobler (2007) na pobočjih 
Morizne nasproti Trnovega (južna stran Polovnikovega grebena), ki jih je razmajal potres 
(9747/1). Tretje nahajališče je v prigorju Julijskih Alp, na skalnatem robu Senice nad Baško 
dolino, v grmišču črnega gabra in malega jesena (9848/2). V predalpsko-submediteranskem 
delu Posočja je razmeroma pogosta na strmih skalnatih pobočjih nad cesto med Podseli 
in Doblarjem (Loški poldan, Kopovišče), v združbi s kamno zlatenko (Aurinia petraea) 
in v združbah črnega gabra in malega jesena (Seslerio albicantis-Ostryetum), ki smo jih 
s fitocenološko tabelo že predstavili (d ak Skobler 2004, 2007). Še bolj južno je trpežna 

68
ločika pogosta na apnenčastih rastiščih Sabotinovega grebena in Skalnice ter na podobnih 
rastiščih pri Golem Brdu v dolini Idrije.
Literatura
a e Schimann , d ., k . l auber , d . m . m o Ser & J.-P. t heurillat , 2004 b: Flora alpina. Bd. 2: 
Gentianaceae–Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp.
d ak Skobler , I., 2004: Združbe črnega gabra (Ostrya carpinifolia) v Srednjem Posočju 
(zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 45–2: 37–146.
d ak Skobler , I., 2007: Pioneer community with the dominant Aurinia petraea on the rockfall 
screes in the southern Julian Alps (western Slovenia). Wulfenia (Klagenfurt) 14: 105–131.
Jogan, n., t. bačič, b. FraJMan, i. leskovar, D. naglič, a. PoDobnik, b. roZMan, s. strgulc 
- kraJŠek & b. trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo 
favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
Poldini , l . (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle 
piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, 
Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di 
Biologia, Udine. 529 pp.
Wraber , t ., 2007: Cichoriaceae – radičevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ 
za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 687–716.
i gor d ak Skobler & a made J t rnkoczy Spiranthes aestivalis (Poir.) Rich.
Pojavljanje poletne škrbice na Bloški planoti
Occurrence of Spiranthes aestivalis on Bloke plateaeu
0153/3 Slovenija: Notranjska, Bloška planota, Škrabče, 1971. Vir: LJU 78912; S. Peterlin 
(Wraber & Skoberne 1989: 307).
0153/3 Slovenija: Notranjska, Bloška planota, Ravnik, povirno barje ob cesti Lahovo – 
Ravnik, 750m n.m. Leg & Det. B. Dolinar, 17 .7. 1994.
0252/2 Slovenija: Notranjska, Bloška planota, Ulaka, 1971. Vir: USP; S. Peterlin (Wraber & 
Skoberne 1989: 307). Potrjeno: B. Dolinar, 3. 8. 1996; B. Dolinar & T. Wraber, 11. 7. 2007.
0252/2 Slovenija: Notranjska, Bloška planota, V od vasi Ulaka, povirno barje ob Bloščici, 730 
m n.m., Leg & Det. B. Dolinar, 4. 8. 1995. Potrjeno B. Dolinar 29. 7. 2003.
0253/1 Slovenija: Notranjska, Bloška planota, Godičevo, povirno barje ob potoku Bloščici, 
765 m n.m., Leg & Det. B. Dolinar, 8. 8. 2004. Potrjeno B. Dolinar & B. Vreš, 19. 7. 2010.
Poletna škrbica (Spiranthes aestivalis) je submediteransko atlantska vrsta, ki se pojavlja v 
srednji in južni Evropi, severni Afriki in Mali Aziji. Severna meja razširjenosti poteka skozi 
Notulae ad floram Sloveniae