Napočil je čas trezne presoje
V prostorih skupščine občine Lj. Šiška je bilo v popoldanskih urah 1. junija tako živahno, da si ta seja zasluži posebno pozor-nost. Svet za zdravstvo in social-no politiko pri predsedstvu OK SZDL je namreč obravnaval problematiko zdravstvenega var-stva ter izhodišča za nadaljnji razvoj na tem področju. Že dol-go časa se soočamo s številnimi problemi in pomanjkljivostmi na tem področju, zlasti pa z velikim razkorakom med potrebami in možnostmi. Kriza, v kateri se nahajamo, je mnoge probleme še zaostrila. Končno smo prišli do spoznanja, da bo potrebno nek.aj storiti, tako glede samo-upravne organiziranosti na tem področju kot samega sistema zdravstvenega varstva. Pristojni organi so že izdelali določena gradiva, ki so te dni predmet obravnave, ne le v okviru SZDL, ampak tudi delegatskega in skupščinskega sistema.
Kaj se nam torej obeta v pri-hodnje na področju sistema zdravstvenega varstva? Kaj je cilj predlaganih novosti? Takoj je treba pudariti, da cilj teh spre-memb ni le omejitev porabe na tem področju zaradi omejenih materialnih možnosti, kot bi ne-kateri radi prikazali. Cilj teh sprememb naj bi bil med drugitn zaostritev odgovornosti vsakega posameznika za njegovo zdravje ter za .varčno in smotrno porabo razpoložljivih družbenih in oseb-nih sredstev, namenjenih za zdravstveno varstvo. Te novosti naj bi tudi prispevale kakovost-nejšemu delu izvajalskih organi-zacij ter posameznih zdravstve-nih delavcev in k uveljavljanju specifičnih ekonomskih zakoni-tosti tudi na tem področju.
Ločili naj bi med ti-stim vidom zdravstvenega var-stva, ki je splošnega družbenega pomena oz. v interesu nacije kot celote od ostalih oblik zdravstve-nega varstva. Zdravstveno var-stvo, ki bi ga opredelili kot sploš-nega družbenega pomena, bi bi-lo predmet solidarnosti zdrav-stvenih skupnosti in bi zanj zdru-ževali sredstva vsi delavci in de-lovni ljudje. Tu je mišljeno pred-vsem zdravstveno varstvo rizič-nih skupin, kot so otroci, šolarji, nosečnice, dalje varstvo v zvezi z nalezljivimi boleznimi, zdrav-stveno varstvo nekaterih social-no ogroženih skupin itd.
Drugi del zdravstvenega var-stva bi zadeval predvsem tisto varstvo, ki je v interesu samega združenega dela in delavcev in prispeva k večji produktivnosti ter ustvarjanju nove vrednosti. Setn bi sodili vsi preventivni pre-gledi, zdravstveni ukrepi v zvezi zdravstvenim varstvom pri delu, ukrepi v zvezi s krepitvijo in ohranitvijo zdravja aktivne po-pulacije, zgodnje odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacija po-škodb na delu in poklicnih bolez-ni ter storitve v zvezi z zgodnjim
odkrivanjem, zdravljenjem in re-habilitacijo zaposlenih delavcev na ravni osnovne zdravstvene dejavnosti. Ta vid zdravstvenega varstva naj bi si zagotovili delav-ci in delovni ljudje z neposredno svobodno menjavo dela z zdrav-stvenimi organizacijami in sicer iz dohodka oz. materialnih stro-škov svoje organizacije.
Določene zdravstvene stori-tve, ki niso v širšem družbenem interesu, ampak predvsem v in-teresu občanov, naj bi bile zago-tovljene na podlagi fakultativne-ga zavarovanja oz. neposredne-ga plačila konstnikov iz lastnih sredstev.
Spremetnbe se predvidevajo tudi glede oblikovanja cen zdravstvenih storitev. Bistvo teh sprememb je, naj zdravstvene skupnosti v prihodnje ne bi bile dolžne v celoti financirati vse zdravstvene kapacitete in njiho-ve stroške. Le-te naj bi dogovo-rile tako imenovano družbeno priznano ceno, ki jo je SIS spo-sobna poravnati glede na razpo-ložljiva finančna sredstva in sa-moupravno dogovorjena merila. Torej bi imele zdravstvene orga-nizacije večjo svobodo glede oblikovanja svoje cene, upošte-vajoč vpliv tržišča glede materi-alnih stroškov in drugih, ki se pojavljajo v njihovem poslova-nju, kot tudi druge vplive. To bi nedvomno spodbudilo organiza-cije k večjemu varčevanju, smo-trnejši organizaciji dela, inten-zivnejšemu koriščenju delovnega časa, pa morda tudi h »konku-renčnosti« med njimi.
Predlagane spremembe zade-vajo tudi participacijo, ki naj bi še v večji meri spodbudila posa-meznike tudi k preudarnemu ko-riščenju tako zdravil kot zdrav-stvenih storitev.
Razumljivo je, da so omenje-ne novosti med razpravljalci sprožile živahno debato. Lahko rečemo, da v načelu nihče ne nasprotuje določenim spremem-bam in k ciljem, ki naj bi jih le-te zagotovile. Mnogi pa so se vpra-šali, ali so predlagane rešitve strokovno in širše družbeno do-volj pretehtane, ali z njimi ne bo ogroženo zdravstveno varstvo predvsem tistih z nižjimi osebni-mi dohodki oz. še zlasti upoko-jencev. Dalje, ali to ne pomeni ogroženje temeljnih pridobitev samoupravne socialistične druž-be na tem področju. Niso na-sprotovali tudi predlogu za uve-ljavitev privatne prakse na tem področju kot dopolnitve javne zdravstvene službe, še zlasti gle-de posameznih specialističnih zdravstvenih storitev in na po-dročju zobozdravstvenega var-stva. Razprava je izzvenela v zahtevo, da si moramo vzeti dovolj časa, da bodo rešitve so-lidno oblikovane, da ne bi že po kratkem obdobju "ugotovili, da smo naredili napako, saj bi bilo negativne posledice teže odprav-
'iati-__________________A.T.