StanovsUo politično glasilo J. V. I/. — seRcije sa dlravsRo banovino v Ljubljani H Mesečna priloga »Pr os v g ta« i
Uredništva in uprava: Ljubljana, FranMkaruka ulica 6ll. Rokopltov nt vralamo. Nefranklranlh pUem ne .prejemamo. Izhaja vtak letrtek. Naroinlna letna 60 din ta tnotemetvo 80 din. Clanl sekcije J. U. U. plalaja lUt t članarino. Oglati po ceniku In dogovoru, davek pottbe. Poit. Itk. rai.11.1S3. Telefon 4S-86
Za zvezo uuiwj< organizacij v Jugoslaviji
Na letošnji banovinski skupščini se je delegacija slovenskega učiteljstva posvetila posebno vprašanju naše državne organizacije. Nairavno — saj postaja po lanski glavni skupščini v Banjaluki bolj in bolj pereče. Po temeljiti razpravi v odseku za organizacijo in stanovsko politiko ter v plenumu je skupščina postavila zahtevo, da naj da Jugoslovansko učiteljsko udruženje iniciativo za sodelovanje med seboj in Savezom hrvatskih učiteljskih društev. Istočasno je skupščina odločno odklonila argumentacijo izvršnega odbora v tej zadevi, sprejeto proti glasovom naših delegatov na seji glavnega odbora JUU z dne 14. in 15. junija t. 1. v Beogradu. Sekciji v Ljubljani pa je naložila, da brezkompromisno zastopa to načelo.
Odklonjena argumentacija izvršnega odbora JUU je v bistvu sledeča: Izvršni odbor je mnenja, da postavljajo razmere v državi in izven nje to vprašanje trenutno v ozadje. Prav tako je še nedovršena notranja preure-. ditev države največja ovira, da se to vprašanje ne more rešiti takoj, hitro in lahko, da bi zopet ustanovili formalno zajednico s hrvatskim učiteljstvom. O obliki bi nihče ne delal vprašanja in bi se pri njej ne zadrževali. Oblika samo zase da ne pomeni nič. Važnejše so duh in idejna osnova, globoke duhovne in moralne zveze, ki jih treba vzpostaviti in utrditi. V konkretnem primeru obstoja vprašanje duhovne osnove in duhovnega zfofižanja v nerazdelni zajednici, kar bi vobče nikdar ne smelo biti predmet vprašanja. In prav v tem je jedro tako z ozirom na reševanje kakor z ozirom na pospeševanje tega vprašanja. Potrebno da je dobiti jamstvo glede na duhovno in idejno osnovo naše skupne organizacije v bodočnosti. Naša stanovska zajednica je naš državni interes, zato moramo iskreno priznati, da jo vzpostavljamo prav zaradi tega državnega interesa. Po nemilih dogodkih in izjavah, ki so bile v tem pogledu podane, ne bo imela naša bodoča zajednica potrebne moči, zaradi česar nima smisla forsiranje zveze, dokler se med hrvatskim učiteljstvom ne manifestira struja, ki bi stala na drugačnem stališču. Iniciativa pa mora priti od hrvatskega učiteljstva.
Slovenska delegacija glavnega Odbora JUU je že na tisti seji takoj odklonila to argumentacijo izvršnega odbora in tudi glasovala proti njej. Poudarjala je, da smatra ustanovitev zveze med Jugoslovanskim učiteljskim udruženjem in Savezom hrvatskih učiteljskih društev za najnujnejše vprašanje organizacijske politike. Ustanovitev te zveze in dokončno ureditev razmerja med obema organizacijama zahtevajo tako naši stanovski kakor šolski, nacionalni in državni interesi. Če kdaj, potem obstoja ta nujnost danes prav tako zaradi notranjega kakor zaradi zunanjega političnega položaja. Potrebno je zato, da JUU takoj pristopi k delu za ustanovitev te zveze.
Stališča v tem vprašanju so sedaj jasno opredeljena.
Naši tovariši v vodstvu centrale JUU se sklicujejo na neugoden čas po eni, po drugi strani pa na duhovno nepripravljenost hrvatskega učiteljstva za ustanovitev idejne, duhovne in moralne zajednice v državni učiteljski zvezi. Zato zahtevajo od Hrvatov predhodno miselno oreorientacijo, preden bi bili pripravljeni sklepati z njimi kako skupno organizacijo.
Menimo, da nismo upravičeni izpraševati vest posameznim hrvatskim kolegom, še raa-nje pa vsemu hrvatskemu učiteljstvu.
Slovenci imamo za seboj že štirinajst let izkušenj in bojev za nevtralno stanovsko organizacijo ter ne mislimo niti malo odstopati od nje.
Daleč od kakršnih koli moralnih ali političnih rekriminacij gledamo v samostojni hrvatski učiteljski organizaciji nujnost, porojeno iz lanskega avgustovskega sporazuma. Ta sporazum se je sklenil1 v dneh težke notranje in zunanje politične krize in celo prav zaradi nje. Tudi danes ni splošen položaj tak, da bi smeli odlašati z nadaljnjimi reformami, čeprav vemo, da se v zadnjem času ravno od posameznih srbskih politikov to odsvetuje z ozirom na neprimeren čas, v katerem živimo. Podoba je, da so si te argumente prisvojili tudi člani izvršnega odbora glede ureditve razmer v naši organizaciji. Mi jim na to pot ne moremo slediti, ker smo mnenja, da nam prav ti časi narekujejo poglobljenje vezi vsega učiteljstva v državi. Pobuda za to mora priti od močnejše strani, ki se ji ni bati, da bi mogel kdo ta korak smatrati kot šibkost in ponižanje. Duhovno in idejno usmerjenost, ki se zahteva kot dota hrvatskega učiteljstva, je treba prepustiti naravnemu razvoju, ki je neizogibna posledica sožitja in sodelovanja na skupnih stanovskih nalogah. Kakor smo si stanovsko ideologijo kovali v preteklosti ob skupnem delu, v medsebojni strpnosti in so-pomoči, tako moramo prepustiti to nalogo tudi bodočemu lojalnemu sožitju. Prvi pogoj
ejasni po;
Vsak pogled v bodočnost je v današnjih labilnih časih nejasen. Kriza vsega svetovnega gospodarstva je omajala temelje dosedanjega ustroja družabnega reda. Obetajo se nam spremembe, a kako bodo te spremembe izgledale, ne more nihče povsem določeno označiti, še manj pa predvideti potek dogodkov, ki bodo ustvarjali drugačne temelje novi družbi. O tem se govori in piše že kot o gotovem dejstvu in vsa dogajanja in početja v svetovnem gospodarstvu nam jasno dokazujejo, da usodna nasprotstva v svetu vodijo do nujnosti sprememb.
Nedavno smo lahko našli v raznih časopisih tudi sledeče ugotovitve:
V	Zedinjenih državah Severne Amerike so leta 1934. uničili vso žetev, ki je zrasla na 32 milijonih hektarjev zemlje. V Floridi uničujejo žetev sladkorne pese, v Kaliforniji na-lovljene ribe. V Los Angelesu so uničili 250 tisoč litrov mleka.
V	zadnjih osmih letih je bilo v Zedinjenih državah uničenih 900.000 vagonov pšenice, 150.000 vagonov riža, šest milijonov svinj, 600.000 krav, 20 milijonov ton mesnih konzerv, velika množina koruze, mnogo sadja, zelenjave in mleka. Že sami stroški za uničenje so znesli 928 milijonov dolarjev.
Gospodarstvenik Daude Beuselle pa je ugotovil, da se polovica ljudi na svetu ne vprašuje zjutraj, kaj bodo jedli, ampak če bodo sploh jedli.
Take ugotovitve dajo mnogo misliti in danes, ko občutimo silno draginjo in ko se tudi pri nas pojavlja znatno pomanjkanje mnogih življenjskih potrebščin, nam take strahotne ugotovitve postajajo še bolj vpad-ljive. Nehote se vprašujemo, kakšen vpliv je imelo to brezglavo početje na vzroke današnjih dogodkov? Toda vse to je daleč od nas. Mi živimo »realno« življenje, ki ga nam označujejo sledeče številke:
Od avgusta do septembra se je indeks cen rastlinskih proizvodov, ki je že prejšnji mesec zabeležil nagli skok od 128,7 na 163,6, ponovno dvignil na 137,8. Največji dvig pa je zabeležen pri indeksu cen živine in živinskih proizvodov, kar je brez dvoma posledica naraslih cen rastlinskih proizvodov. V juliju je znašal indeks cen živine in živinskih proizvodov samo 87,4, v avgustu se je dvignil na 93,1, v septembru pa se je naglo povzpel na 105,1, tako da znaša pri tem delnem indeksu samo v septembru povečanje 12,4 %. V manjšem obsegu se je dvignil tudi indeks cen mineralnih proizvodov, namreč od 125,3 na 127,5, indeks cen industrijskih proizvodov pa od 114,8 na 120,9.
76,6	april 1940.	102,4
80,1	maj „	102,8
86,8	junij	105,8
90,9	julij	108,3
93,3	avgust „	121,2
94,9	sept.	129,4
98,5		
Kako se je zlasti v zadnjih mescih naglo povečal naš splošni indeks cen v trgovini na debelo, nam kaže naslednja primerjava:
september 1939. oktober „ november „ december ,, januar 1940. februar „ marec
Ker je znašal lani v septembru indeks cen v trgovini na debelo 76,6 točke, letos pa, kakor rečeno, 129,4 točke, se je od lanskega septembra indeks dvignil že za 52,8 točke ali za 69 %. Skoraj polovica tega povišanja odpade na tretje letošnje četrtletje, kajti samo v tem četrtletju se je indeks cen dvignil za 23,6 točke, medtem ko je v drugem četrtletju narasel le za 7,3 točke, v prvem četrtletju pa za 7,6 točke. Te številke nam kažejo, kakšne posledice nam je prineslo prekomerno povišanje cene pšenici in ostalemu žitu, kajti podražitvi žita je prav v zadnjih mescih sledilo splošno dviganje cen ostalih proizvodov. Navzlic temu, da je dviganje cen pšenici potegnilo za seboj cene ostalemu blagu, je še vedno povišanje indeksa cen rastlinskih proizvodov znatno večje nego povišanje ostalih delnih indeksov, kakor nam to kaže naslednja primerjava:
indeks cen rasti. živ. miner, indust. proizvodov
sept. 1939. 73,5 67,7 93,9 79,5 sept. 1940. 173,8 105,1 127,5 120,9
razi. v % + 136 % + 57 % + 37 % + 52 %
Cene rastlinskim proizvodom so se od lanskega septembra več nego podvojile, medtem ko znaša povišanje pri živinskih in industrijskih proizvodih le nekaj nad 50 %, pri mineralnih proizvodih pa nekaj manj nego 40 %.
Te številke nam jasno prikazujejo ono »realnost« današnjega časa, ki predvsem javnim nameščencem zastira jasne poglede v bodočnost. Kako tudi ne! Primerjava neznatnega odstotka povišanih plač z razliko v indeksu cen nam povsem točno pokaže, da naše plače ne zadostujejo več niti za najnujnejša živila. In indeks cen je od septembra do novembra tudi že porastel. Kakšni so torej naši pogledi v bodočnost? — Toda v Egiptu kljub temu načrtno uničujejo volno, v Kanadi kurijo z ječmenom, v Čilu pokoljejo na leto povprečno 255.000 ovac, v Zedinjenih državah krmijo ptice roparice z ribami itd. ...
Ob problemu ocenjevanja učitelja
Današnji način uradnega ocenjevanja učiteljstva ja še iz dobe, ki zahaja, ko je imela ocena svojo resnično, iz življenja tedanje družbe potekajočo vrednost. Zaradi večje homogenosti te dobe so bile tudi naloge učitelja skladnejše, enostavnejše in jasnejše v svoji vsebini m obsegu. Radi ure-jenejših gospodarskih razmer in z njimi povezanih idejnih stremljenj učitelj tedaj ni bil izpostavljen takim kulturno razgibanim in bodočnost iskajočim tokovom kot danes. Učiteljevo delo je bilo tedaj dokaj urejen drobec vsega narodovega življenja in se je kot tako tudi povsem lahko .ugotavljalo in vrednotilo v ocenah. Učitelj je to oceno notranje sprejemal in priznaval, saj je ta kot oblika moralnega priznanja v svojih normah zahtevala od učitelja predvsem, da v poklicnem delu ustvarja za dane in dokaj ustaljene življenjske razmere.
Leta po svetovni vojni značijo v innogo-čem razvrednotenje tradicionalnih oblik kulturnega kot gospodarskega življenja. Spremenjeni gospodarski odnosi in z njimi povezani novi kulturnoidejni programi so v sebi nosili težnjo po uveljavljanju in zmagi pod vsakimi pogoji in okolnostmi in so se zaradi tega posluževali metod, ki so v moralnih ozirih negativne. Odločalo ni več notranje doživetje in po njem ustvarjeno prepričanje o človeku, ampak gospodarske dobrine, ki so bile v svojem dosezanju vezane na določeno idejno usmeritev.
Tako je slovenski učitelj doživljal mesto opore in razumevanja javnosti v delu za dvig mladine in ljudstva dobro pripravljene manevre na urejenost svoje osebnosti. V svojem idealizmu, ki je imel po večini še poteze minevajoče urejene dobe, je bil prenaiven, da bi takoj dojel vso težo in negativnost tokov vladajočih skupin.
za to možnost je pa ostvaritev skupne organizacije. Kdor to ovira, onemogoča tudi prav tisto skupno duhovno in idejno osnovo, čije pomanjkanje naj bi bilo po mnenju izvršnega odbora JUU razlog za odlašanje ustanovitve državne učiteljske zveze.
Ker je vladala med voditelji javnega življenja taka moralna razvrednotenost, je bilo nemogoče pričakovati ali zahtevati, da bi slovenski učitelj, ki mu ravno ti kroje predpise za delo in tudi življenje, mogel ostati v vseh ozirih neokrnjena osebnost. Tudi ni vsakemu učitelju dano, da bi izgradil svoje nazore sam, ampak jih marsikateri v mladosti več ali manj doživeto prevzame od okolice. Nasilne posege v ta njegov najintimnejši notranji svet pa gotovo vsak čuti kot bolestne, nekulturne in rušeče vero v sebe in v človeško družbo.
Če dojamemo, da je bil mnog učitelj postavljen pred izbiro gmotnega propada ali »sprejetja« nazorov in z njimi povezanega dela za vladajoč sloj, nam bo jasno, da se je prav v učitelju stopnjeval do viška notranji spor med zvestobo sebi in ljudstvu ter vdi-njanjem nasilni kliki. Mnogi učitelji pa so vkljub žrtvam ostali na poti zvestobe sebi in neposredno ljudstvu. Kjer je bilo s tem konfliktom v zvezi vprašanje obstoja družine, kruha učiteljskih otrok in zdravja, je bil moralno opravičen kompromis z uslugo tja, od koder pada sicer rušeča kritika. Žrtve, ki jih je ravno v teh ozirih doprineslo učiteljstvo, so v njem zbudile potrebo, da seže globlje v svoje bistvo in naloge, da se ob tem notranje trdneje poveže in tako ustvari močnejšo obrambo proti vsem rušilcem njegovih osebnih in s tem tudi ljudskih etično-vzgojnih vrednot.
Umljivo je, da ocenjevanje učiteljstva v orisanem ozračju ni ustvarjalo v učiteljstvu notranjega zadovoljstva. Niti javnost niti oblast nista imeli osnovnega, stalnejšega, obče priznanega in sprejetega kriterija za izrekanje ocen učiteljstvu. Kakor vse kulturno dogajanje, tako je bilo tudi ocenjevanje in vrednotenje učiteljevega dela pod negativnimi vplivi in vtisi naših lokalnopolitičnih borb. Mnenje, nazori in kriteriji za priznanja ali zavračanja vrednosti kakega učiteljevega dela so se spreminjali s političnim kurzom. Ocena javnosti kot v dokajšnji meri tudi ocena nadzornika, ki v dogmatični obliki določuje učiteljevo vrednost, je s tem izgubila svojo notranjo etično vrednost. Potekala ni iz skladnosti vzgojnega delovanja v danosti dobe ute-
meljenih oblikovalnih činiteljev in smeri, ampak iz prevladujočih, trenutnih javnih vplivov in nazorov ter političnih egoističnih mnenj o učiteljevih nalogah.
Dokler se bo naše javno kulturno življenje spraščalo samo okoli idejnih borb za pristaše, je gotovo nekvalificirano za izražanje objektivnih ocen o učiteljevem delovanju. Slovenski učitelj se zaveda, da ideja in njeno zagovarjanje še ne značita dela, ampak prej dobro maskirano opravičilo za opuščanje konkretnih življenjskih nalog v problematiki našega narodnega obstoja in bodočnosti.
Učitelj na terenu doživlja, da je za vršenje dela potrebno več nego samo spoznanje. Potrebno mu je doživetje notranje nuje po vršenju določenega dela. K temu duševnemu dogajanju pa ga ne vodijo krilatice dneva, ki se ob prvih sunkih razblinijo v nič, ampak njegovo poglobljeno motrenje in dojemanje narodovega stanja.
Ocene, ki uradno dele učitelje v odlične, prav dobre, dobre in slabe, so ostanek neživ-Ijenjskega, birokratskega šolskega sistema. Danes vemo, da bi marsikateri učitelj, ki je ocenjen dobro ali prav dobro, zaslužil morda tudi odlično. Kdo pa more izmeriti vse njegove notranje napore dela, težave in ovire, ki jih je v sebi in izven sebe moral obvladati? Kdo spozna mnogokrat jako neugodne in neurejene učiteljeve življenjske razmere in ne-prilike, ki so njegovo izhodišče dela in uspeha postavile daleč za druge srečnejše tovariše? Kdo seza tem spoznanjem do poslednjih, bitnih vzrokov?
Ocena naj bo vedno vzpodbudna ugotovitev učiteljevih naporov volje in hotenja, ki morajo vsaj po življenjsko razgledanem nadzorniku dobiti priznanje, četudi tem naporom v delu niso takoj sledili vidni uspehi. Pot do uspešnega dela je zlasti v današnjih dneh težavna, zato naj vsaj nadzornikovo ocenjevanje učitelja v tem podpira. Mesto, da bi bil učitelj deležen za vse napore dela vsaj razumevanja, mu nezadovoljujoča, z ozirom na njegovo lastno zavest dela, nekritična ocena ruši še tisto vero v družbo in uspeh, ki je še ohranjala njegov poklicni idealizem.
Ocena mora služiti pozitivnemu razvoju šolstva. Z uvedbo le dveh kratkih uradnih ocen: zadovoljuje — ne zadovoljuje ob poglobljenem pojmovanju nadzorniških nalog, bi učiteljstvo vsaj moralno dvigali in pripomogli do zopetnega oživetja vere v pravico, poštenje in razumevanje.	šiv.
Učiteljska stalnost
. Z uradniškim zakonom je bila uradništvu odvzeta službena stalnost. Zlasti je bilo z ukinitvijo stalnosti prizadeto učiteljstvo, ki mu je bila s tem odvzeta opora uspešnega dela.
Učitelj opravlja najvažnejše delo v človeški družbi — vzgaja in oblikuje mladino, bodečo generacijo. Kakršno je učiteljstvo, takšna bo mladina. Dober vzgojitelj je zlata vreden. »Dajte mi dosti dobrih mater in preobrazim vam svet«, je rekel velik državnik. In jaz izrek dopolnim: »Dajte narodu dobre matere in plemenite vzgojitelje.«
Naloga učitelja je, da posreduje mladini umsko in srčno izobrazbo. Posredovanje umske izobrazbe zahteva od učitelja, da dobro pozna pos^edujočo snov, ki jo hoče dati mladini. Posredovanje umske izobrazbe pa zahteva od učitelja, da pozna pot, po kateri bo zastavljeni cilj najlaže in najbolje dosegel. Ni namreč vseeno, kakšno metodo oziroma pot ubere učitelj. Za uspešno izobrazbo je potrebno temeljito poznanje izobrazbenega subjekta, t. j. otroka. Od tod izhaja pedagoška zahteva po individualnem, vsakemu otroku adekvatnem izobraževanju. Učitelj mora dobro poznati izobrazujoči subjekt, njegove telesne in duševne lastnosti. Spoznavati in spoznati mora otrokovo dušo in njegove dispozicije in najti temu individuu primerno pot. Brez poznanja otrokovih duševnih lastnosti smo podobni sejalcu, ki seje na nepoznana tla. »Samo zrno, ki bo padlo na rodovitno zem-
V»ei>lna:
Za zvezo učiteljskih organizacij v Jugoslaviji.
Nejasni pogledi v bodočnost.
Ob problemu ocenjevanja učitelja.
Učiteljska stalnost.
KMEČKO NADALJEVALNO ŠOLSTVO: Pred početkom pouka. — Opozorilo na knjižnico.
Šolske kuhinje.
Stanarina in drvarina.
UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ: Zapiši to Kiš!
UČITELJSKI POKRET: Veljavnost statističnih izsledkov.
Učiteljski pravnik. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Splošne vesti. — Iz listov. — Mladinska matica. — Učiteljska tiskarna. — Novosti na knjižnem trgu.
kmečkega naroda marsikaj. To šolstvo bo prerodilo našo vas, s tem naš narod in učvrstilo narodno miselnost, okrepilo čut domoljubja in utrdilo ljubezen do rodne grude in
materinskega jezika. Vsa ta čustva so danes silno potrebna našemu kmetu, ki bo tudi dober in zaveden gospodar in državljan.
Kolar Vilko.
Opozorilo na knjižnico
V tekočem solarnem letu se je izvežbalo na novo precejšnje število učiteljev za vodstvo in pouk na kmečkih nadaljevalnih šolah. Napoveduje se, da bo število teh šol v tekočem šol. letu precej naraslo. Kako velikega pomena je taka šola na podeželju, se je že marsikje poudarjalo, utemeljevalo in dokazovalo. Prav eminentnega pomena pa je tudi za učiteljstvo samo. S to šolo pride mnogo bolj v stik z ljudstvom, domačnost; ljudstvo upošteva in spoštuje učitelja.
Mnogokrat pa je učitelj, ki ustanovi in poučuje na kmečki nadaljevalni šoli, v stiski zaradi gradiva in predavanj. V tem oziru mu je v veliko pomoč banovinska knjižnica kmečkih nadaljev. šol, ki obsega nad 120 Strokovnih knjig v slovenskem, srbohrvatskem, češkem in nemškem jeziku. Te knjižnice se nekateri učitelji prav pridno poslužujejo.
Odbor kmečkega nadaljevalnega šolstva pa izdaja tudi knjižnico kmečke mladine. Do-sedaj so izšle tri brošure; četrta je v pripravi. Prvi zvezek: Zlati nauki o gnojenju je pošel in ga bo treba ponatisniti. Ker pa je izdala letos Kmetijska zbornica svoj 2. zvezek poučnih spisov pod naslovom: Hlevski gnoj in gnojnica, ureditev gnojišč in gnojničnih jam, priporočam kmečkim nadaljevalnim šolam, da segajo po tej knjižici. Knjigo je spisal in'*. Suhadolc in je pisana poljudno z aktualno vsebino. Naroča se pri tajništvu Kmetijske zbornice, dobi se pa tudi v Učiteljski
knjigarni. Ta brošura v splošnem nadomešča preje omenjene Zlate nauke.
Drugi zvezek naše knjige z naslovom Reja goveje živine, ki jo je sestavil naš tovariš Gosak, pa je močno razširjena po šolah zlasti tam, kjer delujejo kmečke nad. šole. Snov je tako poljudno in vsestransko obdelana, kakor se pač da v mali brošuri, da jo lahko s pridom uporablja vsak kmetovalec.
Tretji zvezek z naslovom: O obdelovanju njivske zemlje, je pravkar izšel. Snov za ta zvezek je sestavil ing. Simonič, znan po aktualni knjigi: Poljedelstvo.
Lansko leto je izšla izpod peresa viš. svetnika Jožeta Krošla brošura: Kmečka izobrazba. Znani organizator kmečkega in gospodinjskega nadaljevalnega šolstva je v tej brošuri podal poleg nekaterih statističnih podatkov važne napotke za sistematično delo na naših šoiah v pogledu kmetijstva.
Navedene brošure so namenjene v prvi vrsti kmečkim nadaljevalnim šolam. Zelo važen pripomoček pa so in bodo pri praktičnem gospodarskem znanju na više organiziranih šolah. Prav tako se lahko s pridom uporabljajo na meščanskih šolah s kmetijskim značajem.
Vse navedene brošure se naročajo na V. meš. lj. šoli v Ljubljani (Upr. lj. š. Ljubljana - Barje), kjer posluje tudi knjižnica kmečkega nadaljevalnega šolstva za dravsko banovino.	Tit Grčar.
Milica Stupan:
Šolske kuhinje
(Konec.)
ljo, bo rodilo sad.« Prva učiteljeva naloga, ko stopi med otroke je, da jih spozna. To delo pa ni lahko. Zahteva celega človeka ter velike zmožnosti opazovanja. To opazovanje je dolgotrajno, ker otrokova duša ni predmet, ki b; ga lahko videli in fotografirali. Otrokova duša se odraža v stotero malenkostnih lastnostih: v vedenju, govorjenju, pisanju, sočustvovanju, prijateljstvu, dobroti itd. Učitelj mora videti vse te lastnosti, si jih zapisovati in iz njh izluščiti otrokov značaj. Ni mi treba poudarjati, da tega ni mogoče izvršiti v 1 tednu ali 1 mescu. Saj potrebuje učitelj 1 mesec, da pozna vse učence po imenu. Iz tega razloga bi bilo najbolje, če bi učitelj spremljal svoje otroke skozi vseh 8 let. To je prvi razlog, ki govori za učiteljevo službeno stalnost. Z vsakim menjavanjem — zlasti še med šolskim letom — je pretrgana kontinuiteta vzgoje, ker potrebuje novi učitelj zopet dosti časa, da spozna otroke in najde njim primerno metodo. Pedagoškoizobrazbeni razlogi zahtevajo, da ostane učitelj v enem šolskem okolišu čim dalje časa.
Drugi razlog, ki govori za učiteljevo stalnost, je v ozki zvezi z izobrazbenim postopanjem. Za temeljito spoznanje otrokove duše in za vzgojo srca ne zadostuje samo spoznanje otrokovih umskih zmožnosti, temveč predvsem poznanje socialnih razmer, v katerih otrok živi. Vzgojitelj, nele »učitelj«, mora poznati otrokove starše, njih nravstveno in socialno življenje ter gosoodarske razmere, v katerih se nahajajo. Slab je tisti učitelj, ki misli, da je njegovo delo s poukom v šoli končano, in ne najde potrebe, da bi spoznal socialne, gospodarske in kulturne razmere svojega šolskega okoliša. Učitelj se ne sme zapreti med štiri stene, temveč mora med ljudstvo ter spoznati njega ekonomske, socialne in kulturne potrebe. Ni nobena tajna, da so domače razmere eminentne važnosti za duševni razvoj otroka. Dom lahko uspešno podpira ali močno ovira otrokovo vzgojo. Primerne razmere in skrb staršev ugodno vplivajo na vzgojno prizadevanje.
Spoznanje domačih razmer je velike važnosti za pravilno ravnanje z otroki, kakor je spoznanje kulturnih in socialnih razmer šolskega okoliša eminentnega pomena za razmeram primerni izbor snovi. Za spoznanje vseh teh okolščin je treba dosti truda in časa. To
je drugi razlog, ki govori v prilog učiteljeve stalnosti. Učitelj naj ostane čim več časa na enem in istem službenem mestu, ker mu to omosoča temeljito spoznanje ljudstva in kulturnih socialnih razmer. To spoznanje je odličen faktor pri pravilni izobrazbi in vzgoji otrok.
Še en razlog je, ki govori za uvedbo stalnosti — občutek sigurnosti. Vzgoja in izobrazba zahtevata od učitelja, da živi za svoj poklic. Politično opredeljenje ne bi smelo biti nikoli merilo človeške vrednosti, temveč samo človekovo delo in življenje. Ne kaj si, temveč kako delaš in živiš, je pravo merilo. Prepričan sem, da bi bilo mnogo več doslednih in značajnih ljudi, če bi vedeli, da jih ne sodijo po njihovem prepričanju, temveč po njihovem delu. In to velja še v prav posebni meri za učiteljstvo. Učitelj mora biti najprej sam vzgojen in mora biti na jasnem glede svode svojega dela. Stremeti mora po samoiz-cbrazbi. Za tem bo stremel zopet samo tisti, ki mu je poklic v veselje in srečo. Veselje do poklica pa ne izvira samo iz prirojenih dispozicij, temveč je v veliki meri odvisno od razmer, v katerih učitelj živi. Veliko vlogo ima materialni položaj. Gmotno' oskrbljen vzgojitelj bo lahko posvetil vse svoje sile samo svojemu delu. Kruhoborstvo je smrt idealnega dela. K materialni neodvisnosti spada še neodvisnost dela,, t. j. stalnost. Učitelj, ki ve, da uživa stalnost na službenem mestu, se bo dela lotil z večjim veseljem in navdušenjem kakor tisti, ki ne ve, kje bo jutri.
Vzgojno delo zahteva občutek popolne sigurnosti. Ne potegujem pa se za stalnost zato. da bi smel učitelj delati, kar bi se mu zljubilo. Ne, stalnost je samo za dobre učitelje, kdor pa je kaj zagrešil, naj ga zadene kazen. Proti takemu učitelju naj se uvede disciplinska preiskava in naj se kaznuje. Tudi zločincu je treba prej zločin dokazati, preden se obsodi. Učitelj, ki je na svojem mestu, naj ostane, kakor dolgo hoče. Za vzgojo je to samo dobro, ker najboljši učitelj je zadovoljen učitelj.
Vse zgoraj navedeno me opravičuje, da zaključim s pozivom da se za učiteljstvo ponovno uvede stalnost na službenem mestu, ker je stalnost najboljša opora uspešnemu vzgojnemu prizadevanju.
12. Krompirjeva juha z ječmenčkom ali rižem.
Za 50 oseb potrebujemo:
1 kg ječmenčka št. 4 po din 11,—	„	11,—
Vt kg masti po din 25,— ...	„	6,25
16 kg krompirja po din 1,50 . .	din	24,—
Vt kg moke OOg po din 9,— . .	„	2,25
Vt kg čebule po din 2,— . . .	„	0.50
K kg soli po din 1,50.....„	0,40
Vt litra kisa po din 4,— ....	„	2,—
česen, timijan, lovor, kumina, poper ,. 1,—
din 47,40
47,40 din : 50 = 0,94 din Krožnik te krompirjeve juhe stane torej samo 94 par. Če bi vzeli sam krompir, bi juha premalo izdala, zato dodamo ječmenček, da je jed bolj tečna in okusna. Še bolje pa je, če vzamemo namesto ječmenčka riž ali pa testenine. Jed je potem samo za malenkost dražja.
Priprava: Krompir narežemo na krhlje in ga pristavimo v velikem loncu obenem z drobno nasekljanim česnom, lovorjcvimi listi, kumino in timijanom ter pustimo vreti. Ko je že krompir skoraj mehek, vsujemo vanj oprani ječmenček ali riž in kuhamo dalje. (Ječmenček najbolje namočimo prejšnji dan.) Čebulo opražimo na masti svetlorumeno, posujemo z moko, ki jo pustimo zarumeneti, zmešamo vse skupaj, ko je mehko, solimo in dodamo poper.
13. Pljučka s krompirjem.
Za 50 oseb potrebujemo:
3 kg govejih pljučk po din 8,— .	din	24,—
16 kg krompirja po din 1,50 . .	„	24,—
Vi kg čebule po din 2,— .... ,,	1,—-
Vt kg masti po din 25,— ...	„	6,25
K kg moke 00g po 'din 9,— . .	„	2,25
Vt kg soli po din 1,50.....„	0,40
česen, lovor, timijan, poper . .	„	2,—
Vi litra kisa po din 4,— . . .	2,—
din 61,90
61,90 din : 50 = 1,23 din
Krožnik te jedi stane torej din 1,23. Seveda so boljša telečja in svinjska pljučka, a tudi goveja so prav okusna.
Priprava: Krompir olupimo, narežemo na krhlje in pristavimo v velikem loncu. Dodamo česen, lovor in timijan in pustimo vreti. Medtem pljučka snažno operemo in narežemo surova z mesoreznico (strojčkom za fašira-nje). Ko je krompir že napol mehek, dodamo pljučka in pustimo oboje do mehkega vreti. Drobno narezano čebulo opražimo na masti svetlorumeno, notresemo z moko, ki jo pustimo zarumeneti in damo nato v veliki lonec. Končno še solimo, kisamo in popramo.
14. Vampi s krompirjem.
Pripravimo jih tako kakor pljučka, samo da skuhamo vampe posebej, ker potrebujejo več časa, preden so mehki. Ko so kuhani, jih šele narežemo z mesoreznico in dodamo krompirju. Vse drugo vzamemo tako kakor pri pljučkih, samo namesto popra dodamo papriko.
Vampi so sicer dražji kakor pljučka, a ker so bolj izdatni, jih lahko vzamemo pol kilograma manj. Če torej vzamemo namesto 3 kg pljuč 2 Vi kg vampov, stane krožnik vampov približno toliko kakor krožnik pljučk.
15. Segedinski golaž s krompirjem.
Za 50 oseb potrebujemo: 1 kg mastne svinjine po din 18,— din 18,—
3 kg kislega zelja po din 4,— . „	12,—
14	kg krompirja po din 1,50 . . „	21,— V> kg čebule po din 2,— .... „	1,— 10 dkg masti po din 25,— ... „	2,50 Vt kg moke OOg po din 9,— . . „	2,25
15	dkg soli po din 1,50 .... „	0,25 paprika, timijan, česen, lovor . „	2.—
din 59,—
59 din : 50 = 1, 18 din
svinjine (zajca ali kak drug masten kos), potrebujemo samo 10 dkg masti, samo toliko, da lahko opražimo meso.
Priprava: Krompir olupimo, narežemo na krhlje, solimo in pristavimo v velikem loncu. Kislo zelje skuhamo posebej in mu dodamo nekaj strokov na drobno stolčenega česna, lovorjeve lističe in timijan. Ko je oboje, krompir in zelje že mehko, primešamo zelje krompirju v veliki lonec. Medtem razbelimo v prežigalki mast, dodamo čebulo, ki jo pustimo zarumeneti, nato pa na drobne koščke narezano ali še bolje faširano svinjino in jo dušimo do mehkega. Nato jo potresemo z moko, ki jo pustimo zarumeneti in damo vse skupaj v veliki lonec. Dodamo žlico sladke paprike, potrebno vodo in pustimo zavreti.
16. Mlečna kaša.
Za 50 oseb potrebujemo: 3 Vt kg prosene kaže po din 8,— . din 28,—
10 litrov mleka po din 2,— ...	„	20,—
lA kg krist. sladkorja po din 13,50	„ 6,75
1 zavitek cimeta......„ 2,50
20 dkg soli po din 1,50 . . . .	,. 0,30
din 57,55
57,55 din : 50 = 1,15 din
Krožnik te sladke, okusne »otroške paše« stane torej din 1,15. Mlečna kaša je sicer bolj »lačna« jed, a ker jo imajo otroci tako zelo radi, storimo dobro, če jim jo čim večkrat skuhamo.
Priprava: Kašo snažno operemo, odstranimo vsako črno zrnce, ki napravi kašo grenko, vkuhamo kašo v mleku, dodamo sladkor in cimet in dolijemo vode, kolikor je še manjka. Pridno je treba mešati, ker se kaša hitro zasmodi.
Prav na isti način pripravimo mlečni riž, ki je pa danes, ko je riž tako drag in ga še ni dobiti, za šolske kuhinje predraga jed. Če računamo kilogram riža samo po 14 din, stane krožnik mlečnega riža din 1,56.
17. Jabolčna juha s kašo.
Za 50 oseb potrebujemo: 3 Vt kg prosene kaše po din 8,— . din 28,—•
6 kg jabolk po din 2,— ...	„	12,—
kg krist. sladkorja po din 13,50 „	6,75
15 dkg soli po din 1,50 ... .	„	0,25
zmlet cimet in stolčeni klinčki .	„	2,—
Vi kg masti po din 25,— ...	„	6,25
V\ kg moke OOg po din 9,— . .	„	2,25
din 57,50
57,50 din : 50 = 1,15 din Krožnik te juhe, ki ima zelo prijeten, kiselkast okus, stane torej din 1,15. Ta jed je zelo priporočljiva tedaj, če dobi šolska kuhinja v dar jabolka, ki jih hočemo porabiti. Če nimamo kaše, vzamemo lahko tudi ječmenček ali pa še bolje riž. Če imamo več jabolk, jih lahko več dodamo, a če so kisla, moramo dodati tudi več sladkorja.
Priprava: Kašo snažno operemo, odstranimo črna zrnca, jo vkuhamo v vrelo vodo v velikem loncu, solimo in skuhamo do mehkega. Jabolka olupimo, narežemo na krhlje in skuhamo posebej s sladkorjem, cimetom in klinčki. Ko je vse; mehko, zmešamo v velikem loncu. V prežigalki napravimo svetlorumeno prežganje iz moke in masti, vsujemo v veliki lonec, dolijemo potrebno vodo in pustimo vse skupaj še enkrat zavreti.
18. Buče s krompirjem in fižolom.
Za 50 oseb potrebujemo:
7	kg buč po din 2,—.....din	14,—
8	kg krompirja po din 1,50 . .	„	12,—
2 kg fižola po din 5,— ....	„	10,—
Vt kg masti po din 25,— ...	„	6,25
Vt kg moke OOg po din 9,— . .	„	2,25
Vt kg čebule po din 2,— ...	„	0,50
^ kg soli po din 1,50........0,40
Vi litra kisa po din 4,— ....	„	2,—
čebula, lovor, timijan1.....„	1,—
paprika, kumina in poper . .	1.—
KMEČKO NADALJEVALNO ŠOLSTVO
Pred pričetkom pouka
V mescu novembru se bo pričel na naših kmečkih nadaljevalnih šolah in tečajih zopet reden pouk. Te šole in tečaji so brezdvomno prav velike važnosti za naš kmečki stan, za našo slovensko vas in za preusmeritev gospodarstva na našem podeželju. Vzgoja kmečke mladine v duhu sodobnega napredka, ki zelo zadeva tudi naše kmečko gospodarstvo, je prav danes zelo, zelo potrebna. Vzporedno s to popolnoma praktično življenjsko vzgojo pa je silno aktualna globoka nacionalna vzgoja naših bodočih gospodarjev, vzgoja kmečkega naraščaja v duhu globoke vere v naš narodnostni državni obstoj, vzgoja globokega čustva ljubezni do rodne grude in materinskega jezika. Vse to je danes naloga kmečkih nadaljevalnih šol, ki skušajo v naši vasi ustvariti novo, trdno, neomahljivo in zavedno ter sodobno izobraženo občestvo, katerega član je vsak poedinec na vasi. Le taka vas bo lahko kljubovala vsem raznim idejam, ki prihajajo od vseh vetrov in hočejo zastrupljati osnovne celice našega kmečkega stanu, kot stebra države.
Da pa bo ta vzgoja temeljita, vsestranska, potrebuje kmečki mladenič poleg šole in pouka še nekaj drugega, kar ga bo vzgajalo tudi takrat, ko ne sedi v šoli v šolski klopi. Tak vzgojni činitelj bi bil primeren list, ki bi ga kmečki mladenič čital doma in bi v njem našel vse, kar je za njegov duševni razvoj potrebno, obenem pa nekaj praktičnih naukov, ki so mu potrebni pri vsakdanjem delu v življenju.
Potreba po nekem glasilu je ponekod vznikla sama spontano iz vrst učencev kmečkih nadaljevalnih šol, ki so spoznali in odkrili neko vrzel pri pouku, ker pač ni pravega čtiva, ki bi se lahko uporabljalo v šoli in doma. Tako glasilo naj bi objavljalo poljudno pisane članke estetske, narodnostne, etičnomoralne, z domovinsko ljubeznijo prežete vsebine. Poleg tega pa tudi nekaj strokovnih aktualnih člankov, vesti iz raznih kmečkih organizacij ter kako povest iz kmečkega življenja. Tako urejen list bi brezdvomno ugajal naši kmečki mladini in bi po njem prav pridno posegala. Izhajati bi moral spočetka mesečno, pozneje pa štirinajstdnevno ter ne bi' smel biti predrag. Če vzamemo za primero »Naš rod«, si lahko ustvarimo sliko, kakšen naj bi bil ta list glede oblike.
Poudarjati moramo še, da bi vse članke pisali učitelji kmečkih nadaljevalnih šol, ki najbolj poznajo psiho in mentaliteto našega kmečkega naraščaja, saj edino učitelj in duhovnik kot inteligenta živita med narodom in delita z njim vse dobro in slabo, vse veselje in tegobe.
Misel po izdaji lista bo treba čimprej realizirati in najti za to primerna sredstva, ki bi jih lahko za prvo silo dale na razpolago gospodarske organizacije kakor tudi kr. ban-ska uprava. Po prebitju prvega leda, bi se list prav lahko pozneje sam vzdrževal.
Drugo aktualno vprašanje naših kmečkih nadaljevalnih šol je okvirni učni načrt, ki je neobhodno potreben. Do sedaj sta veljala kot osnovna učna načrta Gosakov in Jandlov. Vendar sta oba ta načrta lokalna in ne obsegata maksimuma za vse gospodarske enote Slovenije. Okvirni učni načrt mora biti nekaka sinteza vseh lokalnih učnih načrtov posameznih gospodarskih enot, ki jih je v Slo-
veniji več. Iz takega načrta bi si potem posamezniki v okviru svojega delovnega načrta in ozirajoč se na tiste panoge gospodarstva, ki so v tistem okolišu prav aktualne, napravili svoj podrobni učni načrt, ki bi vseboval podrobno izdelane delovne enote, ki ustrezajo gospodarski strukturi pokrajine, kjer deluje. Na ta način bi se vse delo usmerilo v neke smotrnejše tire in vsi tiri bi vodili k skupnemu cilju in smotru, ki bi ga predvideval ta skupni okvirni učni načrt.
Kolikor smo informirani, namerava kraljevska banska uprava na vsak način izdati še to leto tak učni načrt in pri sestavi tega načrta bodo sodelov&li predvsem tisti učitelji kmečkih nadaljevalnih šol, ki imajo že večletno prakso. To akcijo kraljevske banske uprave pozdravljajo vsi učitelji kmečkih nadaljevalnih šol, ki zasledujejo pri svojem delu skupen in enoten cilj.
Tretji važen problem je šolska obveznost za te šoie. Zaradi šolske obveznosti so mnenja zelo različna. So za splošno obvez-nost, tudi za lokalno splošno obveznost itd. Pri teh različnih mnenjih pa je vendar ena skupna misel, ki obstoja v tem, da so kmečke nadaljevalne šole zelo potrebne in so edina možnost nadaljnje izobrazbe tiste kmečke mladine, ki nima možnosti, izobraževati se v raznih strokovnih kmetijskih šolah. Pri vsem tem pa moramo doseči to, da bi vsak kmečki fant, ki bo prevzel doma posestvo, brezpogojno moral obiskovati dvoletno kmečko nadaljevalno šolo. S tako uzakonjeno obveznostjo, ki ne bi smela poznati tolerance, bi dosegli dvojno:
1.	vsaka večja vas bi dobila na ta način svojo kmečko nadaljevalno šolo;
2.	na kmečkih domovih bi gospodarili mladi gospodarji, ki bi bili strokovno usmerjeni v tok sodobnega modernega gospodarstva, obenem pa bi bili idejno in narodno trdno vzgojeni in bi na ta način tvorili novo vaško občestvo, ki ga danes zahteva tudi duh časa.
Taka obveznost bi bila neka kompromisna rešitev vseh struj in vseh načinov, kakor si ga zamišljajo razni poborniki nadaljevalnega šolstva, in na ta način bi vzgojili vse gospodarje, bodisi tiste, ki prevzamejo posestvo doma, bodisi, da se priženijo drugam.
Obstoja še četrto važno vprašanje, ki se pa tiče učiteljevega dela. Delo na teh šolah je silno naporno in zahteva od učitelja poleg strokovnega znanja tudi dosti napora. Zato je honorar, ki ga prejema učiteljstvo za to delo, zelo skromen. Brezdvomno bi se moral honorar dvigniti in sicer od sedanjih 15 din od ure vsaj na 20 din, tako, da bi učiteljstvo za svoj trud dobilo primerno plačilo. Z ozi-rom na vsesplošno korist, ki jo ima naš narod, še večjo pa naše narodno gospodarstvo od teh kmečkih nadaljevalnih šol, kjer se vzgaja za svoje poklicno delo in življenje naš kmet kot producent na svoji zemlji, bi taka malenkostna žrtev ne bila pretirana.
Učiteljstvo kmečkih nadaljalvalnih šol pričakuje, da bodo vsi ti aktualni problemi naše kmečke nadaljevalne šole našli razumevanje povsod, zlasti pa pri kraljevski banski upravi, ki je temu pokretu zelo naklonjena in tudi voljna žrtvovati za vzgojo našega
Krožnik te jedi stane torej 98 par. Ta jedilnik bo v šolskih kuhinjah izjemoma morja v začetku novembra na vrsti, če bi dobili kje prav poceni ali celo zastonj še buče na razpolago. Ta jed je zelo okusna in tečna, |cer dodamo fižol. Lahko jo pa seveda napravimo še bolj okusno, če dodamo nasekljan peteršilj, nastrgana jabolka, smetano ali paradižnike.
Priprava: Buče olupimo, nastrgamo na rezance in pristavimo z malo vode in kumine v velikem loncu. Pustimo jih vreti do mehkega. Krompir olupimo in narežemo na krhlje ter skuhamo posebej, nato mu dodamo timi-jan, lovor in česen. Tudi fižol skuhamo posebej. Ko je vse mehko, zmešamo v velikem |oncu. Ražbelimo mast, damo v njo eno drobno narezano čebulo, pustimo zarumeneti, po-tresemo z moko in napravimo prav svetlo brežganje, ki ga dodamo ostalemu. Končno
še kisamo, dodamo sol, papriko in poper in doli jemo potrebno vodo.
—o—
S tem je končana vrsta teh jedilnikov, ki so vsi preizkušeni. Vsi so namenjeni za mno-žinsko kuhanje, predvsem za šolske kuhinje, in so sestavljeni tako, da ne stane kosilo povprečno več kakor din 1,10 (po mariborskih cenah na drobno v začetku oktobra leta 1940.). Ker so namenjeni predvsem za šolske kuhinje, ki obratujejo večinoma od novembra do aprila, torej v času, ko ni sveže povrtnine na razpolago oziroma je predraga, upoštevajo samo ona živila, ki jih je v tem času zlahka dobiti. Kljub temu pa niso enolični in nudijo dovolj izbire. Vsi so sestavljeni tako, da so tečni in okusni, in če se kuha točno po navodilu, se jih lotijo otroci res z veseljem in slastjo, da jih je veselje gledati.
Stanarina in drvarina
Z zakonom o ljudskih šolah je določeno, da pripada učiteljstvu naturalno stanovanje oziroma stanarina. Zakonodavec je določil, da so naturalna stanovanja obvezna za deželo in sicer jih mora biti v roku 6 let (do 5. de-;embra 1935.!) toliko, kolikor je oddelkov na &oli. Ta določba je velike važnosti za vasi, kjer je učiteljstvu težko ali celo nemogoče najti primerno stanovanje. Na žalost se še do danes ni uredilo vprašanje naturallnih stanovanj, ker jih krajevni šolski odbori niso dozidali. Na deželi še vedno manjkajo naturalna stanovanja in mora učiteljstvo mnogokrat stanovati v nezdravih, vlažnih in nehi-gieničnih stanovanjih v kmečkih hišah. Nihče ne omalovažuje kmečkih hiš, toda dejstvo je, da ne ustrezajo današnjim higienskim zahtevam. Edino primerne so na vasi hiše trgov-pev, gostilničarjev in boljših obrtnikov in kmetov, v mnogih vaseh pa tudi teh ni. V vasi, v kateri sem pred leti služboval, ni bilo niti trgovca niti gostilničarja ali obrtnika in vseh 11 hiš ni premoglo prostora, kjer bi mogel »učiteljskim razmeram« primerno stanovati. Zato je umestno, da skrbi prosvetna oblast, da se na vaseh sezida zadostno število učiteljskih stanovanj. Z novo uredbo je sedaj urejeno vprašanje velikosti stanovanj. Osnovno stanovanjsko načelo pa mora biti, da bodi vsak stanovalke v svojem — četudi malem — stanovanju sam, neodvisen in nemoten. Od tod ljudska želja po lastni hiši, kjer »lahko delaš, kar hočeš«.
Za mesta in večje kraje določa zakon stanarino namesto naturalnih stanovanj. Ta določitev je razumljiva, ker je v večjih krajih laže dobiti stanovanje kakor na vasi. Cesto nastanejo tudi tukaj težkoče, ki jih je pa vendarle laže prebroditi kakor na deželi. Zakon določa sledeči pavšal za stanovanje: na vasi din 150,—, v trgih in mestih din 200,—, v banovinskih mestih din 300,—. To stanarino prejema učiteljstvo ne glede na zakonsko stanje (samci in poročeni). Za stanovanjske razmere samskega učiteljstva ta pavšal zadostuje, v nobenem primeru pa ne za poročeno učiteljstvo. Nihče ne more zanikati, da mora (ne more!) imeti poročen učitelj večje stanovanje. Imeti mora vsaj 3 prostore (2 sobi, kuhinjo in pritikline). S pripadajočo stanarino je mogoče nabaviti 1 stanovanjski prostor. To se pravi, da bi moralo dobiti poročeno učiteljstvo večjo, stanovanjskim potrebam ustrezajočo stanarino. Poročeno učiteljstvo bi moralo prejemati za svoje razmere sledečo stanarino: na vasi din 300,—, v trgih
in manjših mestih din 400,—, v večjih mestih din 600,— do din 800,—. Ta stanarina bi bila primerna. Zakonodavec bi vendarle moral napraviti razliko med stanarino, ker je jasno kot beli dan, da potrebuje poročen učitelj večje stanovanje, za katero mora tudi več plačati.
Dotakniti se moram še vprašanja drva-rine. Učiteljstvo je prejemalo prej drva v na-turi in sicer samsko 4,5 m3 in poročeno 9 m3. Krajevni šolski odbori so dajali zadnja leta polovično količino, t. j. 2,75 oz. 4,5 m3. Ko je prevzela šolski proračun banovina, je izpre-menila drvarino v pavšal, ki znaša za samsko učiteljstvo din 300,— in za poročeno din 600,— letno. V začetku je banovina plačevala ta pavšal četrtletno, sedaj pa ga plačuje mesečno. Mesečna doklada znaša za samce 25 in za poročene 50 dinarjev.
Ta pavšal nikakor ni pravičen. Prvič moram poudariti, da so cene drv zelo različne: v enem kraju so drva cenejše, v drugem dražja. Tako so stala do lanskega leta v gozdnih predelih 50—60 din, druigje pa 70—90 dinarjev za kubični meter. Drugič je ostal pavšal neizpremenjen. dočim so se cene za drva zvišale za 50—100 %. Na Dolenjskem so stala lani bukova drva Ia 50—60 din, letos jih ni dobiti pod 120 din (100 %). Lansko leto si je lahko nabavil učitelj v gozdnih pokrajinah za svoj pavšal 5—6 m3 oz. 10—12 m3, letos pa samo 2,5—2,7 oz. 5—5,5 m3. Prekalkuli-rajmo, koliko stane kurjava za samsko oziroma poročeno učiteljstvo v današnjih razmerah. Samci, ki kurijo samo 1 prostor, rabijo mesečno povprečno /4 m3 = 6 m3 letno. (Ta račun velja povprečno, ker v resnici se kuri v stanovanjskih prostorih samo v zimskih mescih, ki jih pa zaradi računa ni tako lahko opredeliti. Povprečno se rabi za 1 prostor 5 do 6 m3.) Povšal bi torej moral znašati šestkrat 115 din = 690 din letno ali 57 din mesečno. Poročeno učiteljstvo rabi za ogrev enega stanovanjskega prostora isto kakor samsko učiteljstvo, t. j. 6 m3. Za kurjenje v kuhinji se računa povprečno mesečno % m3, 't. j. 9 m3 letno. Skupaj torej 14 m3. Pavšal bi torej moral znašati 14X115 din = 1600 din letno, ali 133 din mesečno. Dejanske razmere bi. torej zahtevale, da bi se zvišal pavšal za samsko učiteljstvo na ca 50 din in za poročeno na 130 din mesečno.
Umestno bi bilo, da bi se te naše upravičene zahteve vzele v pretres in bi se nam dodelili današnjim zahtevam ustrezajoča stanarina in drvarina.
Potreba raeioniranja prodaje življenskih potrebščin
Vsem so nam še v spominu ogromne količine vseh življenjskih potrebščin, ki so bile na razpolago pred pričetkom vojne, t. j. pred
1. septembrom 1939. Še v lanskih zimskih mescih ni bilo čutiti na trgu pomanjkanja blaga. V mescu juliju letošnjega leta pa je pričelo blago pohajati. Najprej je zmanjkala moka in to v času, ko je končala žetev in je prišla na trg nova pšenica. Proti pričakovanju pa ni bilo dobiti ne pšenice in ne moke. Pričela se je prava borba za moko in kruh. Pomanjkanju moke je sledilo pomanjkanje olja in sladkorja. Ljudje so hodili dan za dnem z majhnimi steklenicami od trgovine do trgovine, kjer se deli olje kakor zdravila v lekarnah — malo in drago. Zadnje mesce pa ga sploh ni bilo dobiti niti kapljice. Nič bolje ni bilo s sladkorjem, ki so ga trgovci prav tako dajali samo po četrt kilograma, nazadnje pa je splbh izginil. Isto se je dogajalo pri drugih potrebščinah: masti, volni, rižu, dr-Vzroki za te abnormalne pojave so materialne in psihološke narave. Res je, da je bila kmetijska kakor industrijska produkcija manjša; prva zaradi pomanjkanja delovnih moči, druga pa je bila ovirana zaradi dobave surovim. Vendar se produkcija ni zmanjšala v toliki meri, da bi upravičeno' ne bilo nobenega blaga. N. pr. pridelek pšenice znaša v letošnjem letu 15,545.657 q, dočim je znašal lanski pridelek 23,488.356 q in je torej za 33 odstotkov manjši. Ako računamo, da porabi 1 prebivalec povprečno 175 kg pšenice ali 142 kilogramov moke letno, tedaj bi se smela potrošnja zmanjšati za 42 kg letno ali 3,5 kg mesečno. O kakem pomanjkanju pa bi ne smelo biti govora. Isto je s produkcijo olja in sladkorja. Normalno potrebuje naša država 16 milijonov ton olja letno. Domača produkcija bo znašala po približnih cenitvah 12milij. ton, iz Bolgarije pa bo Prizad uvozil 5 milij. ton, t. j. 17 mrli j. ton, kar bo zadostovalo za normalno potrošnjo. Sladkorna produkcija bo zadostovala za pokritje potrošnje. Tudi pridelek masti ne bo manjši, ker je letos iz-Tedno dobro obrodila koruza, ki je najvažnejša hrana špeharjev.
premožnejši sloji, ker je za to potreben — denar. Delavci, nameščenci in manjši obrtniki ter viničarji si niso mogli oskrbeti zalog, ker jim prejemki zadostujejo komaj za sproti in »živijo iz rok v usta«. Tako je kopičenje živil imelo dve slabi posledici: prvič je prekomerno povpraševanje nesorazmerno dvignilo cene; drugič je prekomerno kupovanje bogatejših slojev izpraznilo zaloge, da niso mogli dobiti revnejši sloji za visoke cene najvažnejših življenjskih potrebščin niti za dnevno preživljanje. To dejstvo dovolj jasno govori, da bo treba nekaj ukreniti, hitro in energično, da se reši naše abnormalno gospodarstvo. V prvi vrsti pride v poštev racioniranje življenjskih potrebščin. Ban naše banovine g. dr. Natlačen je izdal 8. oktobra tozadevni razpis vsem sreskim načelstvom, ki glasi: »Da bi se kupovanje življenjskih potrebščin normaliziralo in da se ne bi nekaterniki na škodo splošnosti zalagali čez svojo redno potrošnjo ter s tem odtegovali blago potrebam splošnega konsuma, odrejam: 1. Producenti in trgovci morajo svojim strankam racionirati prodajo blaga v količinah, kot to ustreza njih dosedanji potrebi, ki so jo krili pri tistem produ-centu ali trgovcu. 2. Konsumentom, ki niso stalni odjemalci, se prodaja blaga tudi racio-nira in sicer primerno količinam, s katerimi razpolaga producent ali trgovec, upoštevajoč pri tem dobo, v kateri bo mogel nabaviti novo blago. 3. To racioniranje se nanaša na vse predmete, ki spadajo ali bodo spadali pod kontrolo cen. 4. Trgovci ne smejo razširjati med nakupovalci vesti, da bo nekega blaga zmanjkalo ali da se bo podražilo, in s tem navajati na prekomeren nakup.«
Ako se bodo vsi producenti oz. trgovci pošteno in objektivno držali gonnjih navodil, bo v trgovini kmalu nastal red. Ta ukrep nam zopet zgovorno- priča, da bi morala oblast silično naredbo izdati takoj, ko so se v gospodarstvu pojavile prve motnje, najbolje takoj v začetku vojne. Ni bil umesten nasvet, da naj si ljudje delajo zaloge, ker je bilo pričakovati, da bo sledil prekomeren nakup in z njim podražitev in pomanjkanje blaga. In res je šlo to pot. Ne verujem niti v učinkovitost slednje naredbe, ker jo bodo trgovci mogll'i izrabljati. Prijateljskim strankam bodo lahko vedno dali več, češ toliko so jemali prej. V mestu si pa zopet pomagajo s tem, da
% *
Nerod ima siguren občutek za vse ono, kar je zdravilno. Ni le slučajno, da se ravno pri nas popije toliko bele kave. Naše gospodinje jo ved6 mojstrsko pripraviti. Naravno, s »Kolinsko« to vedno dobro uspd.
ZSEDNO IZDATNA VALI 7 ETNA CiKOtiUA
hodijo ljudje od trgovine do trgovine in kupujejo vsako količino, ki jo dobijo. Reveži si seveda tega ne morejo privoščiti. Edino učinkovito in pravično bi bilo racioniranje življenjskih potrebščin in izdaja istih na karte; n. pr. mast, olje, moka, sladkor, meso, milo itd. Na ta način bi odpadlo vsako kopičenje življenjskih potrebščin in porazdelitev bi bila enakomerna. Samo s tem ukrepom, če ne bo prišel prepozno, bo uveden red v gospodarstvu.
Upamo in želimo, da bo oblast v polni meri zaščitila šibkejši sloj prebivalstva ter mu omogočila dostojno življenje. S tem si bo pridobila zaupanje ljudstva.
Kar se tiče materialne strani se ni bati pomanjkanja. Razloge pomanjkanja moramo iskati druigje. Ti so psihološke narave. Iskati jih moramo na strani producentov in konisu-mentov. Znani so primeri, da so imeli producenti polne zaloge, a blaga niso hoteli prodajati — iz špekulacije. Mnogi so na ta način dobro zaslužili. Sami izračunajte, koliko znese dobiček špekulanta, ki je imel v skladišču več vagonov moke in se je cena med časom dvignila za 1 ali celo več dinarjev pri kilogramu. Zadnji čas je posegla vmes oblast in strogo kaznovala take špekulante, ki so prikrivali zaloge zaradi dobička. Banovina Hrvatska jih pošilja v Dolnji Lapac, naša pa v Ko-privnik pri Kočevju in Stari trg ob Kolpi. Nikakor pa ne smemo metati vse trgovce v en koš, saj je med njimi večina poštenih. Nihče ne more zahtevati, da bi trgovec ne sme! imeti pri blagu običajnega dobička, obsojanja vredni so le tisti, ki jim ni mar ljudska potreba in beda in ki jim je tuje vsako poštenje in socialni čut ter poznajo edino le — svoj dobiček. Take, na račun obubožanega ljudstva obogatele špekulante, bi morala oblast eksemplarično kaznovati, v hujših primerih z robijo in zaplenjenjem premoženjea. Ali ni vnebovpijoči greh, ko čaka verižnik pri polnih zalogah na višje cene, medtem ko otroci delavskih in siroma&nejših slojev gladujejo in zmrzujejo. Ta naša kruha potrebna mladina nam mora biti vedno pred očmi, ko presojamo take proti družbi zagrešene zločine.
Drugi nič manjši razlog pomanjkanja življenjskih potrebščin je »strab pred pomanjkanjem«. Ljudstvo je do najvišje mere živčno napeto. To so izrabili špekulanti in vojni dobičkarji, ki so »razglasili«, da bo zmanjkal ta in ta predmet — in ljudje so se zanj dobesedno trgali, kot bi bil zastonj. Ni čudno, da je blaga zmanjkalo. Ljudje so kupovali preko mere in se zalagali. Dobro in koristno je, če si ljudje oskrbijo zaloge; škodljivo je le, da si jih lahko napravijo samo eni, drugi pa si jih ne morejo, ker nimajo sredstev. Eni so si napravili toliko zalog, da za druge ni preostalo nič več. Zaloge so si napravili samo
UČITELJSKI POKRET
Veljavnost statističnih izsledkov
jetnost temelji na zakonu velikih števil, ki so ga temeljito obdelali veliki matematiki kot Poisson, Laplace, Gauss in dokazali, da se pri velikem številu nekih pojavov srednji ali povprečni največkrat ponavljajo, a ekstremni v obeh smereh najmanj. Ta zakon velikih števil velja tudi v statistiki in posebej še v variacijskem računu, ki se zaenkrat največ v naših razpravah uporablja. Če sedaj pri svojih raziskovanjih opiramo svoje izsledke na številčna dognanja iz kolektivov, ki so obdelani s statističnimi metodami in obenem še reprezentativni izseki iz celotne družbe, potem nam ne karakterizirajo le kolektiva, iz katerega so izračunani, temveč se lahko posplošijo z vsemi dodanimi mejami za verjetnost nastopanja na celotno družbo.
Predpogoj čitalcev statističnih razprav je, da se sami najprej poglobe v statistično teorijo, da spoznajo temelje, na katerih je zgrajena vsa solidna statistična stavba, in šele nato bodo znali ceniti vrednost takih del. V nasprotnem primeru bodo enaki ljudem, ki nihajo med dvema skrajno nasprotnima mnenjema o statistiki in sicer med apriorno odklonilnim: vsaka statistika je laž, in apriorno pritrdilnim: vsaka številka je statistika. Da tako gledanje ne more voditi k pravilni oceni nekega dela, še manj pa k delu samemu, je vsem razumljivo.	Debevec Boris.
Učiteljski pravnik
—§— »Napredovanje«. 2. A. iz Gg, — Dekreti za napredovanja so že dospeli, a jih je toliko, da je bilo tehnično nemogoče izvršiti predpise tako, da bi dobili vsi izplačane poviške s plačo za december. Oni ki ne dobe v decembru poviškov, jih prejmejo gotovo s plačo za januar 1941.
Učiteljski pevski ¿r&or JUU Emil Ačlt&mič
—pev Prošnja. Članstvo Učiteljskega pevskega zbora, ki je prejel o zadnjo okrožnico, prosimo, da nam takoj pošlje prijave za pevski tečaj o božiču. —- Tajnik.
Šolski radio
—r Torek, 26. novembra 1940., ob 14,15. Ko listje odpada. Kramljanje učitelja Miroslava Zora o vlogi drevesnih listov in o njihovem jesenskem odpadanju. Ta nad vse važen vsakoletni dogodek v življenju drevesa je skrbno pripravljen in tako čudovito organiziran, da se ne more bolje misliti. Vloga listov sploh je v življenju drevesa velevažna in priča, kako smotrno in ekonomično je pri-roda urejena.
—r Petek, 29. novembra 1940., ob 11. uri: »Naš narodni praznik«. Razgovor dveh učencev bežigrajske poskusne šole v Ljubljani. V tem' pogovoru bo pojasnjena predzgodovina našega zedinjenaj in dogodki okoli tega velikega dneva.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri predaval g. Josip Priol: Ali se škropljenje sadnega drevja iz-
Mnogokje in ne samo med učitelj stvom se tretirajo izsledki, ki jih kažejo razprave iz področja sociologije, biologije, ekonomije itd. in ki so obdelane z raznimi statističnimi merili, z omalovaževanjem in predpostavljanjem lastnih, popolnoma intuitivno pridobljenih dejstev na ta, številčno dokazana in izkustveno pridobljena. — To nas ne sme čuditi, še manj smemo pri tem sami na isti način ocenjevati bodisi svoja ali druga raziskavanja, ker s tem že vnaprej pokažemo popolno neznanje in tudi hoteno zapiranje oči pred vsemi spoznanji statistične teorije kakor tudi prakse. V zadnjih desetletjih je statistika napravila naravnost zmagoslaven pohod v vseh področjih človeškega ustvarjanja in, če bi si sedaj kdo usodil in ji jemal mesto med vedami kakor tudi pridobljeni položaj v vsakdanjem življenju, bi bil le podoben človeku, ki še vedno mislli, da povzamemo primer iz današnjega sveta, napadati z golimi meči množice tankov in aeroplanov. Tako nesodobno bi se izobličilo njegovo gledanje sveta in prav tako zastarel bi bil on sam.
Seveda ni statistika tako enostavna veda, kakor nam je lahko citati po naših slovarjih tujk, kjer je zapisano, da je to veda, ki skuša s številkami izraziti razne pojave. Tak način gledanja seveda vara marsikoga, naj bo čital-ca ali avtorja, in je s tem že podan tudi oni lahkotni prezir nad številčnimi podatki, ki ga marsikdaj izraža povprečen čitatelj nad statističnim delom. Kajti, če so že vnaprej iz-podkopani temelji resnemu delu, tedaj tudi delo samo ne more obveljati. To še posebno obvelja v statističnih razpravah.
Poleg tega je važen temelj v statističnih obdelavah material sam. na podlagi katerega se gradi celotno delo. Pravi in resnični podatki nam šele pokažejo ob poznejši obdelavi točno in resnično sliko. Nam ni potrebno, da bi take podatke namerno izpremenjene pridobili, ker naše delo ne služi morebiti kakim vnaprej naročenim in plačanim miselnim konstrukcijam, temveč ima namen, končno dobiti resnično sliko onega življenja naše mladine, ki bi morala biti že zdavnaj po za to poklicanih preiskana in tudi javnosti nepristransko prikazana. Ker ob nepristranskem prikazovanju je možno, ponavljam, edino možno, najti tudi sredstva, ki bi neprilike lahko odstranila.
Večkrat se prigovarja statističnim izsledkom, češ da so zbrani in izdelani na podlagi maloštevilnega materiala in da zaradi tega ne morejo biti točni niti se ne smejo posplošiti. Vendar tako gledanje temelji le na pomanjkljivem spoznavanju osnov statistike same. Vsakdanji razum nam pove, da je nemogoče zajeti celotni kolektiv, n. pr. ves narod, skupino, sloj itd., in da to tudi ni potrebno. Glavni razlog takim prigovorom pa je še, da večina ne pozna verjetnostnega računa te važne posebne discipline v splošni matematiki in obenem bistva matematične statistike. Marsikdo bo pa pri tem zaključeval, če je statistika samo verjetnost, potem je njena dokazljivost še manj točna in zanesljiva in so njeni izsledki zelo problematični. Toda temu ni tako in znak je, da se tu zamenjujeta dva pojma verjetnosti: matematične verjetnosti in one vsakdanje, iz običajnega življenja brez pregleda celotne skupnosti vzete, recimo vulgarne verjetnosti. Matematična ver-
Splošne vesti
— Železniške legitimacije za upokojence.
Dravska finančna direkcija razglaša: Vsi državni upokojenci (-ke), ki so zase in za svoje rodbinske člane dobili železniške legitimacije, naj jih že v decembru 1940. predlože tej direkciji zaradi podaljšanja veljavnosti za prihodnje leto, zlasti če nameravajo legitimacije uporabljati takoj v začetku leta 1941. — Železniški legitimaciji naj vsak upokojenec priloži: L odrezek (kupon) čekovne nakaznice, po kateri je prejel pokojnino za predzadnji mesec, da se laže ugotovi njegova istovetnost; 2. železniško znamko za din 2,—, ki je v legitimaciji nihče ne sme nalepiti sam. — Denarja za znamke direkcija ne bo sprejemala, ker nima železniških znamk v zalogi. Poštne znamke ali kolke, ki bi jih upokojenci predložili, bo direkcija vračala, ker jih ne more uporabiti. — Upokojencem, ki bi se po 1. decembru 1940. osebno zglasili pri direkciji, se bodo železniške legitimacije podaljšale v sobi
št. 3 v pritličju (vhod s Poljanske ceste), toda le od 10. do 12. ure.
— Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu.
Tiskarnar Franc Jereb v Ljubljani pošilja na naslove šol. upraviteljstev nedavno izšlo ljudsko igro učitelja Zmaga Švajgerja »Domačijo«. Drama je prikladna za uprizoritev na vaških odrih, zanimiva je pa tudi kot čtivo. Upamo, da se bo našel na vsaki šoli človek, ki bo knjižico kupil, zato prosimo, da je ne vračate z obratno pošto, temveč jo pokažite gg. tovarišem.	Založba.
0 3 f 3 b M * * ¿z Of <tt e *>
—i Premešečna je Ljudmila Zupančič, učiteljica, iz Mežice v Šmarje.
—i Upokojeni sta učiteljici Ema Zamejic v Hrastniku in Marija Korenjak pri Sv. Barbari v Halozah.
Is listov
—1 »Preizkušnja narodov« je naslov članka v »Slovenski besedi« dne 14. XI., ki pravi med drugim: »Zaradi dogodkov v preteklih letih smo videli marsikje, kako so bile osebe, poznane dotlej v javnosti kot dosledne in značajne — primorane prilagoditi se naenkrat tudi novim sistemom-. Marsikdo je bil pripravljen, žrtvovati svoje demokratsko prepričanje ali svoje nazore o socialni ureditvi družbe ali celo svoje mišljenje o svobodi, samo da se izogne borbi in ne izpostavi svojega življenja nevarnosti. — Kdor pa je pripravljen na kompromise v teh zadevah, bo iskal tudi kompromisa, če bo stal v bojni črti, ali pa izgovora ...«
—1 »Slovenska beseda« dne 14. XI. piše pod naslovom »Državni nameščenci in upokojenci nujno prosijo pomoči« tudi sledeče: »Zaradi površnega reševanja za državo v resnici važnega uradniškega vprašanja je ta stan na robu propada, brez lastne krivde globoko zadolžen ter danes brez kredita! Prav gotovo ni to stanje v korist in ugled naše države!« ter nadaljuje: »Ne smemo torej pustiti iz vidika preskušene trditve, da je državni nameščenec hrbtenica vsake države, ki se je ravno ob vstajenju naše Jugoslavije v dejanjih izkazal, kako da je treba za državo požrtvovalno delati! Naj ne misli nikdo, da uradnik dela vsak dan do izčrpanja za boro plačo, pri kateri z družino vred gladuje, njemu je temveč v srce vcepljena ona zavest,
da je treba stvoriti svojo službeno dolžnost za vsako ceno in ob vsakih še tako težkih prilikah! -— Zaradi tega državni nameščenec ne klone in je ponosen na svoj vzvišeni poklic, katerega hoče izvrševati čisto, kakor ga je prevzel od svojih prednikov! Ne samo odgovorni javni činitelji, temveč vsi, katerim je dobrobit in ugled države pri srcu, naj javno povzdignejo svoj glas — za takojšnjo, temeljito rešitev tako perečega uradniškega vprašanja.«
—1 Hrvatska šolska politika. Zagrebški listi objavljajo izvlečke iz poročila predstojnika prosvetnega oddelka banske oblasti, prof. Škorjača, na nedavnem sestanku hrvatskih poslancev in senatorjev. Na ozemlju banovine Hrvatske je še vedno ena osmina otrok, ki ne obiskujejo1 osnovne šole. Letos je porabila banska oblast okoli 25 milijonov dinarjev za gradnjo novih osnovnih šol. Ustanovljene so posebne pomožne ljudske šole in pa vaške nadaljevalne šole. V bodoče bodo morali sre-ski šolski nadzorniki takoj obveščati prosvetni oddelek banske oblasti o vsakem izpraznjenem učiteljskem mestu. Prosvetni oddelek bo razpisoval vsa tako mu javljena izpraznjena mesta v prvi prihodnji številki »Službenega glasnika prosvetnega oddelka«. Na ta način želi banska oblast preprečiti postavljanje učiteljev na izpraznjena mesta s pomočjo raznih zvez in intervencij. — »Jutro« 13, XI.
Mladinska matica
—mm Ingoličeve »Sirote«, ki so izšle prvotno v obliki povesti v X. letniku »Našega roda«, je izdala zdaj Učiteljska tiskarna v dramatični obliki kot mladinsko igro v šestih slikah. Delo je doseglo svoj čas ob uprizoritvi v Mariboru prav lep uspeh.
—mm Za naročnino »Našega roda« obmejnim in revnim otrokom so zbrale doslej sledeče šole: Cerklje pri Kranju 82, din; Sv. Barbara v SI. g. 24,— din; Sv. Anton v SI. g. 165,— din; Cirkovce 18,25 din; Celje, dekl. mešč., 76,25 din; Zagorje ob Savi 210,— din; Št. Vid, Grobelno, 30,— din; Runeč, Ivan-kovci 100,— din. — Darovalcem se v imenu otrok zahvaljujemo. Šole bodo prejele še poseben dopis s pojasnilom, kaiteri učenci prejemajo za te podpore naš list.
—mm Doslej se je prijavilo s šol 500 poverjenikov za Mladinsko matico.
—mm Revija »Dejanje« o Mladinski matici in »Našem rodu«. — O Mladinski matici
piše Janez Gradišnik v oktobrski številki »Dejanja«: Preden so začele izhajati publikacije Mladinske matice, je bilo naše mladinsko slovstvo zelo zanemarjen del književnosti. Mladinske knjige so izhajale čisto po naključju, kakor se je pač zazdelo kakemu avtorju ali prevajalcu. Stari, udomačeni mladinski listi so postajali vse bolj enolični in ne-življenjski, stereotipni po vsebini in obliki. Zato je bilo res nujno dejanje učiteljske organizacije, ko je začela izdajati za ljudsko-šolsko mladino mesečnik »Naš rod« in 3 do 4 knjige ob koncu šolskega leta za skupno naročnino 25,— dinarjev. S sodelovanjem
(FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA, STRITARJEVA UUCÍ& 5
priporočata veliko izbiro damskega in moškega blaga, preproge, zastore, odeje, perje, puh itd. Postrežba solidna I
Mestna hranilnica



rf^tf oG^ r
V




J*
ljubljanska
učiteljstva se je posrečilo razširiti Mladinsko matico po vseh slovenskih šolah in naklada njenih izdaj je za naše razmere res velikanska. Danes lahko Mladinska matica s ponosom pokaže enajst letnikov »Našega roda« in sedem in štirideset knjižic. Po množini izdaj se gotovo ne more meriti z njo nobena podobna založnica. Glede na kakovost pa bo treba še precej truda, da pride tudi ta na odgovarjajočo višino.
O »Našem rodu« piše navedena revija takole: O listu »Naš rod« lahko mirno rečemo, da je res dober. Bogata, pisana vsebina, posrečeno menjavanje pripovedništva in pesmi s poučnimi sestavki, zlasti pa približanost otroški duši in otrokovemu dojemanju, vse to daje listu veliko vrednost. Strankarske usmerjenosti v listu ni. Večina sestavkov je tudi bogato ilustrirana in med ilustratorji najdemo imena skoro vseh mlajših slovenskih likovnih umetnikov. Med daljšimi povestmi je zlasti omembe vredna Bevkova zgodba o Petru Klepcu, ki je gotovo do sedaj najboljše Bevkovo mladinsko delo...
—mm Ena največjih in najlepših slovenskih slikanic je »Dedek Miha« s slikami Marte in Radovana Klopčiča in z besedilom Anice Černejeve. Slikanica je izšla v velikem formatu četverobarvnem ofsetnem tisku na močnem papirju in stane trdo vezana samo 35,— din. Primerna je za Miklavžev dar otrokom od 6. do 8. leta. Poverjeniki imajo popust.
—mm Za Miklavža dobite pri Mladinski matici najcenejše in najboljše knjige. Za otroke nižjih razredov so primerne sledeče knjige:
Ribičič: Miškolin, ilustr. Justin* broš. 4,—, vez. 8,— din: Magajna: Brkonja Čeljustni k, ilustr. Jakac, broš. 4,— din, vez. 8,— din; Ribičič: Čurimurčki, ilustr. večbarvno Cotič, broš. 4,—, vez. 8,— din; Ribičič: Nana, mala opica, ilustr. večbarvno Omahen, broš. 4—, vez. 8,— din; Ravljen: Grajski vrabec, ilustr. Smrekar, broš. 4,—, vez. 8,— din; Roš: Dija, ilustr. večbarvno Prunkova, broš. 4,—, vez. 8,— din; Ribičič: Upornice, ilustr. Trčkova, broš. 4,—, vez, 8,— din; Ribičič: Mihec in Ja-kec, III. izd., ilustr. M. in O. Gaspari, broš. 8,—, vez. 10,— din; Ribičič: Miklavževa noč, ilustr. večbarvno Bambič, broš. 12,—, vez. 16,— din; Klopčič-černejeva: Dedek Miha, velika večbarvna slikanica, vez. 35,— din.
Za otroke višjih razredov so primerne sledeče knjige:
Bevk: Lukec in njegov škorec, broš. 4,—, vez. 8,— din; Bevk: Tovariša, ilustr. Prunkova, broš. 4,—, vez. 8,— din; Bevk: Pastirci, ilustr. Pirnat, broš. 4,—, vez. 8,— din; Milko-vič: Barake, ilustr. Gaspari, broš. 4,—, vez. 8,— din; Cerkvenik; Ovčar Runo, ilustr.' Ravnikar, broš. 4,—, vez. 8,— din; Ravljen: Šimej iz Roža, ilustr. Gaspari, broš. 4,—, vez. 8,- -din: Winkler: Hribčev Gregec, ilustr. Sedej, broš. 4,—, vez. 8,— din; Seliškar: Janko in Metka, ilust. D. Vidmar, broš. 4,—, vez. 8,—-din; Adamič: Ljudje v viharju, ilustr. Jakac, broš. 4,—, vez. 8.— din; dr. Lovrenčič: Tiho življenje, ilustr. Jakac, broš. 12,— vez. 16,— din; Potokar: Pirhi (bolgarske pravljice), 25 ilustratorjev, kart. 20,—, vez. 26,— din; Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba, ilustr. Sirk, kart. 20,—, vez. 26,— din.
Knjige realne vsebine za otroke višjih razredov:
Kresnice, IV., VI., VII., VIII. in IX. letnik, broš. 4,—, vez. 8,— din; Skulj: Vrtnari-ričice, broš. 4,—, vez. 8,— din; Kmetova: Lovci na mikrobe, broš. 4,—, vez. 8,— din; Kardelj: Potovanje skozi čas, broš. 4,—, vez. 8,— din; Andrejka: Po lepi Sloveniji, broš. 4,—, vez. 8,— din; Hudales: Postelja gospoda Fibriha, ilustr. Pengov, broš. 4,—, vez. 8,— din; Hudales: Zgodbe o bombažu, ilustr. Mi-helič, broš. 4,—, vez. 8,— din; Klemenčič: Iz starih in novih časov, ilustr. Smrekar, broš. 4,—, vez. 8,— din; Kunaver: Zakladi sveta, broš. 4,—, vez. 8,— din; dr. Čermelj: Nikola Tesla, kart. 20,—, vez. 24, din.
Učiteljska tiskarna
—t Šol. odrom priporočamo mladinski igro »Sirote«, ki jo je spisal priznani pisatel Anton Ingolič.
Igrica je povzeta po povesti »Sirote«, k je izhajala v »Našem rodu« in je vzbudil; mnogo zanimanja, ker je vsebina vzeta i: življenja najbednejših otrok.
Sirote ne bodo delale nobenemu šolskemi odru težave. Prepričani smo, da bo zaradi te ga sprejeta z občim zadovoljstvom. Igra ji zelo primerna za božičnico.
Cena knjižici je 12 din. Šolski odri, k kupijo en izvod, so oproščeni plačevanja tan tiem za uprizoritev.
—t Dolgi in pusti jesenski dnevi posta nejo veseli in zabavni, če sežemo po lep knjigi.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani in njen podružnici v Celju in Mariboru vam nudij« knjig na izbero.
Bližata se Miklavževo in božič, otrokon bo treba kupiti darov! Primerna knjiga je naj lenše darilo, ki ima trajno vrednost.
—t Najprimernejša zabava in pouk sc
Kunstovi načrti elektrotehničnih aparatov brzojavni aparat, električni zvonec, indukcijski aparat, telefon in mikrofon. "Vsak načrl stane 1,50 din.
—t Šol. upraviteljstvom in razrednim uči-teljem(icam) priporočamo Jančičevo Zgodo vino v slikah, ki stane 65 din.
Novosti na Knjižnem trgu
—k Izšla je zbirka zborov za mladino z naslovom »Za mlada grla« v samozaložbi našega tovariša Cirila Preglja. Zbirka vsebuje poleg 16 Pregljevih skladb (umetne in narodne) še 3 Mirkove, 5 Pahorjevih, 2 Oster-čevi in 1 Pirnikovo skladbo, torej 28 še neobjavljenih zborčkov. Šole, ki goje mladinsko zborsko petje, bodo gotovo zadovoljne s to zbirko, o kateri se že zdaj čujejo najugodnejša mnenja, saj ima poleg pestre in bogate glasbene vsebine tudi to prednost, da je v tiskarskem tehničnem oziru naravnost odlična. Cena je navzlic podražitvi papirja in višjim tiskarskim stroškom izredno nizka.
Sobo*
PR6PROG6 UÏ10LGI
Ljubljana
FR. P. ZAJEC
izprašan optik in urar LJUBLJANA
sedaj StiUarjeva ulica 6, pri frančiškanskem mostu Vsakovrstna očala, daljnogledi, barometri, toplomeri, hjgro-metri itd. — Velika izbira ur, zlatnine in srebrmne.
Ceniki brezplačno.
Kvalitetna optika.
TELEFUNKEN
Modeli za 1941
Popularni Telefunken-ov super 054 GWK
To je popoln super z novimi jeklenimi elektronkami. Nove »U«- elektronke prihranijo mnogo toka, ne da bi zmanjšale učinek kakovosti.
Din 3400'-
054 GWK
Telefunken-ov velesuper 076 WK/GWK
Velesuper z ogromno rezervo energije. Opremljen je s 6 jeklenimi elektronkami. Ima 8 vglasilnih krogov, dvojno prestavo za iskanje postaj, magično oko in NÁWI-membrano.
Din 5350'—	076 WK/GWK
Telefunken-ov specialni super 065 WK/GWK Telefunken-ov največji super D 707 WKK
065 WK/GWK
Koncertni super s 5 jeklenimi elektronkami, 6 vglašenimi krogi in z magičnim očesom. Aparat ima veliko rezervo^ener-gije ter izborno izravnavo fadingov. Elegantna kaseta iz orehovine.
Din 4475'—
Razkošni super s 7 jeklenimi elektronkami in 7 vglašenimi krogi. Pred-stopnja s posebnim vhodnim krogom. Ima napravo za avtomatično nastavitev postaj s 10 tipkami ter dvojne kratke valove od 13,7 m dalje. Opremljen je z vsemi tehničnimi odlikami. Izhodna energija 8 watov.
Nedosegljiv zvočnik premera 25 cm.
D 707 WKK Din 7700'—
družba z o. z. V LJUBLJANI