Jatraafa tMU|a. 35Z. itevilln. I UlMJal I petek, tat 21. lUSfl 1910. Coaa 4 vinarje. Letnik XUII. iotranim Izdala v Liaslftani: m leto...............* *~ Ci leta.............. t * - trt leta............ • *r_ as mesec............ ' 1U Dopisi naj se frankirajo Rokopisi te «e vračajo Oresaistvs: Kaafl«%a atica »ntneja »e*#l telet«« »t 14. Izhaja Tsak dan ijutraj fttovtlka 4 vinarja. Lnserati 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Prt večkratni inserciji po dogovora. Sa pismena naročila brez istodobne v poslat ve naročnine se ne ozira Jutranja Izdaja no posti za vse leto............... K 18 — pol leta............... „ 9*— četrt leta............... „ 4 50 na mesec............... „ 1*60 Za inozemstvo celo leto......... „28 — Usravnisivo: Koaflova a h ca 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon st 85. Najnovejše vestL — Brzojavna In telefonska poročila »Slov. Naroda". Sklicanje državnega »bora. — Ccoko-oemška sprava. Kekonstrukcija kabineta. F. Dona j. 21. alnsk« Skoraj gotovo je. da bo sklican državni zbor orle 23. novembra. Dva važna vzroka sta pri tem merodajua. Navzlic v*em težkočam namreč razvijajo pogajanja t smililo-politični komisiji v češkem deželnem zboru precej ugodno in uj»anje na sprejetje češko-nemške sprave je opravu eno. Oasov-no psi so pogajanja med Neme i in Cehi preeej zaostala za gotovini, stavi/enim rokom. Vlada hoče ia\torej se (lati posameznim podofkekom narod-no-pol i t iene komisije v reškem deželnem zboru se 3 tedne raso za * i »ravna i* -trajanja. C VI elaborat teh pogajanj naj bi potem prišel pred reški t leze i ni zbor. ki naj bi eeško--rtsnn perfektni ral - tem, da bi prejel od narodnopolitiene komisije mo predložene predloge. T ;ci «m* pe more zgoditi pred sre*io novembra. l~stteh resko nensike sprave po bo imel — kak«»r znano — dalekosežne poslediee no rse naše notranje politične razmere. Kekoov »trukeija Bienertnovega kabineta je h češko-nemško opravo \ najtežji z\e-si. Ta rekonstrukcija kabineta pa bo ie izvršena prej. predao se sestane. ;., poslanri » država«*zrw»rvkcmu ra-*»edan ju. tako da bodo stopili pred dr-/j\ne poslanec, ko se ti zopet snidejo % d rta v nem zbor o. novi reprez**n-tanti najvišjih upravnih me-*f v državi. O novih možeh na ministi-skih stoleih že danes govoriti, bi bilo r prodaj in odVoč Toliko pa je go-i..v.», da bodo dobili Teki v novem kabineta primerno zastopat*o in da Uido oddani todi portfelji ministrov-krajanov. Spor \ a\strijski socijalni demo-kraeiji. S. — Dunaj, 21. oktobra. Pri rajanjem zborovanju socijalno-demokratieno strokovne organizacije je bila sprejeta resolucija, ki obsoja stremljenje deških soeijaloo - demokratičnih separatistom po samostojni, «*1 Dunaja neodvisni strokovni organizaciji, /^a resolurijo so bili todi ammniki slovenske soeijalnc de kraeije: Sitar, (obal. Kopar, Tokan, kermelj, k o var in Zore. Potem, ko je bila sprejeta resolucija, je prebral slovenski delegat (obal izjavo, ki pravi, da Jugoslovan* k i socijalni dto-mokratje ne odobravajo naškoga socijalno - demokratičnega separat isti enega gibanja, ter izjavlja, da jo-goslovannki sneijalni demokrat je, stoječ na Staline o enotne strokovne organizacije g ud o ramo ob rami s v m mi proletarei za skupnimi ei-1 Ji- V tej izjavi poživljajo nadalje, da naj v slučaju neugodne rešitve spora s reškimi separatisti, d no a jok s socijalno - demokratiena strokovna organizacija pod vzame na veljaven način vse nadaljne korake. lajava slovenskih socijalnih demokratov, ki se sini imenujejo le zastopnike S joga iVertreter a os dem Soden K Je napravila \ čeških socijalno - demokra- ti« nih krogih najslabši v tisk in reški socijalni demokrati poudarjajo, kako ima ravno slovenska strokovna organizacija malo povoda, ogrevati ne za centralno strokovno komisijo, ki v«> baš na slovenske želje ni nikdar rala. Sam Oohal je leta 1907. |m>-udarjai živo potrelsi, da naj se v Ljubljani za slovensko strokovno organizacijo itaMavi poseben strokovni tajnik in pri tej priliki j»» že re«laj omenjal, da s« slovenski socijalni de mokra t je že soden* let bore za to potrebno institucijo. Minulo je deset e1 ii rentralna strokovna komisija se tudi i*» desetih letih na t*- zahteve ■los i laski socijalne demokracije ni nič ozirala. — Prej omenjena resolucija se je sprejela z vsemi 37 glasovi, namreč 26 nemškimi, 7 češkimi (na zborovanju so bile zastopane samo nižjeavstrijske češke centralistične krajevne organizacije >, 1 slovenskim. 1 talijanskim. 1 poljskim in 1 ni m unski m. Sprejetje te resolucije potnenja razkol v avstrijski socijalni demokraciji. — Nek češki socijalno-demokraticni prvak, vprašan od dunajskega poročevalca »Slovenskega Naroda«: »Kaj je to za socijalno de-• - ■ ► *1\ rnii: »To po me- nja Uto. kar so delali Cehi, ko so Ho-sa zažgali.« Afera H raba v nižjeavstri jskem deželnem zboru. S. — Do naj, 21. oktobra. V vče-rajšnj: ^ji n ižjea v^trij^kejra dcž»|-n*-ga zls>ra je bil sprejet predlog preiskovalne komisije v takozvani Ilra-fK>vi aferi, naj se Hrani izree*- najstrožja obscKll»a radi neosnovanih nn-l«adov na krščansko -o^ijalne člane deželnega zbora. — Liberalci in socijalni demokrat je so glasovali proti. i • ško-nemška oprava. B. Praga, *J1 .ktobra. Komite refere» tov.ki se je \»ečaI n |M>s\eto vanjen eh ureilU rabe j»*/ika pri poonooosTiih avtonomnih ohlastvih na CVškem. je svojo posvetovanja do k .nčal. (Jlede Prage se je že našel kompromisni pr**d|o«\ ki temelji na -oglasnem nabiranju, da se glede Prage ne sme ugotoviti nikak privi-U ginm odifisnm in da se glede Prage ne sme d rogače postopati, kakor pri drugih mestifc. Profesor flanel mrk Ci. — Praga, 21. oktobra. Profesor nemškega prava na praški češki univerzi. Hane L je včeraj v Snojmu umrl. Sorijalnodemokratičae demonstracije v Brno. O. — Brno, 21. oktobra. Včeraj so se zopet ponovile soeijalnodemo-kratične demonstracije proti davčnim načrtom finančnega odseka mo-ravskega deželnega zbora. Na deželni hiši so socijalni demokrati pobili nekaj šip. Poslanik Khevenholler t- G. — Dooaj, 21. oktobra. Av- trij-ki p<»slanik pri francoski vlarli ffrof Khevenliiiller je včeraj umrl. Za njegovega naslei i.iitzow. Vodne ceste in Poljaki. F. — Lvov, 21. oktobra. V klubu |s>ljskih konservativcev je finančni minister Bilinski zopet poudarjal, t\ \ vladi ni mogoče izvesti zakona iz leta 1901 glede vodnih cest. Poudarja m*, da konservativci in poljska ljudska stranka ne namerava delati finančnemu ministru Bilinskemn glede tega stališča vlade nikakih težkoč. Demonstracije za volilno pravico v Lvovu. G. — Lvov, 21. oktobra. Snoči so priredili socijalni demokratje velike demonstracije za uvedbo splošne in enake volilne pravice v deželni zbor in občinski zastop. Vladal je pri demonstrativnem obhod n vzoren red in ob 9. je bila manifestacija končana. Pogajanja radi fuziranja srbske narodne stranke prekinjena. B. — Belgrad. 21. oktobra. Pogajanja radi fuziranja srbske napredne in narodne stranke so prekinjena, ker *»e stranki ne morete zedi-niti glede zastopstva v skupščini. Srbska skupščina. B. Belgrad, 21. oktobra. Na pnnllog predsednika Nikoliča je -kle-rila skiiftščina s<>glasno izreči kralju sočutje radi Indezni prestolonaslednika. Poslanec Stojan N4>vakovič je podal iiiter|>elacijo glede zatiranja srbskih učiteljev v Maeedoniji s strani turških oblaste v. Minister zunanjih zadev dr. Milovan Milovanovič h> danes na to inter|>elaeijo odgovoril Bolezen srbskega prestolonaslednika Aleksandra. R — Belgrad, 21. oktobra. Včeraj |s>poldne ob 4. je bil izdan glede bolezni prestolonaslednika bu letin, ki konstatira, da je prestolonaslednik olslržal hrano v želodcu. Pacijenta se loti od časa do časa kolaps. Temperatura znaša 39 4° C, dihanje 40, udarec žile 110. S. — Belgrad, 21. oktobra. Proti večeru se je stanje prestolonaslednika zopet poslabšalo. Pulz in dihanje sta bila hitrejša. Zdravniki se boje, tla bi ti pojavi ne učinkovali neugodno na srce. Tudi so moči prestolonaslednika nekoliko bolj opešale. Toda zdravniki kljub temu upajo, da bo ' močna prestolonaslednikova narava vse te napade zmagala. Ruska carica bolna. A. — Berolln, 21. oktobra. Nemški listi poročajo, da boleha ruska carica, ki se nahaja v zdravilišču Nanheim, na oslabelosti hrbteničnih živcev. Uradno os razglaša, da se je bolezen mnogo zboljšala. Hudi klerikalci. G. — Bregenz, 21. oktobra. V včerajšnji seji predarelberskega deželnega zbora se je razpravljalo o nujnem predlogu, s katerim se izreka proti naprednemu shodu v Inomostu, ki je papeža kruto žalil, najhujše ogorčenje, ter pozivlje namestništvo, naj v bodoče enake napredne izgrede zabrani. Kolera. B. — Rim, 21. oktobra. V zadnjih 24. urah je zbolelo v Neapolju za kolero 9 oseb, umrlo jih je 5. V provinci neapoljski je zbolelo 9 oseb za kolero, umrlo 5, v Rimu je zbolela ena oseba in ena umrla, v Apuliji pa sta zboleli 2 osebi in ena umrla. B. — Budimpešta, 21. oktobra. Na Ogrskem je zbolela v zadnjih 24. urah za kolero ena oseba in ena umrla, B. — Trst, 21. oktobra. Namestništvo je izdalo komunike, v katerem se konstatira, da je Trst prost kolere. A. — Petrograd, 21. oktobra. V preteklem tednu je zbolelo na Ruskem za kolero 422 oseb, umrlo pa 237 oseb. Nova metoda za pridobitev radija. O. — London, 21. oktobra. Na Angleškem se je baje iznašla nova metoda za pridobivanje radija. Po tej metodi se dobi v enem mesecu pol grama radija, to je toliko, kolikor se ga more pridobiti v vseh drugih deželah skupaj v dveh letih. Kuga v Odesi. A. — Odesa, 21. oktobra. Po daljšem presledku se je zopet tukaj IX)javila kuga. Obolela sta za kugo dva dečka. Spor med Anglijo in Nemško radi Perzije. S. — Berolin, 21. oktobra. Londonski list Standard« je baje izvedel da se vrše med dunajsko in berolin-sko vlado pogajanja, da bi obe skupno postopali proti Angleški v Perziji. Nemčija zahteva sedaj od Avstrije, da se jej revanžira za zvestobo ob času bosanske aneksije. — Iz Mona-kova se glede teh vesti poroča, da so to zlobne angleške kombinacijo. Novi portugalski poslaniki. S. — Lisa bon a, 21. oktobra. Pro-vizorična republikanska vlada je imenovala nove portugalske poslanike in sicer za Pariz znanega republikanca Lima. za Rim Brago in za Lomkm Reisa. Argentinsko meso. G. — Krakov, 21. oktobra. Mestni magistrat je bil obveščen, da dobi mesto Krakov koncem meseca 15.000 kg argentinskega mesa. Censtohovski roparji in tatovi. S. — Krakov, 21. oktobra. Iz Cen-stohove se poroča, da je preiskava nedvomno dognala, da je bil aretirani pater Izidor soudeležen na umora Maczochovega brata. Ubijte jih! »Ubijte jih!« Te bosede so se izustile v zadnji seji istrskega dežetae-ga zbora. Izgovoril jih je italijanski poslanec Polisini, ki je odprl vrata zbornice ik>ulični sodrgi ter kaži* na slovanske is »slance za klical: Maaao li — ubijte jih! Narodnostni boji v Avstriji tli v - jajo že desetletja. V tej borbi se je rabilo že najostnjše orožje in cesto so že vršile svoj posel zastrupljene : uščice. Na vseh črtah je prevladovala slepa politična strast, katere edini cilj in smoter je izrabiti vsa sred--v a. da se pobije j*olitičnega nasprotnika na tla. Valovi politične lairlie so piti-skali pri na> /♦• izredno visoko, toda tako visoko še nikoli, kakor zadnji leta. Nekaj časa se je zdelo, da |*»je-majo na vsi črti narodna in politična nasprotstva v naši domovini. Toda bilo je To >«iino navidezno, brezvetrije pred viharjem. Set laj je narodnostna in polit ie-ta borlia v naši domovini zo|*et na vrh u m-u svojega razvoja in g let le ostrosti in surovosti nadkriljnje vse, kar s»» je pri nas zgodilo v preteklosti . . . V Istri so Italijani priredili de-ieliio razstavi*, ki so ji dali docela italijanski naeijonalni značaj, Gari-ha Id i je v kip je dajal ti razstavi svoje obiležje. Razstava je končala, kakor je bih* pričakovati, z ogromnim primanjkljajem. In ta primanjkljaj bi sedaj naj pokrila dežela, ki je po dve tretjinski 1 teini s! .vanska. o4l.fHMI bi naj istr ska dežela žrtvovala za to italijansko nacijonalno prireditev. Temu so s** uprli istrski slovanski poslanei. Ker pa so Italijani z nasil-tvom hoteli izvesti svoj na klen. Slovanom ni pre-ostajalo drugega, da so tudi posegli I »o nasilnem orožju obstmkcije. In takrat je odprl vrata istrskega deželnega zlu ra poslanec Polisini ter zaklieal pred vratmi stoječi po-idični stnlrgi: Pridite semkaj in po bijte jih. namreč Slovane kot politične nasprotnike. Torej geslo »I'hijaj« je sedaj postal » višek politične modrosti. A ne samo v Istri! Tudi v sosedni O »rUki -«e skuša uveljaviti to načelo. Tu je prerok novega nolitičnejra nauka o ubijanju političnih nasprotnikov katoliški duhovnik Anton Gregorčič. Treba se je samo opomniti zadnje seje goriškega dež« !nega zbora, kako je takrat divjal najMOtnik božji Gregorčič f»roti rodnim bratom po krvi samo zbog tega. ker se neeejo brezpokojno pokoriti njegovemu povelju. I Ni malo manjkalo pa bi bi! tudi dou Gregorčič izustil krilate beaede: Mazze li — ubijte jih! In pri nas na Kranjskem! Vzemite Lam peta! Vse njegovo delovanje, vse njegovo dejanje in nehanje meri na to, da bi za vsako ceno in pod vsa4un pogojem uničil svoje jaditične na sprotnike. V borbi proti naprednjakom mu je dobrodošlo vsako, če tudi najgad-nejše in najgnusnejse sredstvo Kakor |»oslanec Polisini, bi tudi Lampe danes raje nego jutri odprl na stežaj vrata deželne zbornic" ter zaklieal dobremu, a do skrajnosti f anati/iranemu našemu ljudstvu: Pojdite in ubijte jih! V bijte tih! Nisnao bogovi ovci, a zdi se nam, da pravi VII božja 'a|*oved S uhi ^aj!« Morsln se motimo, morda ta za povod božja ni več v veljavi? Morda so jo že j/brisali iz svetih knjig* Morda, morda! In čemu tudi ne ' V fsditiki je trnje dovoljeno vsako ~red-t\o. čemu bi lie bilo potem tudi dovoljeno ubijanje moralno • • ično I Saj je \ emlar najboljše in naj-' robatnejše sredstvo, da se na nagel p p ■ ( M»;H'Mir |>[ način iznebi (»olitif ^protnrka! O dnteč smo že prišli, da stoji vsa politika uzurpiranih zastopnikov Utva v znamen mi Ma//.e li — ubijte jih!« ljubljanska draginja. Vladni komisar je odredil primerne korake v svrho, da dobi tud* LjubljaTia pri prihtnlnjem dovozu argentinskega mesa svoj delež. Saj kaj • mi ni pričakovati in je čisto i/ključeno. da bi to moglo vplivati na cene. dokler se ne uvede sistema- o d o vaza nje argentinskega mesa, t. vla« sarjn -e mora pri- znati, da zna uvaževati obče mnenje. Prva j »osla te v argentinskega mesa je «!"spela v torek v Trst. To meso je pCTpetjnln ladja I^tira<<. ki je iz Bueno«. Ayrt's« vozila do Trsta 2d «*ni. Ladja je i»ripeljala t2H ton /mrz- nega govejega in koštrnnovegn V • • • - » - < meso pregledali in dovolili izklad!anje. Večji del teirn ; ' • ■ I: m jan na T hma 1 V Tr-tu se prodaja to m»n» v dveh lokalih na račun občine. V Trstu prodaja sprednji del po 1 K iN v in zadnji del j* 1 K fVi v. povprek velj?* * rej 1 K 44 v. Na Dunaju pa je iz- mana p« »vt»r^-na cena na K 1*25. • !*••.'•» Dunničani plačati /'elcz- »mine 4 K v od vsakega kvintala. Tria/ani H seveda hudi. da se njim argentinsko meso prodaji dražje, kakor Ihinajčanom. Sicer pa ; r tren t i itako nseso ni imelo v Trstu • »tetra uspeha, kakor se je pričakovalo. L »udje pravijo, da ni tako oku*- I no, kakor domače. To je pač naravno, oli saj je tudi cena razmeroma maj h na, dasi je transport iz južne Amerike do* ti drag. fckof Anton Huma v en t ura nadaljuje svoj posel! Mislili smo, da je škofa Antona Bona ven t uro izučila skušnja z rdečimi bukvica m i in da bo prenehal s svojim pisateljevanjem, ki se absolutno ne strinja z dostojanstvom cerkvenega kneza. Toda kakor &e kaze, Škota ne izuče nobene .skušnje in zdi se. kakor da bi se bil mož tako vglo-bil v sjtolna vprašanja, da ne more vec živeti, ne da bi o njih razpravljal na ta ali oni način. Priznavamo, da je ljudstvo zlasti o spolnih vpraša njih potrebno pouka, toda ta pouk mu naj dado tisti, ki so v to poklicani, to je zdravniki. Gospod škof, aii res nimate toliko razsodnosti, da bi sami uvideli, da ljudstvo pohujšuje -i im dejstvo, da vi kot cerkveni tlostojanst venik obzirno in natančno pišete o najintimnejših podrobnostih s|*olncga življenja, vi, kateremu .».-» v obče preftovedaiio Vsako s|*tduo Živ- ♦ ii'. *. Ah ste mnenja, da preprosto ljudstvo, kateremu dajete v roke svoje proizvode, nič ne misli in ne ra/ misija! Ali popolnoma izključujete možnost, da bi si to sicer neuko, -t vendar bistro ljudstvo stavilo vprašanje: (hI koti pa ve vse to škof in sicer vse tako dobro in natanko? In da ima ljudstvo na taka vprašanja tudi takoj pri roki točen odgovor, to te jasno. Da pa se ta odg« ne more prelaska v o glasiti, to je več nego gotovo. Škof seveda pušča v nemar vse te tehtne pomisleke ter nadaljuje svoje za|*očcto delo v žanru svoje rdeče brošure. Sedaj je izda! knjigo > Staršem- II. zvezek. Tudi T;i knjiga je pisana prav tako banalno in trivialno, kakor zloglasni njegov prvi proizvod, da se človek ne more ubraniti misli, da škof res piše \ te knjisTe zaradi dobička. Al: bi ne bilo bolj umestno, da bi škof prepustil pisanje o teb delikatnih stvareh spretnejši in taktnejši roki strokovnjaka - zdravnika? O deželni banki. Klerikalci delajo na vse kriplje, da bi deželna banka čim najpreje pričela svoje delovanje. Pradništvo imajo že vse zbrano. Med tistimi, ki so določeni za uradnike pri deželni banki, so večinoma bivši naprednja-ki. ki pa so pravočasno okrenili svoj plašč po vetru in nastopajo sedaj kot klerikalni pristaši »iz prepričanja . Za banko «*e v najkrajšem času priču** irraditi posebno poslopje. Kakor čujemo. l>o ravnatelj deželne banke bivši ravnatelj »Zadružne Zve/. v Celju Pran J o š t. (\* s" hoče nemško znati. Na neko okrajno bolniško blagajno na Notranjskem je prišel sle- | deči dopis, katerega priobčujemo tu dobesedno: »Ersuhe die Loblihe Be-« irks Kranken Kassa Die Meinen Burseheu die Ih Abgemeldet Habe bit si fon selben tag au bis Heite den 10/10 angemeldet sind und Heite sind si fort Johan Gregi und AIojs Šinkovec. Josef Kremser pleibt aber noh in der Kassa. Aler Hohahtung M. H.« Kdo razume to kolohocijo! Ali bi ne bilo veliko pametnejše, ako bi bil g. M. H. pisal pismo v slovenščini, bi ga vsaj kdo razumel, tako pa brije jo samo norce iz njega ero-spodje pri bolniški blagajni. In prav imajo, zakaj pa se sraka j »ostavlja a pavovim perjem! Državni pravdni k Tren z — predsednik ljubljanskega sodišča? Jz Gradca nam pišejo: V krogih uradnikov tukajšnjega nadsodišča se zatrjuje, tla se merodajni faktorji intenzivno pečajo z vprašanjem naslednika po predsedniku ljubljanskega deželnega sodišča — Levičnikn s posebnim ozirom na to. ker le-ta trdovratno vztraja pri svoji zahtevi, da se čim najpreje reši njegova prošnja za vpokojenje. V kombinaciji je bil najprvo Elsner, za njim pa tudi še druge osebe. Vse te pa so vstopile v ozadje in sedaj stoji v ospredju vseh kombinacij ljubljanski državni pravdnik Trenz. Kakor stoje akcije sedaj, je toliko kakor gotovo, tla jx> vi>okojenju Levičnikovem ne bo nihc • drugi postal predsednik ljubljanskega: sodišča kakor Trenz. Mi beležimo to vest, kakor smo jo ppre,j>H Zdravniki proti koleri se iščejo! Vlada je poslala zdravnikom na Kranjskem okrožnico, v kateri jil» poziva, da se prijavijo za zdravnik-* oseb, ki bi oboleli na koleri. Obljub Ija jim za čas, dokler bodo imeli posla z l>olniki. obolelimi na koleri, dnevno 40 K plače, za slučaj pa, da bi postali žrtev svojega poklica, pokojnino IX. č i no vn i škegn razreda njihovi rodbini. Ta ponudba je vsekakor zelo vabljiva in gotovo je. da se bo težavnemu j>oklicii žrtvovalo mnogo naših zdravnikov ne tolik » zaradi ugodnih pogojev, kakor pred vsem iz človekoljubja. Ščipalnik je pozabil včeraj popoldne nek dijak z Zalaz-nikovi filijalki v Kolodvorski ulici. Prosi se ona dva gospoda, ki sta ga odnesla, da ga prineseta nemudoma ondi nslužbeni gospodični nazaj, da ga zamore vrniti lastniku, če ne, pozovem znana »gospoda« z njunimi imeni. Izgubljeno pismo. Meseca julija je našemu uredništvu nekdo poslal pismo, ki ga pa nismo prejeli. Teden dni kasneje je do-tičnik poslal drugo pismo, v katerem je izrazil svoje začudenje, da nismo LISTEK. Gospoda Četrtka letošnji dopust. Spisal Blaž P o h 1 i n. (Dalja.) Ko grem od onih dveh zaljubljencev proti iKhiiu — sotnee se je že precej nagnilo proti zahodu — in ravno premišljujem, da sem pravzaprav velik revež na svota, ko moram takole žaltovo ubijati zlato dopustno svobodo in se |*otikati nam kot kak izreden * rodoljub z dežele« po Mestnem logu. kar mi pride nasproti prav srčkano dekle. V meni je kar zagorelo. Takole v samoti, veš. občutim jaz do ženske neko čudno nagr-renje. ki mi razburi v se žile in žilice, posebno po srce, zlasti pa. če vidim, da me tako bitje prav ljubeznivo po^ gleda in če je njegova zunanjost prikupna. Vse to se je zgodilo zdaj. Dekle se mi je vrh u tega še zapeljivo smehljalo in ko sva si bila vštric, obrnila se je proti meni in rekla: »Gospod, ali imate kakšno cigareto?« Sicer nisem kadilec, kadim le v&ake svete čase, vendar sen imel ta dan pri sebi par svalčic. Ljubeznivi i prosilki sem postu gol prav rad z eno. i lasi ae mi je pri tem roka tresla od ; azburjonooti. "I*a še ogT h p roni ni T r je rekla in me gledala ivo z žareči in i t »čin i kot pretkan -»k teljček. I>al sem j ognja, to se pravi. /j- ----- i- • k i f i j i pri /_';•! <>*/.♦ ki jo je la takoj vtaknila v gobček. Zdaj sem vam pa dolžna res ve liko hvaležnost.« je rekla in mi puh nila olilak »luna v obraz, da s«ni začel skoraj kaši jat i. kar ji je napravi lo veliko zabavo. »Veste,« nadalje v a !a je. \>ak dan moram |*okaditi |»o dve cigareti, dopoldne eno. popoldne ♦ no. danes je po tak žalosten dan. da je to prva. ki sem jo dobila od vas.« IV i/fM^t m neprisiljeno«? dekličinih tiesetli me je ojnnačila. da •umi dobil oblast nad svojo razburje no krvjo. Dekletu sem ponudil *e eno svalčieo. da ne bo prikrajšana ta dan pa uživanju tega cesarsko kraljeve ga izdelka. »Prveč ste jiožrtvovalni gospod, menila je obdarovanka. »kako ae vam naj izkaže m hvaležno?* Iz njenih črnih oči se je bliskal fiekoe ocen j, ki me je žgal v možgane. Nekako zmešan sem bil. kar je dekle opazilo. -Kam ste pa namenjeni t« vprašala me je. Prtiti riomn bi sel.« odvrnil sem raivno kot četHoOoiee, ki ga oblije rdečica, če ga nagovori dekle, ki je starejše in večje njega. Ona se je krepko nasmejala. Me ne je pa |*o««.taio sram. ker sem občutil. o logu v nasprotno smer. kakor sem bil name- njen < lom i »v 1 4 > l*oti se je moji spremljevalki jezik prav do dobra razvezal, da sem tudi jaz dobil pogum in govoril več. kot bi bil tucer. Govorila sva o marsičem, pri vsaki stvari je pa dekle obrnilo smisel besedi v tak tir. da sem kmalu spoznal, tla imam opraviti s precej lahko stva rico. Kljub temu ali recimo, tudi zato — mi je bila všeč. Tu in tam me je za kako malenkost nalašč udarila po telesu ali me uščipnila v roko ali v stegno, ker zadnje me je kar privzdignilo. Ti še nisi oženjen, zato pa ne veš, kako učinkuje mlado poredno dekle na oženjenca. ki živi sicer leta in leta z ženo solidno življenje, to se pravi, da je tak dursk, da se mu zdi pregrešno vsako namavadnejše znanje z mladim ženskim spolom. S svojo znanko, ki mi ;e medpo-toma povedala, da ji je ime Tončika — blago tega imena prihaja k nam navadno iz zelene Štajerske — sem prišel iz loga na Vič. Revica je postala naenkrat silno lačna in žejna in ker sem tudi jaz čutil ]>otrebo po želodčni okrepitvi, sva zavila v nizko gostilne prostorni vrt, kjer sva ^ vsedla v nt ion, gosto zaraščeno z raznim zelenjem. Tu sva si dala prinesti šunke in vina in reči ~e mora, da je jed in pijača obema izborno teknila. Posebno Tončiki. V dobri uri sva spila že tri pol litre vina, ker je bila pa moja prijateljica še lačna, dal sem j: prinesti še salam in sira. Silno sem ji ustregel s tem. Ko je pokončala š** to jed in je priromal že peti polliter na mizo, vsedla se je k meni, — preje sva si sedela nasproti — in me lju-l*eznivo objela ter poredno poščegutala okrog koncev reber, da je že itak razburjena kri kar zašumela v meni-ljubo stvarco sem tudi jaz pritisnil k sebi — predoči 1 sem si medene tedne, ki sem jih pred tolikim časom preživel z ženo — ter ji pritisnil na ustnice junaški poljub. »Oj ti zaljubljeni maček u vskliknila je ona tako glasno, da sem ji koj položil na usta roko, ki je ravnokar brodila nekoliko pod vratom: »kot bi bil petnajst let star.« »Veš Tončika,« dejal sem in jo privil k sebi, »ti si pa res fejst punica.« ukrenili tega, za kar je naa prosil v prvem svojem pismo. Odgovorili smo mu. «ia pisma nismo sprejeli. Ker smo dobili od urada, kjer je bilo pismo dano na pošto, zatrdilo, da se je le - to cisto gotovo poslalo določenega dne v Ljubljano, smo se za stvar zanimali in končno tudi dognali, kaj se je zgodilo z dotičnim pismom. — Stvar je ta - le: Po pomoti so na tukajšnji pošti vrgli dotično pismo v napačen poštni predal. Tako je prišlo pismo na napačen naslov Pri poštenjakih je običaj, da se pisma, ki so pomotoma došla na napačen naslov, neodprta dostavijo pravemu adresatu. Tu pa se to ni zgodilo, marveč se jV pismo enostavno odprlo in njegova vsebina izrabila. Ne bomo navajali nobenih imen, samo to naglaša-mo, da je poštenost glavna čednost, ki diči človeka. ——— Iz sodne dvorane. Okrajno s-mLmc ljubljansko. Lep mož. Še kot mlad otrok je prirornal iz Beneške fBoaronije na Kranjsko s svojim 4>četom Janez Cucci in je ostal v Škofljici. Medtem je od raste I in lani se je oženil s hčerjo posest niče tirudnove na Škofljici. Zakon ni bil srečen. Mož je rad popival in letal za drugimi ženskami, letošnjo t k »mhul je Cucci ju žena povila dete, ki je \m jh» porodu umrlo in Žena sama je smrtnonevamo zbolela. Mož >c pa za njo ni nič brigal. Par dni pred njeno smrtjo se je cel dan voii in je prišel >eie zvečer domov vos pijan. Bolni svoji hčeri je stara Grudnovka skuhala kosilo in je celo pijancu pustila nekaj v loncu. Ko je Cueei prišel domu. se je silno razjezil, ko je slišal, da je Grud-novka skuhala kosilo. Pograbil je lonec z jedjo in ga je vrgel po tleh. Nato je vzel puško in je začel z njo groziti. Tako počen janje bolni ženi seveda ni moglo koristiti. V par dneh je umrla in Cucci je postal vdovec. Zdaj je šele imel prav ;>r rok". Preti par tedni mu je stara Grudnov-ka očitala, da ji je hčer spravil na oni svet in da se vlači z ženskami. In * ueci je brž proti svoji tašči vložil bo zaradi žaljenja čast L Pred so~ - e pa vel hnrie «1 *s-gia poravnava. Ampak malo je manjkalo, da se ni v zadnjem trenutku podrlo. Cucci je namreč zahteval, da bo o Vseh svetnikih on n-sel na grob neki Že kupljeni vene«*. G rudno v ka psu da ne on. temveč ona. In tako sta se prepirala za tisti venec in ki se bila kdove kako dolgo, da jima ni sodnik prav energično za klical »z bogom!« Venec je bil pač glavna stvar, vne druw> \m*stranska. L j rt o Ha nt mar V s ... V <-odn-> dvorano okr. sndšhfa ne jo počasi pri-drsala cela vrsta žensk; prišla je Ivana Ifeheijak. potem Ivana Strah, pav W-in Frančiška Križaj. Marija An-žnr. Cecilija Krne in Alojzija Kav Od srca se je zasmejala mojim be^lam. ki se jim je poznal vinski vpliv in duh. >Ti si po fejst fant!« »Fejst fant pa fejst punica!« sem rekel. Spadata skupaj!« pripomnila je Smejala sva se oba tako lepim ;~— lam. bolj pa njih pomenu in namenu. Zlila sva vaak kozarec vina v se. Ko sem plačeval račun, bilo je sedem |*dlitrov. čutil sem. da se me je pijača prav pošteno prijela. Kakor ven, sem glede savživanja alkohola -.ineren in ga ne spijem nikdar nad tri četrtinke. Zato mi je bil iz gostilne grede tudi korak kolikor toliko nestalen. Pa to ni delo nič. Vesel sem bil. kot bi dolu I dečka za svojega otroka, svoje prijateljice sem se oprijel, ima pa mene - bilm je že noč — r.a kar ^va kol o vratila zopet v idilični Mestni log. kraj čarobnosti in lepote. Mislim, da tu lahko razpnem plašč krščanskega usmiljenja in ga pogrnem na svoje doživljaje. Vsaj na en del. Glede drugega sem pa tako indiskreten, da ti ga povem po vnej pravici in resnici.« fDalJa prihodnji« ) čič; Irsula Kom pare pa je poslala svojo zakonsko polovico. In vsaka teh žensk je pripeljala seboj nekaj drobiža, s katerim jo je bil bog blagoslovil. Nazadnje jo je prirornal še orožnik. »No, ta bo pa lepa si jo mislil časmški poročevalec, »će bo vsaka govorila samo minut — po navadi traja pa ženska govoianca mnogo del j je že samo to pol ure, I h »tem pa pridejo še otroci na vrsto, in kar je glavno različni med klici, razburljive scene itd. itd.« Ampak stvar je bila čisto kratka. Š« deset minut ni trajalo vse skupa]. »Ve ženske ste tožene, da ste rekle svojim otrokom, naj gredo pobirat premog na kolodvor v Zalogu. Ali je to res * "Nismo rekle,« se oglasi zborovoditeljica. -Nisino rekle,< pritrdi takoj \es /bor Ker nikdo m mogel potrditi, da bi bile ženske res svoje otroke nagovorile, naj gredo ,» inat premog na kolodvor, je seve-«la sodnik vse oprostil. Tako hitro je bil konec cele storije, da ženina niti k besedi niso prišle. Parturiunt mortes . . . Razne stvari« • Nemška morala. V Oberlossni-tzu blizu Draždan so zaprli sanatorij radi škandaloznih razmer, ki so vladale v njem. Reda ni bilo nikakega, snažnosti nol>ene. Moški in ženske so s«' shajali, kadar in kakorkoli so hoteli. V sanatoriju je vladala prava morala. /t »pet katoliški propagator Karel Mav pred sodiščem. Včeraj se je pričela pred hcrolinskiin sodiščem obravnava v sled pritožbe znanega Mavevega nasprotnika Rudolfa Lebiusa. Lebius se je namreč pritožil proti odredbi sodišča, da ne sme ničesar žaljivega pisati o Mavu, sicer bi moral plačati 1000 mark kazni. * Vse za \<>jaštvo. Run«unska vlada namerava najeti novo f»osojilo \ z\ eskn _>4» milijonov. Denar bo \*> rabila izključno v vojne namene. n rtv«. Luccheni. (Morilec avstrijske cesarice.) 12 let je tega. kar je bila avstrijska cesarica Kl iza beta v Ženevi v Švici umorjena. Dne 10. septembra leta 1*98. se je zgodil ta umor. Genav rca Kl iza beta, ki je bila več let hudo bolna, se je takrat m ud Ha v Ter ritetn blizu Zene\#* Ime lO. septembra je prišla v Ženevo samo za nekaj ur. S svojo dvorno damo je hotela ob ' .1 popoldne iti is h t »tel« > Benu rivage* na obrežje, da bi se s ladjo peljala v T«-rritet. Na centi blizu hotela jo je napadel italijanski anarhist \jmrt beni in ji zasadil bodalo v srce. Sunil in zadel jo je tako, da je bila riea malo trenotkov j*>/ri» i» Lueeheni je po izvršenem bežal, a dva koči jaza. ki itentat. sta ira dohitela in gs ujela, fme 10 no\ rnbra 1908. je prišel Lic beni pred porotno sodišče v ženevi * i je bil obsojen na dosmrtno ječo V kaznilnici je prebil Luccheni 12 let. Culo se je večkrat prit/»žbe. la je švicarska ječa pre-mila. Zlasti dunajski listi so se opetovano razvnemali. da dobiva Luccheni za hrano vsak »lan meso, da dobiva svojo merico vina in vsak dan eno smotko. Loceheni je po svoji obst»dbi opetovano kazal znake blaznosti. Napadal je paznike in tudi k;iznilničnega ravnatelja in tudi usmrtiti se je večkrat poskusil. Pred nekaj dnevi je zopet imel tak napad blaznosti, da so ga zaprli v podzemsko ječo. Tam se je na jermen svojega čevlja obesil. Ko so prišli pazniki v njegovo celico, so ga našli mrtvega. Luccheni je bil rojen v Parizu 23. aprila 1873. Njegova mati je bila Italijanka, kdo je bil njegov oče, tega sam ni vedel. Bodi pri ti priliki omenjeno, da je umor cesarice posebno razburil primorske Slovence, kar je pač naravno, saj je bil Loceheni Italijan. Primorski Slovenci Lucchenijevega dejanja rali proti Italijanom in razbili nekaj italijanskih iip. Zaradi lok stracij no bili tako scrabovlU rani, da jim je za vedno prešla volja še kdaj mani lest o vati svoja patrijotična čuvstva. NajsovejSe vesti. Prepovedano »lavje poljake socijalne O. — Krakov, 21. oktobra. Nestor poljskih socijalnih demokratov, Holeslav Limanovski bo obhajal v nedeljo svojo 751etnico in 501etnieo literarnega delovanja. Poljski socijalni demokratje so mislili to proslaviti s posebnim slavjem. Policija jim je pa slavje zabranila, ter za ž u gala, da Limanovskega, ki je ruski podanik, v tem slučaju izžene. Podrobnosti o Wellmannovem poskusnem poletu v Evropo. O. — New York, 21. oktobra. Včeraj je dospel v pristanišče parni k »Trent«, na katerem se nahaja moštvo ponesrečenega Wellmannovega zrakoplova. Množica je Wellmanna navdušeno pozdravljala. Zrakoplov je prevozil 1016 milj in je bil 72 ur v zraku. Medpotoma so se pokvarili motorji in i>oj>okali propelerji. Zrakoplov je bil tako prepuščen svoji ustMli. Moštvo je mnogo trpelo pod spremembo temperature, ker je bil zrakoplov časih AiHM) čevljev visoko, časih pa tik nad morjem. S strahovito hitrostjo je gnal vihar zrakoplov proti jugu, dokler niso v torek zjutraj zrakoplovci nabdeli na parnik »Trent«. VVelliiiaiina so brzojavno povabila različna varijete - gledališča proti visoki odškodnini, da bi predaval o svojem poletu. Cesarja Fran Josipa trg v Bcrolinu. B. — Berolin, 21. oktobra. Včeraj je mestni občinski svet v svoji seji sklenil, da se odslej naprej imenuje veliki trg pred veliko opero v Be-rolinu Cesar Fran Josipov trg«. Turško posojilo. B. — Pariz, 21. oktobra. Kakor se je včeraj zvečer govorilo na borzi, so pogajanja glede najetja turškega pt »soj i la na Francoskem definitivno razbila. Za kratek čas. Fajmoster Jaka: Prosim, gospod zdravnik, zapišite mi vendar kako žavbico. da bo moj nos dobil navadno barvo. Zdravnik : Vaš nos je res že kar vijoličast, a navsezadnje — kaj \ as to ženira v vaši starosti* Fajmoster Jaka: Zenira me. ženira Kdor me sreča in vidi m« »j nos, pa me vpraša, kje se dobi kako prav dobro vino. ) *krb* oemO • te» ftroki tmveiaa* i radnik Naal« Si« Kmetska Uatanavljona Intn 1U2. 23 okslice j« i ur v lasti« Hiražicn ftoao w LJablJaiu u taujski ctsti l\. U ncem leta 1W denarnega premeta premoženja obrestuje hranilne vloge po 4l!t°|0 veakeaa a at kitk* « SS, 1IS. I «111 K tO,f fs.SlO-S* tnaeja davka, kata aaaa mm vlotnlke. e*je p jMntoa Sprejema tndi vloga ne tekoči račun v zvezi a ćsksmmm metom In Jih obrestuje od nate vlogo do dno dviga. Stanje hranilnih vlog nad ....... PoaoJMjn na aaaaljfsea M S< / nt1 na i O1 .* iraa amortizacij* i t«a aaanic aaclja aH e»< M Posojilnica sprejema todi vsak dragi naert glede amortizovanja dolga. C RADNE OBE: vsak slan od S. 12. in od S. 4. laven ln pratufkov. T sle Ion St. IS*. Postna kraaiiaic« racnn nt. 020.SOS Mi-Ma tata i Uiif Bata' man: SSatoam So 9.7. upreti nam ntte. Sprejeaa vlofe na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 41 ,'J ,; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejeta« vioge na tekoči raćur.; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojili na najrazličnejše načine — Bavnotaaa menjalnica; zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko. — E»aaapnra trgovske menice Preskrbsje vnovčenje menic, nakaznic, dokun.entov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaj* nakaznice. Vsa pejasaila se doke bodisi nstneno ali pismene v zadružni pisarni. 10 Mn in ral ta ksiMn H § ti 12. aolui nI 3. io S. — 3^C la£ •■t «n\ 3e* 3*t «a\ «v\ 3^C 3*» «^» j^C »®«3*« ga- ••Mi I -J Uaojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 slano ustopstvo .Prve Češke' življenske mama, najcenejši zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno HT vsakovrstna posojila in kredite kakor : trgovske, stavbne, hipotekame, uradniške in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. nadstr. X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx 11 E x I LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuaiii. | Stritarjeva ulica štev. 2. Bri u riporoča promese na najske komunalne srečke «k K 18 mnje = 2. novembra Glavni dobitek Sprejema vloge na krnjitice in loko« raćnn tor Jih obreatnje po oiatita -II- 41L°I |2 IO K 300.000. 3C 3g 30 3G 3fc l ff SLAVIJ A" vsakega Slovenca je, da sklene zavarava: nu pogodbo bodisi ca življenje, ali pa prou poiaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpiraj m o torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem ob- ajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. Bdflkj* tfSlsA V U A*^ irr.a posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. Oeamarm SV mVnTVJnVnt razpolaaa z najcenejšimi ceniki za preskrbljen^ za starost, za slučaj Pnnman anOMlA V aVafim smrtl roditeljev, za doto otrokom. - Banka „SLAVUA" razdeljuje ves čisti dofci'ek svojim članom.-- Banka vySLAvTJAu ™ aiovaaaka zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. N "9 0|affff f a|| gmotno poć?«ra narodna društva, organizacije in prispeva fsVanam V a»«J II dobroot* nim namenom - k narodnim Banka „SLAV1JA" stremi a izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa poiasntla daje drage volje 1 generalni zastop banke wSUYiJe" ▼ ItJublJanL /. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Preiarno«! ulica Stav. 3. A Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Obstoječih vlonj nami are M milijonov ki miHJoaov k Za varnost vloženega denarja jamci zraven rezervnefk naklade le mestu, občina ljubljanska i vsem premoženjem In m veo svojo mom JO« larnjaba vloiefiega denarja je HO m opoem t ker je po praviih te hram n -e. potrjenih po c kr deiHni vladi Lakfjmoomm vsaka smokmlaoija v vloimim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan ?n se obresmjejo po 4V//# brez odbftka; aaift^ngnjene obresti se pripisujejo vsakega pot leta h kapitala. Sprej-ma klad nad I milijon kron. vloine knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj na le-to. Daje po- sojila na menice in vrednostne papirje Za varčevanje ima vpeljane Učne domaftO ly v pt>dpiranje slovenskih irgovcev in obrtnikov pa kradi ta m dram* Ivo« 4 8747 5178