¦häK Leto VIII, številka 79, junij 2004, naklada 12.00CJ^Hi|M^Snfl intervju: ^SH Vesna KrzaS NIVO, d.d. Lava 11, Celje «03/4224 100 www.nivo.si, tnoa-ro t*> m-oaro SPEEDWAY ATRAKCIJA V KRŠKEM Zopet dirka za veliko nagrado AMD Krško " in pokal zavarovalnice triglav V SOBOTO, 3. JULIJA OB 19.URI Nastop GRAND PRIX voznikov bogat spremljevalni program Vstopnina 1800 SIT, klubska 700 SIT Otroci do 14- leta vstop prost mm RrtM. 1.1.1. CBSIa 4. jullla 25. 8270 HrsHO T8l.: 07/0902 BSD. IZVEDi* VSEK URST tLEKTRO- INSTAUCM ¦ ELEKTRlCnE mERITVE •TReOUIHA Z ELEKTROmATERIA- LOm IN SUETILI Holding Slovemke elektrame d.o.o. Mot energije oglasi zavarovalnica tilia d.d. Bwvw.zav-tilui.*$P| Rinio@/av-tHia.si Delovni čas: vsak delavnik od 7.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 v soboto od 8.00 do 12.00 tel: 07/48 82 820 fax: 07/48 82 821 ''' \ Zavarovalnica Tilia d.d. .--¦"' vam ob odprtju predstavništva Posavje podarja j 10% popust pr) zavarovanju avtomobllskega kaskct ali zavarovanju Moj DoVl ; Popust lahko uveljavite s tern letakom '. do 30. septembra 2004 *¦... na našem predstavništvu \.. v Krškem mo/itost skicpaiija /avarovanj (mli preko inicriiHa Varno&t Inovatitmost Pnlagodljwoat Zavarovalnica Tilia vse svoje zavarovance na območju posavja obvešča, da lahko od sklenejo zavarovanje in prijavijo škodo v novih poslovnih prostorih v Krškem. Mladinskih delovnih brigad 2a Leskovec pri Krškem (v prostorih SL-inženiringa) /iVItJ D*M/ Vnrnost Irwesticyti I'rthigoiiljivosl V Lf.tLYOriju LL[iu\v-t4.a LLsia Za denar moraš imeti ^ber offi GALILEO Najdonosnejši slovenski posebni vzajemni sklad v zadnjih treh letih: + 160,99 % (v SIT) 1.000.000 SIT —> 2.609.900 SIT (8.6. 2001) (8.6. 2004) 4Bk 080 12081 WJ nsflM»NI TELEFOnJ BRF.2PLAČEN KL!C zaupanje ima ime - vzajemni skladi KD www.kd-group.si KD Investments, d.o.o., Celovika cesta 206,1000 Ljubljana, upravlja posebn« vzajemnt sklade Galileo (uravnotežen), Rastko (delnlik!) In KD Bond (obveznükl). Prospekt! posebnih vzajemnih skladov v upravljanju KD Investments so med delovnlm Časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na vplsnih mestih in prl v«h pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopn« izjave. Vpisna mesta in pogodben! partner]i so objavljen! na spletnih straneh www.kd-group.si, kjer so v eiektronski obllki dostopni tudi pol let no in letno poročiio ter prospekti vzajemnlh skladov KD. Vlagatel| ima poleg prospekta pravko tudi do brezplacneqa izvoda letnega ter polletnega poročlla. Reallzirani pretekli donosl niso zagotovllo za donose v prlhodnosti. Gibanje vrednosti točke posamtznega sklada je odvisen predvsem od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost točke lahko raste ali pada, zato so tudl prihodnjf donosi lahko vliji all nižji kot v preteklostl. Tekočl podatki so dnevno objavljtnt v časnlklh Delo, Dnevnik, Finance in VeCer. Vstopna provlzija znaia za posebna vzajemna sklada Galileo in Rastko 3 %, za posebni vzajemni sklad KD Bond pa 2 %, zato se objavljena donosnost na sredstva zmanjia za vstopno provlzljo. *fe^ FONDPOLICA Varčevanje v posebnih vzajemnih skladih Galileo, Rastko in KD Bond lahko dopolnite z življenjskim zavarovanjem, kar vam omogoča Fondpolica. Za dodatne informacije se obrnite na www.slovenica.sl ali 080 30 30. 2 junij 2004 Ob'zorniK tretja Na naslovnici: Vesna Kržan Foto: Ernest Sečen Posavski obzornik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Direktor zavoda Silvester Mavsar Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 780, 49 05 782 Faks: 07 49 05 781 .www.zavod-neviodunum.si, obzornik@volja.net, TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Urednik informativne priloge Občine Krško Matej Drobnič Novinarja Bojana Mavsar Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk: Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun Sotošek Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 kot mesečnik za podro- čje občin Krško, Brežice in Sevni- ca, ki izhaja praviloma 30. v me- secu. Rok za rezervacijo oglasne- ga prostora je 10., za oddajo nena- ročenih prispevkov pa 15. v mese- cu. Za točnost podatkov v naroče- nih rubrikah in prilogah odgovarja- jo njihovi uredniki. Tisk: Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada: 12.000 izvodov KjBSOjutra biižja soncu? Seveda. V Posavju. Vsaj tako trdi slogan, ki turiste yabi v našo posavsko regijo, ki res lahko turistu ponudi marsikaj, saj je turistična ponudba bogata in raznovrstna, a kot smo že večkrat slišali, zelo slabo prepoznavna na turističnem zemljevidu Slovenije, razen nekaterih izjem. Re- gijska razvojna agencija Posavje je še pred časom (še kot pospe- ševalni center) v okviru priprave strateškega dela regionalnega razvojnega programa regije Posavje opredelila osnovne cilje raz- voja turizma v Posavju, med katerimi je na prvem mestu dvig ka- kovosti in prepoznavnosti turistične, kulturne in športne ponud- be, zadali so si cilj zasnovati sistem trženja, promocije in celo- stne podobe regije, ohranitev naravne in kulturne dediščine ter vključitev le-te v turistično ponudbo, povezati naravno in kultur- no dediščino s termalno zdraviliškim turizmom in zgraditi dodat- no infrastrukturo ter razviti informacijski sistem. Nekaj je že gre v pravo smer, veliko bo potrebno še narediti. Kot vse kaže, se že spet zatika pri nazivu Posavje, pod katerim naj bi v duhu regije skupaj, pod enotno turistično blagovno znamko pro- movirali domačo turistično ponudbo. Slovenska turistična organi- zacija nas, na primer, še vedno šteje pod Dolenjsko. Če na nji- hovih spletnih straneh na primer potencialni obiskovalec posku- ša poiskati primeren kotiček na podeželju za preživljanje dopu- sta, imena Posavje ne bo našel, saj smo »skriti« v Dolenjski in Be- li Krajini. Sicer bi našel turistične kmetije na Bizeljskem in Sev- nici in tako dalje, vendar o Posavju nič. Tudi med regijami imena Posavje ali pa soncu bližja jutra ni mogoče najti. Na forumih, kjer si Slovenci pridno svetujejo, kam na počitnice po Sloveniji, lahko zasledite mnenja, kot na primer to, da »v Slo- veniji tako ni nikamor za it, razen na Gorenjsko«, ali pä da »nik- jer ni pravih žurov, mogoče na Kolpi...« Treba bo dokazati, da je v Sloveniji nimamo le Bleda, Bohinja, Postojnske jame, Portoroža. Zdi se, da smo še najbolj prepoznavni po dobri kapljici in vinsko- turističnih cestah, kjer pa se bojim, da so marsikdaj, ko naključni turist pripelje mimo, vrata hramov zaprta. Ali se morda motim? Če pa računamo na tiste, ki vsaj malo poznajo Posavje, potem lahko rečem, da bodo na spletnih straneh posavskega turizma, ki se je iz tic - Krško preimenoval v posavje-turizem, našli vse vsaj osnovne smernice za počitnice ali krajši oddih pri nas, saj so nani- zani podatki o celotni posavski ponudbi, od Sevnice do Brežic. Poleg tradicionalnih prireditev v posameznih krajih, ki si ravno na podlagi tradicionalnosti tudi zagotavljajo obisk od blizu in daleč, kaže, da k razvoju turizma prispevajo tudi nove oblike večdnev- nih zabavno-turističnih projektov, kot je na primer letošnji Bre- žice, moje mesto. Idealno za promocijo turistične ponudbe, da se bo obiskovalec, ki je tokrat prišel le na koncert, naslednji me- sec morda vmil na oddih za konec tedna. Ali pa festival Se no- vo dogaja. Predvsem pa bi bilo potrebno storiti več za tiste naključne turi- ste, »tranzitne«, da bodo morda podaljšali svoje počitnice zato, ker so spoznali, kje so jutra bližja soncu. Lidija Petrišič IZ VSEBINE 4 TridBset dni 8 Praznik obfiine v sliki in based! 10 Mnenja 12 IntBPVJU: Vesna Kržan IB Otvopitev vodovoda Spodnja Straža 20 10 let Pihalnega orkestra KostanjBvica na Krki 22 SO let PB Bofior 28 Prejeli smo 28 Bružabna kronika po$uvit>f%info mmrnmmiUnatMmm ObzörhiK junij 2004 3 tPidesBt dni Tradicionalno kresovanje na libni 25.junija pred 13 leti je Slovenija postala samostojna in neodvisna država, od tega dne dalje pa praznujemo tudi najpomembnejši dr- žavni praznik - dan državnosti. In na predvečer praznika je že tradi- cionalna slovesnost s kresovanjem tudi na Libni na Krškim. »Po 13 letih smo pred novimi izzivi«, je poudaril slavnostni govornik, žu- pan občine Krško Franci Bogovič. Sicer pa je kresovanje, kot vsa leta do- slej, potekalo v organizaciji Planinskega društva Videm, katerega člani so skrbeli tako za jedačo kot pijačo, pa tudi za kulturni in zabavni pro- gram številnih udeležen- cev, ki so ga prispevali Pihalni orkester Videm, Vokalna skupina Valva- sor, kar tri plesne hip hop skupine iz Osnovne sole Jurija Dalmatina, Ansambel Jerneja Ko- larja, meh pa so spretno raztegovali tudi mladi harmonikarji pod men- torstvom Tonija Sotoška. Po tradicionalnem prižigu kresa pa se je zvrsti- lo tudi tekmovanje v juškanju, kjer so tako v mlajši kot starejši konku- renci ženske ugnale moške. Bilo je seveda prijetno in zabavno, tudi za- radi jasne in tople noči. B.M. Dom starejäh občanov prejel certifikat kakovosti V Domu starejših občanov so pričeli z aktivnostmi za pridobitev standar- da kakovosti v začetku minulega leta in v slabem letu in pol tudi vzpo- stavili ustrezno vzdrievan sistem vodenja, ki izpolnjuje zahteve stan- darda ISO 9001:2000 za dejavnost institudonalnega varstva in ostalih dejavnosti, povezanih s potrebami starejših ljudi. V sklopu vsakoletne- ga srečanja stanovalcev doma s svojci in prijatelji, ki je potekalo 12. junija, sta certifikat kakovosti direktorici zavoda Jožici Mikulanc pre- dala predstavnik Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Dušan Zorc in predstavnik resornega ministrstva za delo družino in socialne za- deve Davor Dominikuš. Sicer pa je v Domu starejših občanov trenutno nastanjenih 211 stano- valcev, od tega 148 žensk in 63 moških. Povprečna starost znaša 78 let, moški so v povprečju stari 73, ženske pa 81 let. Več kot polovica stano- valcev prihaja iz domače - krške občine, med vzroki za sprejem pa pre- vladuje bolezen. Zato je glavni poudarek dela, ki ga izvaja skupno 105 zaposlenih, predvsem na osnovni in zdravstveni negi ter z raznimi de- lovnimi terapijami in programi na vzdrževanju psihofizične sposobno- sti stanovalcev. Ti si krajšajo čas z izdelovanjem raznih izdelkov iz vol- ne, gobelinov, poslikavo na različne materiale ali pa si dneve polepša- jo s pesmijo. Že sedem let namreč v Domu deluje tudi pevski zbor. Po- leg pevskega zbora so še stanovalci doma predstavili tudi z veseloigro, sicer pa so k prijetnemu srečanju prispevali še Godalni orkester Glasbe- ne sole Krško, citrarka Jasmina Levičar ter duet Tatjana in Bojan Ka- plan. B.M. Evpopske volitvB v Posavju Udeležba na volitvah poslancev RS v evropski parlament je bila v posav- skih volilnih okrajih nekoliko nižja od slovenskega povprečja (28,25 %), saj se je v volilnem okraju Krško volitev udeležilo 25,51 % volivcev, v Sevnici 26,58 % in v Brežicah 24,68 % volivcev. Nekoliko več od povpre- čja (5,63 %) pa je bilo neveljavnih glasovnic (Krško 6,21 %, Brežice 6,22 % in Sevnica kar 6, 93 %). V krškem in v sevniškem volilnem okraju je ta- ko kot na nacionalnem nivoju največ glasov dobila Nova Slovenija (Slo- venija 23,48%, Krško 23,41 %, Sevnica 25,17 %) pred skupno listo LDS + DeSUS (Slovenija 21,94 %, Krško 22,61 %, Sevnica 22,13 %) in SDS (Slove- nija 17,67 %, Krško 16,98 %, Sevnica 19,05 %). V obeh omenjenih okrajih je na četrtem mestu lista SLS (Slovenija 8,43 %, Krško 12,31 %, Sevni- ca 12,15 %), ki je prehitela listo ZLSD (Slovenija 14,17%, Krško 10,54%, Sevnica 9,30 %). Pri rezultatih ostalih list v krškem in sevniškem okraju ni bistvenih odstopanj od nacionalnih rezultatov, razen manjšega dele- ža glasov za listo SMS + Zeleni (Slovenija 2,29 %, Krško 1,73 %, Sevnica le 1,11 %). Od volilnih rezultatov na slovenskem nivoju pa se kar precej razlikujejo rezultati v volilnem okraju Brežice. Na prvem mestu je na- mreč lista LDS + DeSUS (kar 27,90 %) pred listo SDS (21,79 %), NSi pa je bila šele tretja (16,92 %). Dosti manjši kot sicer je tudi delež liste ZLSD (10,87 %), pod povprečjem pa je tudi izid liste SLS (7,81 %). Zanimiv je tudi volilni izid liste Slovenija je naša z edinim posavskim kandidatom za evroposlanca Robertom Ostreličem. Na nacionalnem nivoju je lista dobila 4,13 % glasov, približno toliko tudi v brežiškem (4,31 %) in v kr- škem volilnem okraju (4,21 %), manj pa v Sevnici (3,02 %). P.P. f^W^SfSS^/IM Krški pokHcni gasHd na mednarodnigasilskivaji Drenik Anton, gasilski tehnik, in Ro- bert Imperl, tehnilni reševalec iz Po- klicne gasilske enote Krško, ter povelj- nik Gasilske zveze Krško Avgust Mlakar so v okviru 23-članske slovenske ekipe sodelovali na mednarodni gasilski va- ji "Forest Fires France" v Franciji, na kateri je sodelovalo devet držav oziro- ma 600 gasilcev in ostalih enot za za- ščito in reševanje.Ekipa iz Slovenije je sodetovala s sedmimi gasilskimi vozili, Poklicna gasilska enota Krško pa je v slovenski vozni park prispevala kom- binirano gasilsko vozilo MB - UNIMOG, ki je zelo primerno za gašenje na tež- ko dostopnih terenih. Na vaji so preiz- kusili predvsem načine taktike prepre- čevanja prehoda požara (čelno in boč- no varovanje), varovanje posameznih objektov in lastnih vozil, hitri premik posadk in izvajanje helikopterskih de- santov, gašenje požara z zrakoplovi in urjenje umikanja in vamega izmika moštva ter oskrbivanje vozil z vodo. Po ocenah, ki so jih dobili s strani najviš- jih predstavnikov Uprave RS za zašči- to in reševanje, ki so bili v Franciji, je stovenska ekipa prikazala veliko zna- nja in usposöbljenosti. Todon yozdov V okviru tedna gozdov so v Sevnici na gradu pripravili priložnostno prire- ditev ob razglasitvi gozdov s poseb- nim namenom v mestu Sevnica. Učen- ci OS Sava Kladnika so ob tern pred- stavili živi svet gradu in okolice, Ta- nja Košar pa vlogo primestnih gozdov, kjer ne rastejo samo drevesa. Krajev- na skupnost Boštanj, Osnovna sola Bo- štanj, brežiška enota Zavoda za gozdo- ve in Planinsko društvo Sevnica pa so v Boštanju odprli naravoslovne učne poti Azalea, kjer bodo ljubitetji lahko spo- znavali lepote rastišča rumenega sle- ča. Občina Sevnica je kot prizadevna lokalna skupnost za ureditev mestnih gozdov v območni enoti zavoda Brežice v letu 2004 prejela priznanje Turistič- ne zveze Slovenije in Zavoda za gozdo- ve Slovenije. Zdrava prohrana in rak Člani Posavskega in obsoteljskega dru- štva za boj proti raku so se v začet- ku junija zbrali na skupščini, na kate- ri jim je med drugim Vladimira Tomšič predavala o zdravi prehrani in raku. Na skupščino so med drugimi povabili tu- di člane Zveze društev za boj proti ra- ku, direktorje posavskih zdravstvenih domov, območna združenja Rdeče- ga križa ter ostala posavska društva, ki delujejo na področju zdravstvene- ga varstva. OdprtavratavJovso Ob svetovnem dnevu okolja je Turi- stično društvo Kapele pripravilo pri- reditev "Jovsi - odprta vrata v nara; vo". Ob sodelovanju OS Dobova, Vrt- ca in Podružnične osnovne sole Kape- le, Zavoda RS za varstvo narave, Zavo- da za gozdove Slovenije, ŠRD Kojoti in naravoslovnih mentorjev so izvedli pri- pravo na terensko delo, učilnico v na- ravi na učnih točkah, telesne aktivno- sti, ogled modelarstva in razstave, de- lovno konferenco z mentorji, ob koncu pa še nočni sprehod. 4 junij 2004 ObzofniK tridosot dni Hrenu in Resniku najvišje priznanje MNZ V spomin na osamosvojitveno vojno, ko so se policijske in teritorial- ne enote uprle agresiji jugoslovanske armade, svoj praznik 27. junija obeležujejo slovenski policisti. V počastitev tega dne se v okviru poli- cijskih uprav zvrstijo različne aktivnosti, ki jih zaokrožijo s slovesnost- jo in podelitvijo priznanj uslužbencem, ki so s svojim delom doprinesli k razvoju in napredku posamezne službe, za dosežene uspehe pri delu ali pri izvrševanju nalog in krepitvi varnosti. Posavski policisti glede na območje, ki ga s svojim delom pokrivajo, vsa- ko leto obeležijo svoj dan v eni izmed posavskih občin, letošnja slovesnost pa je potekala 24.junija v Viteški dvorani brežiškega gradu. Ob krajšem kulturnem programu, ki ga je prispeval Trio: Anita Strgar, Andreja Zlatič in Mihaela Komočar, sta priznanja Ministrstva za notranje zadeve podeli- la direktor PU Krško Andrej Zbašnik in namestnik generalnega direktorja policije Jože Simonič. Pisno pohvalo so preje- li Tadej Bajec, Zvonko Ivačič, Aleš Jazbec, Jože Kiobasa, Simon Lužar, Srečko Medic, Bojan Novoselc, Slav- ko Preskar, Ales Pet- elinc, Aleksander Pi- škur, Alojz Povšič, Srečko Prejac, Mirjan Repovž, Davorin Saje, Matjaž Smrdelj, Igor Škulj, Bojan Urek, Uroš Vide, Roman Za- kšek in Karel Župevc. Bronasti znak zaslug za varnost, in sicer za dosežene pomembne uspehe pri izvrševanju nalog ali dosežen enkratni uspeh pri opravljanju svojih nalog, so prejele policistke in policist: Kristina Cernič Motore, Ma- rijana Flisek, Janez Kerin, Rajko Kodrič, Rudi Levee, Milan Lokar, Bran- ko Narat, Vesna Rukavina, Jože Sladič, Nikolaj Škoberne in Franc Vine- tic. Za prispevek k razvoju in krepitvi varnosti ali dosežene izredne uspe- he so Srebrni znak zaslug za varnost prejeli: France Božičnik, Darko Ger- jevič, Miran Grubenšek, Sonja Molan in France Volčanšek, in nenaza- dnje še najbolj žlahtno in najvišje priznanje - Zlati znak zaslug za varnost Ministrstva za notranje zadeve pa sta prejela Štefan Hren, načelnik OKC PU Krško, in Alojz Resnik, policist kriminalist na PP Brežice. B.M. Dobitnika najvišjega priznanja Alojz Res- nik in Stefan Hren (na sredini) z direktorjem PU Krlko Andrejem Zbašnikom (levo) in na- mestnikom direktorja generalnega policijske uprave Jožetom Simoničem. SlovBsnost v vojašnici Ob 61. obletnici napada borcev Cankarjeve brigade na takrat nemško le- tališče ter ob 13. obletnici napada pripadnikov TO na letališče JLA so bor- čevske, veteranske in izgnanske organizacije v Vojašnici Cerklje ob Krki 23. junija pripravile spominsko slovesnost. Za slovensko samostojnost po- membne dogodke sta povzela brežiški župan mag. Andrej Vizjak in se- kretar na obrambnem ministrstvu dr. Milan Jazbec, poveljnik vojašnice Stanislav Zlobko in Silvester Jeršič iz brežiškega veteranskega združenja pa sta zaslužnim podelila priznanja. Po proslavi, namenjeni tudi zaključ- ku usposabljanja profesionalnih vojakov in dnevu državnosti, je sekretar na kulturnem ministrstvu Vojko Stopar odprl še razstavo o bojni poti Can- karjeve brigade ter razstavo slik in izdelkov starih obrti ljudske ustvarjal- nosti, sledilo pa je srečanje borcev, veteranov in izgnancev. P.P. NMstor Bohhc z vetorani "Saver' Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc s sodelavci se je ob svo- jem obisku na PU Krško in mejnem prehodu 22.junija srečal tudi s pred- stavniki Policijsko veteranskega društva Sever Posavje. Minister se je ob tern seznanil z aktivnostmi društva in tudi s problemi, s katerimi se pri. svojem delovanju policijsko veteransko društvo sooča, sicer pa so ob tej priložnosti opozorili ministra na neustrezno in birokratsko reše- vanje vprašanja sta- tusa veteranstva za delavce, ki so bili v času osamosvojit- venih procesov za- posleni v organih za notranje zadeve na delovnih mestih brez policijskih poobla- stil in danes še nima- jo ustrezno rešenega položaja, do kate- rega bi bili po oceni prisotnih vsekakor upravičeni. Minister Bohinc pa je izrazil veliko zado- voljstvo, ker Policijsko veteransko društvo Sever na lokalni ravni sodelu- je z drugimi veteranskimi organizacijami z območja Posavja. B.M. Vlado Bezjak in minister dr. Rado Bohinc S kolasom po vaških poteh Turistično društvo Kapele je konec ma- ja organiziralo kolesarjenje po vaških poteh v Kapelah. Pot je kolesarje vodi- la iz Kapel proti Podvinjam, Malem Ob- režu, Velikem Obrežu, po obrobju Jov- sov proti Rakovcu, Jereslavcu, Slogon- skem, Župelevcu, Vrhju do Kapel na iz- hodiščno mesto. Pod sloganom "Vsi na kolo, po Kapelah bo šlo" so udeležen- ci kolesarili približno dve uri, na kon- cu pa je najmlajšega in najstarejšega udeleženca ter najštevilčnejšo družino čakalo presenečenje. Podkozolcem Na izletniški domačiji Vertovšek na Ve- likem Kamnu so 9. junija tudi urad- no odprli nov gostinsko turistični ob- jekt pod kozolcem, kjer so gostje lah- ko že nekaj časa veselijo. Kot so dejali gostje ob otvoritvi, je Vertovškova iz- letniška domačija ena bolj uvetjavlje- nih v krški občini. Svojo vlogo pa ima tudi kot domačija na robu Kozjanske- ga parka. Trije Posavci z zlatlm znakomZPMS Zveza Prijateljev Mladine Sloveni- je je v Ljubljani obeležila častitljivo 50. obletnico delovanja. Na slavnost- ni seji, na kateri je bil slavnostni go- vornik minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, so podelili pri- znanja in zahvale vsem, ki so nesebič- no soustvarjali in prispevali svoje zna- nje in delo za srečnejše otroštvo naj- "mlajših in za sožitje vseh generacij. Iz Posavja so zlati znak ZPMS za svoje znanje in dolgoletno prostovoljno de- lo prejeli Ana Hočevar, Branko Jane in Franc Pogačar. Priznanja in zahvale ob jubileju bo septembra v Krškem pre- jeto tudi 51 mentorjev, strokovnih so- delavcev in članov DPM in ZPM, ki se s svojim delom vključujejo v programe ZPM Krško. Krškaekipazmagala Krška izpostava Uprave za zaščito in reševanje je v Pišecah 19. junija orga- nizirala lO.regijsko tekmovanje ekip prve pomoči. Največ znanja in spre- tnosti, kako reševati ponesrečence v primeru potresa, je med štirimi ekipa- mi pokazala ekipa prve pomoči Občine Krško, ki se je z zmago uvrstila na dr- žavno tekmovanje ter le za točko raz- like premagala ekipo Nuklearne elek- trame Krško. Glede na to, da je Uprava za zaščito in reševanje v letošnjem letu posve- tila aktivnosti usposabljanja in reše- vanje v primeru potresa, je na to te- mo potekalo tudi tekmovanje. Scena- Zmagovalna ekipa rij je predvideval reševanje in nudenje prve pomoči v treh primerih, ko so se ponesrečenci poškodovali ob močnem potresu, v teh okoliščinah pa je prišlo tudi do prometne nesreče. ObzorniK RADIO <*«§#»¦ R 6 K o junij 2004 5 trideset dni Brežice - moje moste »Zamenjati vsakodnevne napo- re za nekaj vedrine, prijetnih doživetij, dobrega počutja, da bo naslednji dan, ko bomo spet vpeti v delo, probleme, skrbi, če že ne enostavnejši, pa vsaj lažji. Življenje res ne bi smelo biti le preplet bremen,« so za- pisali v Zavodu za turizem obči- ne Brežice v vabilu na priredit- ve, ki so jih pod imenom Breži- ce - moje mesto od 24. do 28. junija pripravili na ulicah stare- ga mestnega jedra. Župan An- drej Vizjak je v otvoritvenem nagovoru dejal, da je to dober poskus, kako poleg infrastruk- tumih objektov poskrbeti tudi za dušo starega mestnega sre- dišča, kako poskrbeti, da bi to oživelo z druženjem meščanov in obiski turistov. Kljub temu pa tudi brežiškim organizatorjem letošnje muhasto vreme ni bilo najbolj naklonjeno, po uspeš- nem začetku v četrtek so mo- rali že naslednji dan odpoveda- ti številne nastope skupin in po- sameznikov, a tudi v soboto in nedetjo, ko se je vreme izbolj- šalo, ni bilo toliko obiskovalcev, kot so pričakovali. P.B. Precejšnje pozornosti je bila de- leina sobotna modna revija kopalk in spodnjega perila trgovine Ver- dissima z Idol. Župan Vizjak je odprt priredi- tev in nato podelil priznanja najuspešnejšim osnovnošpl- cem breiiške občine. Hočern, da sens Posavsko Društvo za cerebralno paralizo Sonček je 17. junija organizi- ralo kulturno prireditev z naslovom Hočem, da sem (na fotografiji) , na kateri so se predstavili zavodi iz območja Posavja, ki vzgajajo, izobra- žujejo ter usposabljajo otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Trenutno je v društvo Sonček vključenih okoli 110 invalidnih oseb iz po- savskih občin, in še več kot enkrat toliko tistih, bodisi svojcev ali prija- teljev, ki tern osebam bodisi zaradi njihove manjše telesne ali intelek- tualne sposobnosti, po- magajo skozi življenje i raznimi programi in uspo- sabljanji. Zato v Društvu Sonček tesno sodelujejo z usta- novami in zavodi, ki iz- vajajo prilagojene pro- grame otrokom in mla- döstnikom, kot tudi var- stvo in zaposlitev odra- slim osebam s posebnimi potrebami. Ti zavodi: malčki iz skupine Mu- ce iz brežiškega Vrtca Mavrica, varovanci Varstveno delovnega centra Krško, učenci Osnovne sole doktorja Mihajla Rostoharja in Društvo Son- ček, pa so ob kulturnem programu na ogled postavili tudi razstavo iz- delkov. B.M. Krosna noc kot nekoč V soboto, 19. junija, je bilo pred Ajdovsko jamo pri Brezovski Gori pri Krškem zopet živahno. Organizatorji iz Vrbovega in Borovega loga in čla- ni Jamske skupnosti Brezovska gora ter njihovi prijatelji z Gore so na sprehod skozi kresne šege od danes do pradavnine in nazaj, povabili ob- iskovalce od blizu in daleč. Čarobno vzdušje so domačinom z Brezovske gore in okolice pomagali ustvarjati člani Folklorne skupine iz Artie, glas- bena skupina KD Slovenija, pevci KD sv. Lovrenc z Gore, plesna skupi- na Kresnice, Nino Mureškič z bobnarsko skupino Afir Bafir, pripovedoval- ci pravljic, Druidi Borovega Loga. V zvezi s kresno nočjo je mnogo za- nimivih in skrivnostnih vprašanj in nekaj odgovorov na ta vprašanja so lahko dobili udeleženci Magične kresne noči, ki so se v zgodnjem več- eru začeli zbirati na jasi pod Ajdovsko jamo. Ob času kresa je po vero- vanjih starih ljudstev Sončni bog na višku moči, od tega dneva njegova moč pada. Tudi narava je polna življenja. Skok čez ogenj po starih pre- pričanjih nevtralizira negativne energije. Pravo slavje se je pod Ajdov- sko jamo začelo šele opolnoči in je trajalo vse do sončnega vzhoda, ko so ga zaključili s pozdravom Soncu. S.M. Cvičkarija uspela Konec maja je v Kostanjevici na Krki potekal že 32. teden cvička, t. i. cvička- rija. Strokovnim srečanjem je sledilo tridnevno kultumo-zabavno dogajanje z vinogradniško povorko, razglasitva- mi cvičkovih nazivov, podelitvijo pri- znanj za ocenjena vina in vinograd- niškimi igrami. Za najboljši cviček (16,10 točke) je naziv kraljica cvička dobila Darinka Kresal s trebanjskega konca, od koder je tudi letošnja cvič- kova princesa Irena Zupančič. Amba- sador cvička je postal vinogradniški starosta skoraj 90-letni Anton Jar- kovič z Broda pri Podbočju. Kljub de- ževnemu začetku je letošnja cvička- rija lepo uspela in privabila množico obiskovalcev od blizu in daleč. P.P. Novi ambasador cvička Anton Jarkovič in predsednik kosta- njeviških vinogradnikov Stane Tomazin Odprta vrata voja^rice V Vojašnici Cerklje ob Krki so tudi letos pripravili dan odprtih vrat, v ok- viru katerega jih je v začetku meseca obiskalo 500 osnovnošolcev in va- rovancev brežiškega Vrtca Mavrica ter 200 brežiških gimnazijcev. Mladi obiskovalci so si ogledali razstavne in spominske prostore vo- jašnice, tudi zanimivo več kot 4000 predme- tov obsegajočo zbirko vojaških pokrival, uni- form, znakov in dru- ge opreme zasebnega zbiralca Borisa Jevš- nika, različna orožja, prikaz priprave obroka s poljsko kuhinjo, kdor je želel, pa se je lahko preizkusil še v streljanju z zračno puško. Naja- traktivnejši del predstavitve pa je bil ogled letališča, kjer so mladi lah- ko sedli v kabine helikopterjev in letal in se vsaj za nekaj trenutkov vži- veli v vlogo vojaškega pilota, za piko na i sta pred njih pristala dva he- likopterja vrste cougar. P.P. Obiskovalci vojašnice so preizkusili, kako je sedeti v pilotski kabini helikopterja. 6 junij 2OO4 ObzörhiK trideset dni Ciuha prvi častni krajan KS mesta Krško Lepo število občank in občanov Krškega se je 18.junija v krškem Kul- turnem domu udeležilo osrednje slovesnosti v počastitev praznika Krajevne skupnosti mesta Krško, ki poteka v spomin na krške borce, ki so bili leta 1941 prve krške, hkrati pa tudi prve žrtve na okupira- nih slovenskih tleh. V uvodnem delu osrednje slovesnosti v počastitev praznika KS mesta Kr- ško je nastopil Slovenski oktet, sicer pa je predsednik največje krajev- ne skupnosti v občini Krško Jože Habinc ob tej priložnosti podelil odličja posameznikom, katerih življenjsko delo je v za- dnjem letu vtisnilo pomemben pečat podobi in življenju v krajevni skupnosti Krško, še pred naj- bolj slovesnim dejanjem pa je podelil spominska darila še živečim pevcem nekdanjega videmskega okteta Kremen, v katerem so leta po drugi sveto- vni vojni prepevali Justin Pirc, Jože Jagrič, tri- je bratje Uršič - Henrik, Karel in Janez ter nji- hov spremljevalec in soorganizator Olaf Lovren- čič. In kdo so letošnji nagrajenci? Priznanje z nagrado KS mesta Krško sta prejeli organizaciji Rdečega križa levi in desni breg Kr- škega, ki ju odlikuje prostovoljno delo v prid kra- jank in krajanov, ki se znajdejo v kakršni koli sti- ski. Obe organizaciji sta v zadnjih letih uspešno razvili tudi tako imenova- no "sosedsko pomoč", s katero onemoglim krajankam in krajanom poma- gajo pri vsakdanjih opravilih, ki bi jih sami le težko zmogli. Priznanja KS mesta Krško so prejeli Avgust Mlakar za izredne zasluge pri razvoju pros- tovoljnega gasilstva v krajevni skupnosti in občini, avtorska skupina Polo- na Brenčič, Ljudmila Šribar in v odsotnosti Silvo Mavsar, ki so pod okri- Ijem Zavoda Neviodunum ob koncu lanskega leta izdali pomembno publi- kacijo z naslovom »Sto let na razglednicah«, v kateri je vsestransko pred- stavljena podoba Krškega in Vidma od srede 19.stoletja naprej, ter Du- šan Vučajnk, ki je že 40 let v krajevni skupnosti osrednja osebnost ribi- ške dejavnosti. Prvi častni krajan KS mesta Krsko Joie Ciuha Letolnji nagrajenci ob prazniku KS mesta Krsko Plakete KS mesta Krško so prejeli Ivan Glogovšek, v njegovem imenu jo je prevzela soproga, in sicer v prvi vrsti za uspešno vodenje napeljave ka- belske televizije med leti 1987 in 1995. Zdenka Kerin, za dolgoletno ne- sebično rejniško delo, v sklopu katerega je bila požrtvovalna mati kar 25- im rejniškim otrokom, Ivan Petrišič za dolgoletno strokovno delo na pro- metnem področju, in parketar Jože Pirc za življenjski prispevek k razvo- ju obrti tako v krajevni skupnosti kot v občini in slovenskem prostoru. Svet Krajevne skupnosti mesta Krško pa je na pobudo številnih krajanov sklenil, da sedanja odličja dopolni še z listino o proglasitvi in imenovanju »Častnega krajana«. Kot prvi jo je prejel rojak in slikar Jože Ciuha, ki je mladostna leta preživel v Krškem, kamor se še sedaj rad vrača. Ciuha je bil proglašen z listino častnega krajana za dosedanje obsežno umetniško delo tako doma in kot v tujini. Bojana Mavsar »Križevski« praznik Tudi drugod, ne le v Podbočju, je krajevni praznik priložnost, da se na- menu predajo nove pridobitve. Ob letošnjem ••križevskem« prazniku so tako vaščani Dobrave bogatejši za javno razsvetljavo in asfalt, vašča- ni Brloga in Mladja za asfaltirano cesto med vasema, v Šutni pa se pona- šajo z novim antenskim sistemom, ki jim bo zagotavljal boljši TV spre- jem. Na osrednji proslavi ob prazniku pa je predsednik sveta KS Podboč- je Ivan Urbanč podelil krajevna priznanja. Častni krajan je postal Miha Butara ml., znak KS Podbočje sta prejela arheologa dr. Katja Predovnik in dr. Mitja Guštin, priznanja so šla v roke Antona Jarkoviča st. z Broda, Franca Baniča s Prista- ve ter zakoncev Metke in Janeza Rozmana iz Britofa pri Kranju, po- sebno priznanje mladi up pa je dobila Katari- na Kraševec iz Velikega Mraševega. Že peto leto zapored je izšlo krajevno glasilo Krže.vski zvon, podbo- ško turistično društvo pa je ponovno ocenjevalo urejenost vasi ter nagrado za najlepše urejeno hišo z vrtom podelilo Kuharjevim iz Velikega Mraševega, za najlepše ure- jeno kmetijo pa Kerinovim z Broda. Krajevno proslavo so sicer z nasto- pi popestrili Koledniki, pevski zbor kmečkih žena Pod Gorjanci, učenci OŠ Podbočje in člani KD Stane Kerin, v sklopu praznovanja pa je bila v pod- boškem vrtcu gledališka predstava, v Velikem Mraševem malonogometni turnir, za zaključek pa so v Podbočju podrli mlaj. P.P. Nagreajenci KS Podbočje Lmkmnki nagrajend V Veliki vasi je v sklopu krajevnega praznika KS Leskovec pri Krškem, ki je posvečen spominu na vrnitev izgnancev leta 1945, na zadnjo junijsko soboto potekala svečana seja Sveta KS s podelitvijo priznanj. Prejeli so jih Vladimira Štoviček za dosežke na kulturnem področju in razvoj kul- turnih dejavnosti v krajevni skupnost, za prizadevno delo v lokalni skup- nosti Bojan Petan iz Žadovinka, Jože Mežič iz Velike vasi za prizadev- no delo na področju urejanja infrastrukture in PGD Velika vas za uspeš- no delo na področju požarne varnosti in delo s podmladkom. V sklopu prireditev, ki so se zvrstile tega dne ob krajevnem prazniku, je poteka- lo tudi nogometno srečanje, na katerem je ekipa KS Leskovec nadigrala izbrano ekipo občinskih svetnikov. B.M. Ob praznku pojejo V Krajevni skupnosti Brestanica praznik, 7. junij, obeležujejo v spomin na izgnance in njihovo vrnitev domov, ki so ga 4. junija obeležili s prire- ditvijo Brestanica poje, v okviru katere so podelili plakete. Bronaste plakete so letos prejeli Monika Habinc Rostohar za delo v cerkvenem zboru, župnik Jože Špes za prizadevanja pri obnovi kultur- ne dediščine v kraju, predvsem pa za obnovo orgel v baziliki, ter Čebe- larsko društvo Senovo - Brestanica za polnih sedemdeset let dela na področju čebelarstva. Srebrno plaketo pa je prejeta Marija Kukovičič, upokojena učiteljica, ki je že vrsto leto aktivna tako pri krajevnem od- boru Rdečega križa, predvsem pa pri Društvu upokojencev. S pesmijo se je predstavilo pet domačih zborov, in sicer otroški in mla- dinski pevski zbor osnovne sole Adama Bohoriča Brestanica pod vod- stvom Stanke Macur, Posavski oktet pod vodstvom Petre Uršič, cerkve- ni zbor pod vodstvom Monike Habinc Rostohar in Moški pevski zbor Svo- boda pod vodstvom Janka Avsenaka. Praznik je prvič potekal tudi brez pokojnega častnega krajana dr. Toneta Ferenca, ki pa je napisal kar ne- kaj pesmi. Nuška Omerzel jih je predstavila krajanom. L.P. ObzörniK junij 2004 7 trideset dni Praznik Obcine Krško v sliki in besedi Tudi letošnji praznik (7. junij) so v Občini Krško obeležili s številnimi prireditvami, med katerimi je bilo kar 22 športnih ali s športom in rekreacijo povezanih, le nekoliko manj pa je bilo prireditev s področja kulture (17). Poleg osrednje proslave s podelitvijo obdn- skih priznanj na sam praznični dan, sta biti med prireditvami še otvoritev vodovoda v KS Senuše in posvet o priložnostih posavskega podeželja na skupnem evropskem trgu. Več kot polovica prireditev je potekala v občinskem središču (23), ostale pa so pripravili tu- di po drugih krajih (Kostanjevica, Senovo, Leskovec, Brestanica, Raka, Senuše, Brezovska gora, Brege, Gora), po ena športna priredi- tev pa celo v Hrastniku in v Nerezinah na otoku Lošinju. Največ prireditev sta ob finančni podpori Občine tako kot drugi organizator- ji pripravila Glasbena sola Krško (4) in Mladinski center Krško (3). Kot se spodobi za občinski praznik so vse prireditve obiskali pred- stavniki vodstva Občine, največkrat župan Franc Bogovič in podžupanja Ana Nuša Somrak. Za ilustracijo dogajanja smo vam pripravili nekaj fotografskih utrinkov s prireditev, ki smo jih uspeli obiskati in o katerih si lahko podrobnosti preberete na drugih straneh. 6. junij - Otvoritev vodovoda Spodnja Straža - Straža 5. junij - Otvoritev prostorov ŠK Trislav v stari zgradbi srednje sole 4. junij - Posvet Priložnosti po- savskega podeželja na skupnem evropskem trgu 29. maj - Melodije za vselej - koncert dekliške vokaine skupi- ne Srake z Rake 7. junij - Pred slavnostno sejo Občinskega sveta: veleposlanik EU Fourre si v spremstvu iupana Bogoviča ogleduje razstavo društva Škrija 11. junij - Akademija ob 50-letnici PD Bohor Senovo - podelitev pla- ket bivlim predsednikom društva 11. junij - Slavnostni koncert ob 10-letnici Pihalnega orkestra Ko- stanjevica na Krki 8 junij 2004 ObzSrniK trideset dni 4. junij - Krško in Krčani - kultur- ni večer ob 110-letnici izida knji- ge Ivana Lapajneta 11. junij - Mladinski kulturni fe- stival - Krško v staro mestno je- dro - Tjaša Fabjančič 6. junij - Kasaske in galopske dirke na hipodromu Brege 13. junij - 1. festival - Se novo dogaja - koncert skupine ORLEK 10. junij - Razstava v spomin na kiparja Vladimirja Štovička 5. junij - Večer ljudskih pesmi s KD Roienkraut pred Ajdovsko jamo 12. junij - 12. srečanje modelarjev v Žadovinku 9. junij - Pozdravljena Evropa - start kolesarskega maratona 4. junij - Speedway dirka za Zla- ti znak Občine Krško in za pokat Franca Babiča, zmagovalci - v sredini domačin Izak Šantej 5. junij - 35. strelsko tekmovanje z zračno pu- ško vLeskovcu 13. junij - Slovenska gimnastična akademija dru- štva Rain IP JtmovKr wSmmKEm- wBHkc--<-.~, JSfiv ^tmmtLmZmKBMKEimEBSStt/BtKSm*Ä KZ Krka WW0©Gd KZ Krka z.o.o., Novo mesto | ObzöfhiK junij 2004 9 Na Ljudski univerzl Krško bo poletje zagotovo vrooe Te zadnje junijske dni se na Ljudski univerzi Krško sicer najbolj potijo udeleženci poklicne mature in zaključnih izpitov - skupaj 43 trgovcev, bolničarjev, vzgojiteljev predšolskih otrok in gostin- skih tehnikov. V peteK, 9. julija, bodo vsi uspešni prejeli dolgo pričakovana in zaslužena spričevala. V sklopu regijskega projekta »Mreža vseživljenjskega učenja Posavje«, ki ga koordinira Regijska razvojna agencija pripravlja LU Krško program izobraževanja učiteljev - izobraževalcev odraslih (oblike, metode pou- čevanja odraslih - s poudarkom na učenju preko spleta). Ker je števi- lo udeležencev v tej pilotski izvedbi omejeno, udeležba pa brezplačna, vsi zainteresirani vabtjeni k čimprejšnji prijavi). Izvedba izobraževanja bo jeseni. Prav tako v sklopu omenjene »Mreže vseživljenjskega učenja Posavje«, katere cilj je tudi povezati različne izobraževalne institucije v regiji, pa pripravlja LU Krško v sodelovanju s Centrom zä razvoj pode- želja Posavje tudi modularni program Sole za turizem in podjetništvo na podeželju. 24. junija so izvedli informativni dan, izobraževanje pa ko- nec poletja in v začetku jeseni. V sklopu projekta »Ohranimo zaklade posavske narave«, ki ga financi- ra Ministrstvo za okolje, vse zainteresirane fotografe - mlade in starej- še - vabijo k udeležbi na nagradnem foto natečaju - tema: Naravna de- diščina Posavja - gozdni rezervati, spomeniki narave, redke in ogrože- ne živalske in rastlinske vrste, redki in ogroženi življenjski prostori, ... Najboljše fotografije bodo nagrajene in predstavljene na okrogli mi- zi - konec oktobra letos. Več o natečaju in ostalih srečanjih, poveza- nih z ohranjanjem narave, pa je možno dobiti na spletnih straneh Ljud- ske univerze Krško. Konec avgusta - natančneje med 20. in 27. avgustom bo LU Krško pod obronki Gorjancev - v Podbočju in okolici organizirala še Poletni tabor za Zoisove štipendiste. Udeleženci bodo raziskovali kulturno dediščino, pogledali bo tudi preko meje na hrvaško stran in se učili delati z različ- nimi mediji v novinarski delavnici. Konec poletja bo obarvan tudi z vpisi v študijske programe in ostale programe za pridobitev izobrazbe. Letos bodo vpisi v 1. letnik Visoke poslovne sole EF Ljubljana in Javne uprave Fakultete za upravo že ko- nec avgusta. Vpis v osnovno šolo za odrasle, programe Bolničar, Tehnik zdravstvene nege -PTI in Predšolska vzgoja pa bo prve dni septembra. Vse nadaljnje informacije o prijavi in vpisu pa dobite na sedežu Ljud- ske univerze Krško. Bliža se tudi Teden vseživljenjskega učenja, ki se letos navezuje na ev- ropsko leto učenja s športom. Vabljeni k sodelovanju in izvedbo promo- cijskih prireditev vsi, ki se ukvarjate z različnimi športnimi, porodniški- mi, turisticYiimi dejavnostmi, ki spravljajo v gibanje telo in duha. Prire- ditve sicer lahko izvajäte samostojno, zaradi koordinacije terminov in skupne promocije pa ste vabljeni, da prireditev prijavite na LU Krško, ki je lokalni koordinator teh prireditev v regiji - najkasneje do 6. sep- tembra 2004. c/ Tudi sicer se lahko vedno obrnete na direktorico Bemardko Zorko in nje- ne sodelavke na LU Krško, na Dalmatinovi 8, v Krškem, pregledate nji- hov spletni portal na www.lukrsko.si/portal in jim pišete na info@lukr- sko.si ali pa pokličete na 07 48 81 160. P.B. Piše: Goran Rovan ODIRANJE DO KOSTI Vzadnjem časuje vjavnosti slišati vse več zgodb, kako novodobni podjetniki izkoriščajo lahkoverne državljane in jim za oderuške obresti poberejo vse njihovo imetje. Najbolj razvpit je primer Orion, ob tern pa je še vrsta drugih, ki govorijo o tern, kaj si v naši državi v tranziciji iz socializma v novodobni kapitalizem lahko nekateri privoščijo. Seveda je to mogoče, saj je zakonodaja nedorečena, pisana na kožo nekaterim, ki znajo luknje v zakonih spretno izkoristiti. Najsi je to bilo pri privatizaciji nekdanjega družbenega premoženja, pri ustvarjanju bajnih zaslužkov na borzah, pa tudi s kanaliziranjem državnega denarja v privatna podjetja in zasebne račune. Seveda je takšno početje vredno vsega obsojanja, prav tako sistem in vladajoče elita, ki ga omogočata. Ob tern pa je teh ugodnosti ta elita tako ali drugače tudi sama deležna. Posredno ali neposredno preko prijateljev, sorodnftov, strank, podjetij doma in vtujini. Ob tern pa ne gre zgolj za nekatere posameznike.Tudi državna podjetja in nekatere ustanove se tako obnašajo. Seveda teh nihče ne omenja preveč naglas, čeprav so si samo velike slovenske banke na račun zamud pri plačilu kreditov nabrale že veliko premoženja, ki so ga upniki zastavili pri banki, ko drugih jamstev več niso imeli, ali pa jim banka pač ni mogla pobrati drugega kot njihovo osebno premoženje. Zaradi zadolženosti, ki pa je bila ponavadi posledica finančne nediscipline in dejstva, da je država za svojo blagajno zelo dobro poskrbela - davke in druge dajatve pobira v naprej, ne glede ali bodo izstavljeni računi kdaj plačani. Ob tern kreditojemalci seveda teh okološčin niso mogli predvideti. Da bi zadovoljili državo in njene zahteve, so najemali druge - še dražje kredite, si sposojali denar pri raznih Orionoh, zastavljali premoženje, vlagali v nekakšne kvazi sklade in pri tern seveda zabredli v še večje težave, ki so marsikoga stale zdravlja, duševnih in telesnih muk, marsikoga pa tudi življenja, kisigaje vzel karsam misleč, da njegovim bližnjim ne bo treba več vračati njegovih dolgov. Seveda se je pri tern grdo uštel. In takšnih primerov v Posavju ni malo, čeprav se o njih ne govori na veliko in glasno. Seveda so si ob neplačevanju in zamudah banke zaračunavale zamudne obresti, pa sodne in vse druge mogoče stroške, tako da se je kredit v vrednosti enega milijona tolarjev lahko kmalu povzpel na več milijonov obresti, ki jih nihče, pa če proda vse svoje premoženje in še sto let dela, ne more poplačati. Ni teorije, razen če ne zadene na loteriji ali se loti kakšne bojj dobičkonosne dejavnosti - šverca ilegalcev, preprodaje mamil in podobnih nezakonitih dejanj. 0 tern, da gre pri tern za oderuške obresti in nečloveško izterjavo do zadnje drobtinice premoženja, pa mediji seveda molčijo. 0 njih govori le ulica in nekateri posamezniki, ki so se ujeli v to past. Seveda se tudi naša davčna uprava obnaša podobno. Vsaka urezamude pri plačilu pomeni zamudne obresti, blokado žiro računa in potem, ko se zadeve zapletejo privede vse do zaplembe premoženja, plačila visokih kazni za prekrške in podobno. Ob tern so zamudne obresti seveda vsaj tako oderuške kot pri nekaterih zasebnih posojilodajalcih. Davkarija seveda marsikdaj tudi neupravičeno pobere davke in akontacije, čeprav do njih ni upravičena. Njihovo pravilo je - plačaj, potem pa se pritožuj in dokazuj, da se ti godi krivica. Seveda na svoje stroške, v svojo škodo, kar pomeni najemanje dragih odvetnikov, dolgotrajne sodne postopke in negotov izid, saj država ni enakovreden partner, tudi ko se izkaže, da je ravnala nezakonito. In spet se začaran krog začne. Seveda pomeni to za navadne smrtnike umiranje na obroke, za marsikoga takojšen propad, tako finančni kot eksistenčni, da psihičnih in zdravstvenih posledic niti ne omenjam. Pa toliko imamo povedati o sociali, pravičnosti, enakopravnostii... 10 april2004 ObzöfniK mnenja Piše: Polona Brenčič SELITVE Ptice, ki se vsako leto selijo, imajo prirojen cut, ki jih vodi, da spre- menijo okolje, pobegnejo pred mrazom, zadihajo nov, topel, puščavski ali morski zrak, ki jim prečisti pljuča in okrepi krila. Tudi ljudje začu- timo, kdaj je čas za spremembe, v sebi čutimo nemir, ki nas popelje v odkrivanje novih okolij in stvari, ki jih še nismo počeli. Nekje sem prebrala, da so Američani izrazito mobilna nacija, saj so spremembe del njihovega življenjskega sloga, ki jim omogoča, da kot mačke preživijo več življenj, saj kar petkrat do šestkrat spremenijo okolje, poklic in način življenja ter pristanejo v novih sredinah, mor- da na ledeni Aljaski ali v vroči Novi Mehiki. Pri nas so vrednote drugač- ne, bolj tradicionalne, vkoreninjene v duše Ijudi, navezanost na star- še, dom in zemljo pa za nekatere usodna. Večina živi življenje od roj- stva do smrti z vsemi vmesnimi postanki, ki nas bogatijo ali praznijo, v enem okolju. Prav sobivanje v novi skupnosti evropskih narodov bo verjetno vplivalo, da bo posameznikov, ki potetijo malo dlje, vse več. Tudi jaz sem prišla na jug. Moji prvi vtisi iz Posavja so bili prav prijet- ni: vonj dišeče kave, spomini na morje, ki jih je prinašala vroča pole- tna sapa iz bližnjih toplic in nenavadna prijaznost Ijudi ter lepote na- ravnega okolja. Prav zanimivo je, kako ljudje po začetnemu prilaga- janju in statičnem opazovanju, hitro skočimo v nova življenja. Danes, po nekaj letih, skoraj ničesar-več ne opazim. Tudi prijaznost in ustrež- Ijivost Ijudi sta se utopili v vsakdanjiku, kot da se je primerjava z ve- likim mestom zameglila in postala odmaknjena v zrcalu življenja. Še vedno pa vsako jutro opazujem naš posavski »Tadž Mahal«, ki se kupo- lasto dviga nad meglicami... Sama ne vem, zakaj me jedrska elektrar- na spominja na romantični kraj, je kriva prav nezemeljska odmaknje- nost obeh? Večina na ves glas poudarja prednosti velikega mesta, ki so včasih res nezamenljive, neobremenjenost z drobnimi, vsakdanjimi stvarmi pa odtehta številne trenutke slabe volje. Vedno, ko se vozim v Ljublja- no in opazujem spreminjajočo se pokrajino ob cesti, ki se kiti z ze- leno, z rdečkasto barvo, ali pa s čisto belino, se zalotim, da je ta pot le še odmik v spomine in da so neki drugi kraji postali moja življenj- ska oaza. Predvsem imam občutek, da je življenje dosti bolj organizi- rano v malem mestu, da se v njem težko prepuščaš naključjem. Tudi stereotip, da so mali kraji zaspani, brez trohice življenjskega valova- nja, za kraje Posavja gotovo ne drži, saj živahnost veje od vsepovsod. Kulturno, športno in zabavno življenje je tako raznovrstno, da včasih začutiš utrip velikega mesta. Danes bolj opažam, da so v družbi, ki se vse bolj približuje kapitalističnim, tržnim idealom, še vedno posamez- niki in skupine Ijudi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z raznimi dejavnost- mi in prav njihov entuziazem naredi te kraje, v katerih živimo, boga- te. Ta pripadnost domačemu kraju je skozi oči nas prišlekov zelo opaz- na in mogočna. Veliko ali malo mesto, kje živeti? Mislim, da to morda le ni tako bistve- no, bolj pomembno je kako živeti, kako osmisliti svoje življenje s son- cem in optimizmom. Vsakdo lets in se prebija skozi življenje na svoj način, vsak na svoj način odkriva sedem tančic, za katerimi »so skri- te sladkosti in grenkosti življenja, pa vendar še smo vedno tu in se uči- mo, ljubimo in preprosto živimo«. Piše: Tamara Vonta Ml Nekdo si zada nalogo, da bo narisal svet. V dolgih letih naseli prostor s podobami Pokrajih, kraljestev, gorovij, zalivov, Ladij, otokov, bivališč, phpomočkov, Zvezd, konjev in Ijudi. Malo pred Smrtjo se ove, da ta potrpežljivi labirint art Rise podobo njegovega obraza. J.L. Borges: Epilog k Stvaritelju Vedno se mi je zdelo, da je eno najbolj zanimivih vprašanj, ki si jih lahko postavimo o ljudeh oziroma o sebi, vprašanje kaj nas določa oziroma oblikuje. Je to res predvsem igra genov naših staršev, sorodnikov? Ali pa morda držijo trditve, da je okolje, v katerem odraščamo in živimo, tisto, ki nam »rise podobe obraza«? Če se prav spomnim, smo se v času študija, ki je bil sicer nabit s »fakti«, »piflanjem« različnih imen Ijudi in njihovih briljantnih idej, ki jih je vedno znova relativiziral čas oziroma kakšna druga briljantna ideja, srečevali s to antropološko dilemo. In nikoli nismo dobili povsem zadovoljivega odgovora nanjo. A v tern je vsa car človeka.Težko izvedemo matematično formulo za izračun posameznikovih razsežnosti. Čeprav so poskušali. In upam, da bo pri tern ostalo. Ker bi bila drugače človeškost brez čara. Smisla? Po moje. Smo kot vesolje. Polni potencialnih skrivnosti, ker je nekaj lahko skrivnost, ko je kaj drugega že odkritega. Če ne odkrivamo, ne premoremo niti skrivnosti. Enostavno smo. »Odživimo« svoj odmerek let, določen z biološkimi danosti, oslabljen ali okrepljen z načinom življenja, hranjen z okoljem, v katerem živimo. Nekateri pa pričakujejo od svojega »biti« več. Več odgovorov, več spoznanj, več skrivnosti. Hrepenijo po pogledu preko. Kdo so ti ljudje? Sanjači? Raziskovalci? Nemirni duhovi? Mi? Človeškosti se ne da strpati v predale. Ljudi lahko razvrstimo po abecedi. In to je vse. To je edino predalčkanje, ki bi ga smeli sprejeti. Pogojno. Zaradi tega, da lahko družba ugotovi, koliko je takih, ki se štejejo za njene člane. Raznolikost je razkošje, ki si ga moramo privoščiti. V njem uživati. Ga sprejemati. Zato je potrebno o tern nenehno govoriti, razpravljati, brati, razviti kritičen pogled do »stanja«, v katerem vse teži k temu, da se izriše čim bolj enovit način življenja, tisti »pravi«, po merilih. INFORMACUSKO SRCDIŠČE POKRAJINE POSAVJE ObMfniK april 2004 11 intervju Vesna Kržan, študentka andragogike in mladinska državna prvakinja v straljanju "Ali bi zadela vrabca v letu? Res ne vem, tega še nisem poskusila..." Vse bolj uspešna mlada brežiška strelka Vesna Kržan je pred drtevi prejela priznanje za športno potezo meseca, ki si jo je prisluži- la s tern, da je pred finalnim nastopom na letošnjem državnem prvenstvu v Rušah svojo pištolo posodila sotekmovalcu Mihi Zevniku, kateremu se je njegova pokvarila na sam predvečer nastopa. To je bila res fer poteza, a najbrž takrat nisi mislila na priznanje? Pravzaprav nisem niti vedela, da kaj takega obstaja. Zvedela sem šele po nominaciji ( predlagal jo je njen trener Ernest Sečen, op.p. ), ko me je poklical nek gospod in mi povedal, da se odločajo med mano in vaterpolistom, ki je med driav- no tekmo soigralcu raztegnil miši- co, ko ga je zagrabil krč. Na sami podelitvi so me tudi vprašali, ali sem posnemala Natalijo Prednik, ki je posodila svojo pištolo v Syd- neyu, ampak, po pravici poveda- no, se tega nisem niti spomnila... Posoja pistole je bila torej spon- tana reakcija? Ja. Zvečer na treningu se je Mi- hi pokvarila pištola, zato sem mu predlagala, naj vzame mojo. Imam že kar veliko izkušenj z državnimi prvenstvi, zanj pa je brio to prvo tako prvenstvo in dobro vem, ka- ko si takrat živčen. Poleg tega je moja pištola tudi bolj kvalitetna, tako, da je bilo bolje, da sem mu posodila pištolo jaz, kot pa druga dva. Seveda bi lahko s tern ogrozi- la svoj rezultat v finalu, ampak te- mu ni bilo tako, pa še Mihi je su- per šlo, tako, da smo poželi pravi uspeh in celo zmagali. Kako vpliva streljanje na tvojo žensko podobo? Vzbujaš strah? Poželenje? Zdaj si me pa dobila! Mislim, da ne vzbujam strahu. Kakšen kolega je že malo "trznil", ko so mu pove- dali, da dejansko držim pištolo in ne npr. lok.'Ker že namiguješ, da, mogoče streljanje tudt burka do- mišljijo, načeloma pa me z mojim streljanjem vsi kar dobro sprejme- jo. Imam ljudi, ki mi resnično ves čas stojijo ob strani, širša okolica pa seveda ob uspehih. Ali se ti zdi, da bo tvoj domači klub tudi naprej ustrezal tvojim "zahtevam", ali pa ga boš mor- da prerasla? Takole je... Na začetku jemlješ vse samo kot hobi, uživaš tako v streljanju kot v druženju v klu- bu. Temu pa se kasneje pridruži še kakšna želja po raznih ugodnostih, takšen je pač danes svet, želiš si iz vsega potegniti še kaj več. Za- enkrat dobivam tudi finančno pod- poro s strani kluba, nagrado za do- sežke. To se mi zdi lepo. Seveda pa imamo korekten odnos in če ima- mo v klubu finančno krizo, kar se dogaja zelo pogosto, se denar, kar ga je, razdeli. V klubu smo kot ena velika družina, zato nisem razmiš- Ijala o prestopu. Si pa vseeno morda dobila že kakšno ponudbo? Nisem, a bi jo, če sem iskrena, najbrž tudi zavmila. Spoznala sem več trenerjev iz drugih klubov, pa tudi selektorja, a sem na kon- cu ugotovila, da boljšega trener- ja, kot je Ernest, zame preprosto ni. Našel bi se kdo s še večjo mero strokovnega znanja kar se same- ga treniranja tiče, a vse to odteh- ta že dejstvo, da smo skupaj osem let, da me moj trener res pozna. Ve, kdaj sem nervozna, ve, kako bom reagirala v posameznih situa- cijah, zna usmerjati moje strelja- nje glede na moj karakter. Kar se tekem tiče, me gotovo bolj pozna, kot se poznam sama. Vse to se po- zna pri rezultatu. Si preizkusila svoje streljanje že v kakšnem lunaparku ali med pa- intballom? Ne, ampak me grozno vleče! Tu in tarn me kdo tudi vpraša, ali bi za- dela npr. vrabca ko leti, pa odgo- vorim, da res ne vem, ker nikoli ni- sem poskusila. Jaz streljam v mi- rujočo tarčo, lepo se skoncentri- ram in ustrelim. Kako bo s tvojim streljanjem na- prej? Bodo nekoč tudi tvoji otro- ci rekli, moja mamica pa strelja? No...(smeh), nikoli se ne ve, kaj- ne? Zaenkrat želim trenirati vsaj še v obdobju študija, odvisno se- veda tudi, kako mi bo šlo v clan- ski kategoriji. Na srečo mi usklaje- vanje študija in streljanja ne dela prevelikih problemov, preko tedna sem v Ljubljani, konci tedna pa so namenjeni tekmovanjem. So seve- da tudi obdobja, ko se mi ne da tega početi, a s strelstvom sem ogromno pridobila, od koncentra- cije do boljše samopodobe, vide- la sem nekaj sveta... Vidim, da imam talent, skratka, zaenkrat je preveč plusov, da bi nehala. Odlodla si se za študij andragogi- ke. Je dovolj pester zate? Da. Andragogika vsebuje tako ele- mente organizacije kot psihologijo in sociologijo. Kaj bom delala, pa še ne znam po- vedati. Ne vem, kakšno bo stanje na trgu delovne sile čez pet let. Vem pa, da se bom lahko zanesla na pomoč staršev, če jo bom po- trebovala. Aktivna si tako v Mladinskem centru Brežice kot v Društvu študentov Brežice, to sceno do- gajanja v glavnem dobro poznaš. Kako nedavni dogodki okoli izbi- re direktorice vplivajo na ozrač- je v Mladinskem centru? Moji odnosi s Patricijo so dobri. Lahko da je prihajalo tudi do kakš- nih napak z njene strani, ampak obtoževanja so nesmiselna. In da vse skupaj še vlečejo, da mučijo tako Patricijo kot ostale/da smo že vsi vsega naveličani! Poleg te- ga se ve, da gre za osebne intere- se določenih ljudi. Kar naprej ista glasovanja, res, prava potrata ča- sa! Morda Patricije ne poznam zelo dobro, poznam pa njen način de- la, tako da vem, da je bilo njeno delo opravljeno dobro, da ima ide- je, domišljijo, sposobne ljudi po- leg sebe, zato se mi zdi nesmi- selno menjavati direktorico zara- di nekih malenkosti, ki so bile ali pa sploh ne. Ponujena protikandidatka? Njen umik? Tudi njo poznam. In ne morem tr- diti, da ne bi naredila kaj dobrega. Pravijo, da se je umaknila tudi za- radi nekih groženj, pritiskov, mor- da pa je imela še druge motive. Slišim, da je zdaj popustil interes za mladinski center tudi glavnemu akterju vse zgodbe, ker da se je stvar že preveč zavlekla. Ali smo mladi tako naivni, da sploh ne razumemo interesno- političnih ozadij takšnih in dru- gačnih dogodkov? Ne poglabljam se v te stvari. Go- tovo pa je tudi naravno, da po- trebujmo voditelje, ki malo izsto- pajo. Seveda pa to še ne upr'avi- čuje monopola. Patricija, na pri- mer, veliko sprašuje za mnenja, ne sprejema odločitev kar sama, spodbuja druge, da delajo svoje projekte preko Mladinskega cen- tra in potem tudi pove, kdo je imel zasluge za kaj. Če govorimo o Mladinskem centru Brežice, ga ne vidim kot institucijo, ki bi koga vodila, ampak kot tako, ki ponuja mladim različna doživetja in mož- nosti. Naivnost mladih? Sama zase vem, da sem naivna. Ali torej manipulirajo z nami za- radi našega nepoznavanja stvari? Hotela sem reči, da mladi o sploš- nem političnem dogajanju ve- do premalo, kar je gotovo napa- ka vzgoje, predvsem šolske. Mla- di se večkrat niti ne potrudijo ra- zumeti ten stvari. Organizirali smo' tudi pogovore o politiki, okrogle mize o tern, večina je zehala po- leg. Ne zavedajo se, da je dobro vedeti, kako stvari v državi funk- cionirajo. Temu sledi tudi nepoučenost o lastnih pravicah? 12 junij 2004 ObzofniK intervju VESNA KRŽAN seje pred dvajsetimi leti rodila v Brežicah, kjer je končala tudi osnovno solo in splošno gimnazijo. Sedaj študira an- dragogiko v Ljubljani. Njena tekmovalna sportna kariera v strelja- nju z zručnim orožjem seje začela leta 1998, ko je na državnem pr- venstvu za mlajše mladinke v Ptuju dokaj presenetljivo osvojila drugo mesto. Po enoletnem premoru ob prehodu iz osnovne sole v gimnazijo je leta 2001 začela novo serijo uspehov s trojnim do- sežkom: državna in pokalna prvakinja ter državni rekordza mlajše mladinke. Tudi kot mladinkaje nanizala vrsto odliinih rezultatov v domaiih tekmovanjih, prvo mednarodno zmago paje dosegla v dvoboju Slovenije in Hrvaške leta 2002, kijoje ponovila tudi lani. le vec letzmaguje v državni mladinski ligi, lani paje na pregledni tekmi v Ljubljani premagaia tudi vse slovenske ilanice in po deve- tih letih izboljiala mladinski državni rekord. Vesnaje osvojila tudi letoinji državni naslov, s 6. mestom na moinem turnirju v Muench- nu paje dosegla svoj največji mednarodni uspeh. Ja, če ne veš, kaj ti pripada, tudi ne boš znal izkoristiti tistega, kar ti je ponujeno. Žalostno je, da pri nas ni prave državljanske vzgoje. Si samozavestna, kritična do družbe, odprta, te zanima deio v politiki? Ne. Tega ne bi mogla opravlja- ti. Saj sprejmem kritiko, a mi gre preveč do živega. Grozno bi mi bi- lo, če bi koga zavestno prizadela. Rekla bi, da sem preveč poštena za politiko. Pa boš lahko ostala resnično ne- odvisna? Ko boš hotela izpeljati razne projekte, dobiti podporo, seveda tudi finančno, se boš mo- rala nagniti v neko smer? Ne vem. 0 takih stvareh sploh še nisem razmišljala. Ne vem tudi, kaj in kje bom sploh delala. Bi opravljala delo direktorice Mladinskega centra? Enkrat sva bile s Patricijo sami v pisarni. Za njo je bil sicer naporen dan, jaz sem telefonirala za neke projekte, pa je rekla: "Zakaj ni- si štiri leta starejša? Bi prevzela to mesto.." Tega se danes najbrž ne spomni, ker je bilo to verjet- no bolj posledica utrujenosti, jaz pa sem se kar zamislila, kako bi bilo. Zaradi pestrosti bi opravlja- la tako delo. Si močno razpeta med Brežicami in Ljubljano? Brežice so mi kot samo mesto všeč, saj je tu vse na kupu. Ljudje se mi zdijo sicer malo preveč za- drti. Tudi zabave niso (na primer za novo leto) tako pripravljene, da bi bilo res za vse generacije. Ver- jamem, da je to težko izpeljati, a vseeno, včasih zgleda, da se noče- jo niti potruditi. Zdaj mi je všeč tudi Ljubljana, šla mi je nekako pod kožo. Brežice pa so moj rojst- ni kraj, nanje me vežejo osebne zadeve, kolegi, tudi klub. Odvis- no je od razpleta vseh zadev in za- poslitve, ali se bom vrnila v Breži- ce. Sicer pa tudi ne bo nič čudne- ga, če bom živela tukaj, delala pa na primer v Ljubljani, ko bo avto- cesta dokončana. Kako se sproščaš? Predvsem z glasbo. Poslušam pred- vsem Stinga, pa tudi U2, Phil Col- linsa, Tota. Ko sem vesela, ener- gična, plešem kot nora, drugače čepim na tleh ali ležim na poste- Iji. Se pa tudi sprostim tako, da grem pospravljat. Če je zate pospravljanje sprosti- tev, si pa res dobrodošla v mojem stanovanju! (Smeh.) Res me včasih zagrabi tu- di to. Ampak moram biti v stano- vanju sama. Kakšen pa je tvoj idealni kraj in kakšen tvoj idealni moški? V bližini morja, ne sme biti niti prevroče, niti premrzlo, ker sem zelo občutljiva na to, najbolje okoli 26 stopinj (smeh). Brez dež- ja. Brez snega. Sovraiim sneg! In sovražim smučanje! Najlepši čas zame je pomlad, nora sem na ze- leno barvo! Glede idealnega mo- škega pa (opazen nasmešek, rde- ča lička, op.p.), mislim da sem ga našla... Joj, sem rekla, da ne bom govorila o tako osebnih styareh (spet skrivnostni nasme- šek). Ah, kaj pa če ga ne opišem prav? No, fizično mora biti privla- čen, mora poslušati podoben stil glasbe kot jaz, biti pripravljen na pogovor, me strezniti in postavi- ti na realna tla, kadar to potre- bujem. Biti mora pošten, mi zau- pati, me spoštovati in ceniti. Mo- ra me imeti rad... Komu od staršev si bolj podo- bna? Hm... Očetu. Sem sangvinično- kolerični tip, torej sem družab- na, večkrat nasmejana, hkrati pa tudi vzkipljiva in trmasta. Se pa tudi veliko prilagajam, vča- sih kar preveč, zato to kdo tudi kdaj izkoristi. Nisem pa zamer- Ijiva. Predvsem pa pozitivno raz- mišljam. Kaj je zate uspeh? Da dosežeš tisto, kar si želiš. S te- ga stališča vidim sebe kot uspešno. Nočem pa se zdaj hvaliti, da ne boš narobe razumela. V tem tre- nutku lahko rečem, da sem zado- voljna sama s sabo, z uspehi v šoli, pri strelstvu in v družabnem življe- nju. V tern letu sem ugotovila, da je fajn, da uživaš, v zmernih koli- činah seveda, meni ni užitek na- livanje ali kaj podobnega, temveč spoznavanje novih Ijudi, kultur... Dobro je biti pozitivno naravnan, žal mi je, ko slišim, da so ljudje depresivni, ne pravim, da tudi sa- ma nisem kdaj bila, so bila obdo- bja. No, zdaj je vsekakor vzpon v mojem življenju, zadovoljna sem s sabo tudi vizualno, upam, da bom ta občutek splošnega samozado- voljstva lahko tudi obdržala. Joj, da ne bo kdo zdaj mislil, da sem samovšečna... Depresije, samomori, posebej težko je sprejeti samomor mla- dega človeka. Kakšen je tvoj po- gled na občutek brezizhodnosti? Us... Marsikdo pomisli na samomor. Morda sem kdaj tudi sama. Pomisli- la. Ne sramujem se tega. To je nek krik, krik po pozomosti, ljubezni. To vsekakor ni rešitev, grozno je, če tisti okoli te osebe ne opazijo, kaj se dogaja. Menim, da je vzgoja tista, ki te opredeli. Pri tem ima- jo veliko odgovomost starši. Če je vzgoja napačna v prvih letih, se to težko kdaj popravi, kaže pa se med odraščanjem in v odraslosti. Neka- teri nezavedno delajo napake, a jih. Odrasli bi morali imeti možnost izobraževanja o tem. Imaš morda kakšen posebno ljub, nenavaden citat, nekakšno vo- dilo? Napis "CARPE DIEM" (izkoristi dan, op.p.) visi v moji sobi, čeprav se ga ne držim ravno pogosto. Poleg tega pa še "POJEJ ŽABO", kar je pravzaprav naslov neke knjige in pomeni, da se moraš lotiti tudi najtežjih stvari, se soočiti tudi s tako z neprijetnimi stvarmi, kot bi bila, recimo, pojesti žabo... Upam, da boš uspešno pojedla vse svoje "iabe", predvsem pa ostala, kakršna si! Hvala enako. Maruša Mavsar Foto: E. Sečen ObzörhiK junij 2004 13 gospodarstvo Julija pričetek gradnje akumulacijskega bazsna 23.april in 26. maj letos sta dva ključna datuma, ki omogočata začetek izvedbe del za akumulacijski bazen hidroelektrarne (HE) Bo- štanj. Omenjenega aprilskega dne je namreč Holding slovenske elektrarne (HSE) podpisal pogodbo za izvedbo gradbenih del za t. i. LOT A3 oziroma akumulacijski bazen s podjetjem Nivo Celje, konec maja pa je investitor spodnjesavske verige hidroelektram dobil še gradbeno dovoljenje za ta kar obsežen projekt. Kakšen je pravzaprav pomen aku- mulacijskega bazena za hidroe- lektramo? Vodja projekta izgrad- nje HE Boštanj Miran Žgajner pra- vi, da izgradnja bazena pomeni dvig in ureditev brežin Save, s či- mer se doseže določena akumula- cija vode za energetsko izkorišča- nje, obenem pa se rešuje poplav- na ogroženost tega območja. Aku- mulacijski bazen boštanjske HE si- cer generalno delijo na energet- ski del infrastrukture (37 %), ki bo služila za obratovanje HE, ter dr- žavni del infrastrukture (63 %), ki bo reševala poplavno ogroženost območja. Akumulacijski bazen bodo uredi- li na območju od jezovne zgradbe HE Boštanj do HE Vrhovo, kar po- meni 8 kilometrov dolžine. Pribtiz- no en kilometer brežin pod vrhov- sko HE je že urejenih, tako da je potrebno opraviti vsa dela na 7 ki- lometrih struge Save in to na obeh bregovih. "Zajezbe se bodo izva- jale v obstoječi strugi reke Save, razen na enokilometrskem odse- ku med jezovno zgradbo Boštanj in Orehovim, kjer se bo na levem bregu bazen razširil do nasipa ob železniški progi", razloži Jan- ko Zemljak, pogodbeni sodelavec sevniške Infre, ki bo pri gradnji akumulacijskega bazena opravljal delo odgovornega nadzomika za državni del infrastrukture. Kot še doda, bo šlo v glavnem za zemelj- ska dela, ki jih bo s težko grad- beno mehanizacijo opravljalo 50 do 60 ljudi. Izkopali bodo 350 ti- soč kubičnih metrov materiala, ki ga bodo vsega vgradili nazaj v na- sipe. Nato bodo v nasipe nasuli še 100 tisoč kubičnih metrov kamna, saj bodo skoraj vse brežine utrje- ne na ta način, razen na že ome- njenem odseku od jezovne zgrad- be do Orehovega, kjer bodo nasipi tesnjeni s posebno tesnilno zave- so. Sočasno z urejanjem brežin pa se bodo urejali tudi pritoki v Sa- vo, saj se na celotnem odseku z leve in desne strani v reko izliva Akumulacijski bazen HE Boštanj površina: 1.300.000 m2 (130 hektarjev) prostomina: 1.167.000 m3 Miran Žgajner in Janko Zemljak pred načrtom akumulacijskega ba- zena HE Boštanj Februar ja 2005 bodo Savo preusmerili na pet prelivnih polj Pogled na Savo nad HE Boštanj, kjer se bo raz- tezal akumulacijski bazen 14 junij 2004 ObzorniK gospodarstvo kar devet potokov. Uredili bodo iz- livne odseke (100 do 200 metrov) pritokov, na katerih bodo zgraditi zadrževalnike plavin in proda. Gradnja bazena pomeni, da bo stalno zasedem'h zemljišč - za na- sipe ¦ približno 400 tisoč kvadrat- nih metrov oziroma 40 hektarjev, 8,5 hektarjev zemljišč pa bo za- sedenih le začasno, torej za čas gradnje. Predvsem na območju Orehovega in Kompolja bodo mo- rali nekatere terene zvišati, tudi zaradi nivoja podtalnice, lastniki pa bodo zemljišča nato dobili na- zaj, za čas zasedenosti zemljišč pa seveda primemo odškodnino. Bazen bo celjski Nivo začel gradi- ti julija, po terminskem planu bo- do februarja nastednje leto Savo preusmerili na prelivna polja, sep- tembra 2005 pa bodo s spustom zapornic na prelivnih poljih zače- li polniti akumulacijski bazen. Ni- vo ima po pogodbi še do decem- bra čas, da dokonča vse ureditve bazena, kot so denimo zasaditve brežin. Z vsem tern se bo nivo Sa- ve dvignil za 7 do 8 metrov nad zdajšnji povprečni nivo, ob obra- tovanju hidroelektrarne pa se bo višina gladine lahko spreminja- la do enega metra (t..i. dovolje- na denivelacija), ki jo bo elektrar- na izkoriščala za proizvodnjo elek- trične energije. Kot pravi Miran Žgajner, je po- membno poudariti, da je Nivo že uveden v delo in da zdaj poteka- jo pripravljalna dela, predvsem organizacija gradbišča in začet- no opazovanje "Zavedamo se, da je to precejšen poseg v okolje in da bo pomenil motnjo za okoli- ške prebivalce. Zato je zelo po- membno in potrebno dobro opra- viti ta pripravljalna dela, da bo kasneje čim manj težav", pou- darja.Tako kot Žgajner tudi Jan- ko Zemljak poudarja pomen sez- nanjanja krajanov s potekom del: "Ves čas kontaktiramo s posebno komisijo za spremljanje gradnje HE Boštanj pri sevniški Občini, ki na nek način posreduje med nami in krajani". Oba se strinjata, da bo tudi investitor, to je HSE, mo- ral ves čas gradnje akumulacijske- ga bazena sodelovati pri dogovar- janju z okolico. Priložnost posavskeoa podeželja je skupno tržanje Društvo za delo na domu Škrija je v sodelovanju s Centrom za razvoj podeželja Posavje in Uradom vlade za informiranje pripravilo posvet o priložnostih posavskega podeželja na skupnem evropskem trgu. Temelj- ni problemi posavskega podeželja so predvsem staranje prebivalstva, beg mladih, nizka izobrazbena struktura prebivalstva in brezposelnost. Naloga podeželja pa ni le zagotavljanje hrane, ampak tudi skrb za ohra- njanje kulturne krajine, varovanje okolja, naravne in kultume dedišči- ne ter ohranjanje poseljenosti na podeželju. Tako v Centru za razvoj podeželja Posavje, ki naj bi postal gonilo podjetniške prenove podeže- Ija, kot v društvu Škrija se zavedajo, da je nujno razmišljati o alterna- tivnih načinih kmetovanja, o povezovanju in organiziranem skupnem tr- ženju. Kot je dejal predsednik društva Škrija Vinko Planinc, je možno trajnostni razvoj posavskega podeželja doseči le na podlagi celostnega in dolgoročnega razvojnega pristopa. Osrednjo temo posveta so namenili sonaravnemu kmetovanju. Kmetij- stvo v Posavju ima dokaj slabe pogoje za masovno proizvodnjo, čemur botrujejo predvsem posestna struktura, razdrobljenost zemljišč, izob- razbena struktura in drugo. Tako je ena. od možnosti preživetja posav- skih kmetij tudi preusmeritev na naravi in kupcu prijaznejši način kme- tovanja, ki bi kmetijam omogočal dodaten vir zaslužka, hkrati pa naj bi ohranjal poseljeno kulturno krajino in oskrboval lokalno prebivatstvo z zdravimi kmetijskimi izdelki in pridelki. Pridelava po ekoloških in sonaravnih načelih je še premalo izkorišče- na tržna niša tudi v Posavju, pravijo organizatorji. Prvi korak k temu je morda tudi projekt vračanja alternativnih žit, kot so pira, ajda, proso, na kmetije, ki ga izvaja podjetje Skala iz Brežic. Kmetijam omogočajo primerljiv dohodek, organizirajo pa tako nabavo semen, strokovno po- moč, odkup, predelavo in distribucijo končnih proizvodov. L.P. Otvoritev krožišča Örnc Potem ko so v podjetju Gradnje iz Dolenjega Boštanja kot izvaja- lec del v mesecu oktobru lani pri- čeli z deli na rekonstrukciji križiš- ča Črnc v Brežicah v krožišče, so le-tega sredi junija tudi predali v uporabo za promet. Ureditev križišča Črnc je obsega- la konstrukcijo obstoječega štiri- krakega križišča, gradnjo kolesar- skih stez in pločnikov ter ureditev komunalne infrastrukture in javne razsvetljave. Vrednost celotne in- vesticije je znašala okoli 94 mili- jonov tolarjev, od tega je dobrih 80 milijonov prispevalo Ministr- stvo za promet, Direkcija Republi- ke Slovenije za ceste, Občina Bre- žice pa je ureditev krožišča sofi- nancirala v višini nekaj preko 13 milijonov tolarjev. Gre že za tretje krožno krožišče v mestu Brežice. V jeseni leta 2000 je bilo zgrajeno krožišče pri In- termarktu, v lanskem letu krož- no križišče v naselju Trnje, tokrat pa so predali v uporabo krožišče Črnc. B.M. TIRMOELEKTRARNA BRESTANICA PROIZVODN JA - MAJ 2004 hse Hoklmg SlmwKte elgktmnt dO-0 VIR PROIZVODNJA OBRATOVALNE URE ŠTEVILO ZAGONOV PLINSKI BLOK 1 173.790 kWh 13 2 PLINSKI BLOK 2 249.213 kWh 13 3 PLINSKI BLOK 3 0 KWh 0 0 PLINSKI BLOK 4 527.000 kWh 9 5 PLINSKI BLOK 5 2.560.000 kWh 29 7 PARNATURBINA1 0 kWh 0 0 PARNATURBINA2 79.259 kWh 11 3 MERITVE EMISIJ - MAJ 2004 Proizv. S< mq /m3 NO, mq/m3 C mq O /m3 Dimno število Bacharach izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB1 KOEL 256 1700 368 450 17 loo ; 4-5 6 PB2 KOEL 201 1700 385 450 15 100-.'.. 5 6 ZP 0 35 241 350 12 100 ' 0 2 PB3 KOEL 261 1700 375 450 23 100 4-5 6 ZP 0 35 220 350 5 100 0-1 2 PB4 ZP 0,9 35 90,9 100 1,5 100 0 2 MIX 25,3 1700 95,7 150 1.5 100 0 2 PB5 ZP 6,8 35 84,3 100 2,6 100 0 2 MIX 0,5 1700 88,6 150 4.4 100 0 2 ZP - zemeljski plin KOEL - kurilno olje MIX - zemeljski plin + kurilno olje ObzorniK junij 2004 15 gospodarstvo Na Straži na vodovodno omrežje priključoi prvi porabnH Pri cerkvi Svetega Valentina na Straži je bilo 6. junija slovesno, saj so v uporabo predali prvo fazo novozgrajenega vodovoda za porabni- ke Spodnje Straže, obenem pa je leskovški župnik Ludvik Žagar bla- goslovil tudi novo urejeno okolico, tlakovane površine in stopnice pri tamkajšnji cerkvi. Gre za otvoritev okoli 30 % novozgrajenega vodovodnega omrežja v vred- nosti 15 milijonov tolarjev, na katerega je zaenkrat priključenih okoli 25 gospodinjstev, kakor pa je ob tem poudaril predsednik krajevne skupno- sti Senuše Alojz Lekše, pa naj bi okoli 150 porabnikov priključili še v roku letošrijega in prihodnjega leta. Voda v vodovodnem sistemu Spodnja Stra- ža izvira v Vlaščah, kjer se iz dveh vrtin na globini 75 in 150 metrov pre- črpava na vodohram na Raki, od tam dalje pa je sistem speljan proti na- seljem Sela, Rimš ter Spodnja in Zgornja Straža, kjer so porabnike do se- daj morali, predvsem v sušnih obdobjih, v celoti oskrbovati z dovozi vode v cisternah. Ko bo ome- njena izgradnja vodovo- da zaključena, bo skle- njen vodovodni krožni sistem vse v krško vo- dovodno omrežje, si- cer pa bo omenjeni vo- dovod Straža s svojimi kapacitetami omogočal tudi priključitev infra- strukture ob trasi avto- ceste na Zalokah, kjer je predvidena izgrad- nja bencinskega servisa in počivališča. Istočasno z omenjeno izgradnjo vodovoda je bila na Spodnji Straži urejena tudi oko- lica, to je pohodne površine in stopnišče do tamkajšnje cerkve Svetega Va- lentina, obe pridobitvi pa je ob otvoritvi blagoslovil leskovški župnik Lud- vik Žagar. Kultumi program so za to priložnosti pripravili otroci iz naselja Sp. in Zg.Straža, vodovod pa je odprl župan občine Krško Franci Bogovič v sodelovanju podmladka Prostovoljnega gasilskega društva Senuše. B.M. Prva voda iz novega vodovodnega omrežja Nezadovoftti z odnosom mUstrstva Na gradbišču boštanjske hidroelektrarne se je 9. junija petič sestal Od- bor za hidroelektrarne na spodnji Savi, ki deluje v okviru Sveta pokra- jine Posavje v ustanavljanju. Člani odbora so se seznanili s potekom gradnje energetskega in infrastrukturnega dela projekta ter s (premajh- no) vključenostjo posavskega gospodarstva v gradnjo verige, največ ča- sa pa so namenili po njihovem mnenju neustreznem odnosu Ministr- stva za okolje, prostor in energijo do Posavja in skrbi v zvezi z grad- njo infrastruktumih objektov.V zvezi s tem je odbor sprejel štiri sklepe, s katerimi mi- nistrstvo poziva k red- nemu informiranju Po- savja o izgradnji veri- ge, k imenovanju ko- ordinacijske skupine in pooblaščene osebe za usklajevanje proble- mov v zvezi z gradnjo s Posavjem ter k temu, da se javnemu podjetja Infri omogoči normalno delo in pooblastila pri izgradnji spremljajoče infrastrukture. P.P. Ana Gračner in Niko Galeša, članica in pred- sednik odbora za HE na spodnji Savi NS Vfcjapa o rirnitvi pranrähE coMoza Iz krškega Vipapa so sporočili, da se je 14. junija sestal nadzorni svet družbe in se seznanil s trenutnim stanjem v zvezi s proizvodnjo celu- loze. Nadzorniki so podprli dosedanje delo in načrteuprave ter zavze- li stališče, da je za dokončno odločitev o trajanju podaljšanja proizvod- nje celuloze potrebno nedvoumno rešiti nekatera še vedno odprta vpra- šanja, kar že poteka v sodelovanju s tremi ministrstvi. Pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo gre za nov program ekološke sanacije, pri Ministrstvu za gospodarstvo in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa za podporo tehnološkemu razvoju in za ohranjanje delovnih mest ter za revizijo pogodbe z vlado RS glede na trenutno stanje. "Člani nadzornega sveta so jasno poudarili, da soglašajo z nadaljevanjem pro- izvodnje celuloze, da pa bodo to lahko potrdili tudi s sklepom, ko bodo vsa vprašanja, ki se nanašajo na podaljšanje proizvodnje celuloze, tudi formalno dogovorjena", so sporočili iz Vipapa. Sicer so v podjetju Vipap Videm Krško sredi meseca organizirali tretji ekološki dan papirništva, ki so se ga udeležili strokovnjaki iz več sloven- skih papirnic ter nekaterih drugih podjetij, povezanih s papirno indu- strijo. Na tem dnevu vsako leto predstavijo ekološko poročilo panoge, strokovnjaki pa obravnavajo aktualne teme, kot so npr. čiščenje voda, prilagajanje panoge zahtevam direktive IPPC, itd. Na tokratnem sreča- nju je bila osrednja tema ravnanje z odpadki. B.M. Tanne Čatež Š8 V8*w v vrtu Po raziskavi Gospodarskega Vestnika sodijo čateške Terme med deset najuglednejših slovenskih podje- tij. Pred nekaj dnevi je direktor Borut Mokrovič s so- delavci na gradu Mokrice podrobneje predstavil re- zultate poslovanja družbe in njihove načrte za pri- hodnost. Ker so bili Terme Čatež že leta 1993 oblikovane kot delniška družba, lahko z letom 2003 ocenjujejo dese- tletne rezultate. Tako je vrednost družbe iz 4,7 milijarde narasla na 19,7 milijarde tolarjev. Za celotno obdobje je po Mokrovičevih besedah značilna zelo stabilna in realna rast. Pri načrtovanju razvoja se namreč niso usmerili samo v gradnjo hotelov, pač pa v razvoj novih turističnih programov, ki jim danes omogočajo delo preko celega leta. Med oko- ii 240 storitvami prevladujejo vodni programi, v katerih jih zadnja leta kopirajo mnogi drugi turistični centri. Kot smo slišali na novinarski kon- ferenci, je prednost Term Čatež v tem, da pri njih gostje za enako ce- no dobijo mnogo več kot drugod. To potrjuje tudi vse večji obisk, saj so lani zabeležili skoraj 530.000 nočitev iz kar 59 držav, med gosti pa pre- vladujejo Slovenci z 48 %, sledijo Italijani s 14 %, Avstrijcev je 13 %, Hr- vatov pa 10 %. Največji del prihodka, ki je lani znašal skoraj 5 milijard tolarjev, družba še vedno ustvarja z vodnimi programi, saj se tudi števi- lo kopalcev v zunanjih in notranjih bazenih iz leta v leto povečuje. Tudi v prvih petih mesecih letošnjega leta so - kljub slabemu vremenu - ka- zalci poslovanja družbe zelo dobri. Na investicijskem področju namenjajo veliko pozornosti in sredstev kompleksu Mokrice, kamor so vložili že okoli 200 milijonov tolarjev. Na Mokricah nameravajo v dveh letih povečati golf igrišče z 18 na 27 lu- kenj, zgraditi klubsko hišo in obnoviti nekdanje kašče v depandanso ho,- tela Grad Mokrice. Ker se povečujejo potrebe po spalnih kapacitetah, bodo še letos odkupili in prenovili 39 apartmajev v domačem kampu, do potetja 2005 pa zgradili nov hotel ter razširili obstoječega. Nove prido- bitve naj bi pomenile tudi od 200 do 300 novih delovnih mest. Izven matične lokacije bodo največje investicije na sarajevski llidži, kjer bo v dveh letih na 16 hektarjih zraslo zdravilišče, ki bo celo nekoli- ko večji dvojnik čateškega kompleksa. Vzporedno bodo v naslednjih le- tih tekle tudi investicije v Marini Portorož, ki jih direktor Mokrovič oce- njuje na okoli 200 milijonov evrov. S.M. Borut Mokrovič 16 junij 2004 ObzorhiK gospodarstvo Prestiž se pred- stavlja v Ljubljani V sredo, 23. junija, je predstavnik Ministrstva za kulturo RS Stanislav Mrvič odprl razstavo skupine pod- jetij pod imenom Vrhunska kultu- ra bivanja s tradicijo Prestiž Slo- venije v Spomeniško varstvenem centru v Ljubljani, na Trgu franco- ske revolucije 3, nasproti Križank. 0 namenu in ciljih skupine je go- vorila pobudnica projekta Moj- ca Lovšin Dostal, prisotne pa sta pozdravila direktor Zavoda za var- stvo kultume dediščine Janez Kro- mar in komercialni direktor Stille- sa Sevnica ter član Državnega sve- ta RS Štefan Teraž (na fotografiji desno). Potem ko se je Skupina, v kateri so povečini podjetja, orga- nizacije in podjetniki iz Posavja in širše okolice, predstavila svo- je izdelke od 25. marca do 2. ma- ja v galerijskih prostorih Posav- skega muzeja in na nekaj manjših razstavah, je ljubljanska postavi- tev nov velik izziv njenim snoval- cem, gostiteljem iz Zavoda za var- stvo kultume dediščine pa zanimi- vo obliko sodelovanja z gospodar- stvom. Tudi tokrat postavitve vr- hunskih izdelkov notranje opre- me spremljajo knjige iz posav- skega založništva, in sicer Fanfa- re, Krško stoletje na razgledni- cah, Krško in Krčani ter Speedway v Krškem. Razstava bo na ogled v Ljubljani vse do septembra, zato pričakujejo, da si jo bo ogledalo tudi veliko tujcev. P.B. DoUli ass alt in vodo iz pip Potem ko so lani odprli obnovlje- no Pot na Armes v krajevni skup- nosti Senovo, so konec maja urad- no odprli tudi del poti na Armes v brestaniški krajevni skupnosti ter prav tako pomembno pridobitev - vodovod. Prebivalci in vinogradni- ki Poti na Armes so se leta borili s pomanjkanjem vode in si pri tern na različne načine pomagali, zato so bili toliko bolj veseli, ko je pred letom dni iz njihovih pip pritekla voda. A izgradnja vodovoda je še poslabšala razmere na makadam- ski cesti. Prebivalci so se bali moč- nega deževja in tega, da se bo po- novila jesen leta 2002, ko je bila cesta popolnoma neprevozna. Ak- cija se je kmalu začela. Pod vod- stvom Jožeta Gabriča kot pred- sednika gradbenega organizacij- skega odbora so krajani in vino- gradniki sami zbrali nekaj sred- stev, sami začeli z zemeljskimi de- li, potem pa sta jim na pomoč pri- skočili tako krajevna skupnost kot občina in konec lanskega leta je bila cesta asfaltirana. L.P. Tudi posavska viia mod najboljšimi Med 17. in 19. majem je na Madžarskem potekalo medna- rodno vinsko tekmovanje Alpe- Jadran, ki sta ga organizirala tamkajšnja občina in red vite- zov vina Da Bibere. Na tekmo- vanju so izbrali 15 najboljših buteljčnih vin s področja Alpe- Jadrana, med katerimi se je na odlično 4. mesto med 150 vzorci uvrstil Andrej Fabjančič iz Bre- stanice s chardonnayjem letnik 2000, na 6. mesto pa Vino Bre- žice z laškim rizlingom letnik 2001. L.P. Rabljena vozila RENAULT Tip vozila Letnik Barva Kilometri Dodatno - oprema vozila Garancija TWING0 1.2AIR 2003 m. rjava • 7.000 1 lastnik. klima. el stekla ogledala. airbag DA CLIO II 1.2RT5V 1998/99 m. srebrn 85,000 Llastnik, el pake!, servo, avtoradio s komandami DA CLIO 1.2 RL 1997/98 m. rdeča 77,000 2 iastnik. 5v. kov barva. avtoradio DA CLIO III 1.2 5V 2002 rdeča 15,000 1 Iastnik. authentique DA CLIO III 1.2 16V 3 V 2001/02 srebrna 20.000 2 lastnica, dynamiq. klima DA CLIO III 1.2 16V 3 V 2003 m modra 15.000 avtoradio. bilabong. kot nov DA CLIO III 1.2 3 V 2003 rdeča 1,800 1 .Iastnik. nekaramboiiran kot nov. lite DA CLIO III 1.2 16V 3 Vdyn/conf 2002 kov. modra 44.000 1 Iastnik. nekaramboiiran. kot nov, klima DA CLIO III 1.2 16V 3 V 2003 srebrna 8.500 biiabong. klima, pot rač. 4x airbag. DA CLIO III 1.5DCI65KM 5V 2002 bela 29.000 1 Iastnik, lite DA CLIO III 1.2 16V privilege/cons. 2004 kov. viola 0 novo voziio DA CLIO III 1.5dci5V 100KM 2004 črna 1,650 100km, privilege/lux - 420.000 cenejšr od novega DA SCENIC 1.6 16V RXE 2000 bela 66,000 all inclussive DA SCENIC 1.6 16V RT 2000/10 oranž-rdeča 106.000 abs. klima. el paket. lita platišča. sv, servisna knjiga DA SCENIC 1.9 DCI 2001 kov. siva 141,000 abs. klima, el paket. esp. atermično steklo DA SCENIC 1.6 16V AIR 2002/03 srebrna 30,000 dima. abs. 6x airbag. el paket. avtoradio s komandami DA MEGANE BREAK 1.9 DCI 2001 kov. modra 121,000 dima. abs, airbagi.....vsa oprema DA MEGANE II COUPE 1.6 16V 2003 rdeča B3kw novo voziio 3 639 000 sit Mima DA LAGUNA 1.8 16V RXE 1998 bela 105,000 ei. pakel. servo, dcz, klima, airbagi. abs DA LAGUNA1.9DCIGT120KM 2003 m. srebrna 43,000 odlitna. kot nova, nekaramboiiran DA LAGUNA II 1.9DCIICAR 2004 srebrna 1 t Iastnik. DA LAGUNA II 1.9DCIICARGT 2004 kov. siva 1 1 Iastnik. veliko opreme, 500 000 sit cenejsa od nove DA LAGUNA II 2.2 DCI 2002 m. siva 27,000 privilege, esp. asr, ac klima...... DA MASTER II 2.5 DCI L2H2 2003 bela 0 novo voziio, centralno zaklepanje DA KANGOO 1.4 RT 1998 rdeča 98,000 servo, el. stekla, dcz. el. ogledala, avtoradio cd DA KANGOO1.5DCIFURGON 2003/10 srebrna 3.880 60km. kot nova!!' 2 640.000 sit (250.000) DA KANGOO 4X4 1.9 dci (TEST) 2004 srebrna 3.000 600 000 cenejsi od novega DA R19 1.8 RTi 1994 kov. siva 215,000 1 Iastnik. servisna knjiga, el. paket. servo, klima R19 1.8 RTi 1994 kov. siva 225,000 1 Iastnik, servisna knjiga. el. paket, servo, klima SUBARU LEGACY 2.0 SW 4X4 1995 kov. modra 194,000 2 Iastnik, klima, avtoradio, el stekla, abs FIATPUNTO1.2 16VGO 2003 kov. plave 11,000 1 lastnica, kot nov, vsa oprema DA BMW 316 1991 kov. sive 19B.000 2 Iastnik, odliten, nov katalizator, nalepka Vse cene so v SIT. Vozila so tehnično brezh/bna. ODKUP RABLJENIH VOZII PO SISTEMU STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO. Avtocenter Krašna, Škocjan 22, tel.: 07 38 46 112, Matjaž Krašna Vaše zadovoljstvo je naš uspeh ObžorhiK junij 2004 17 gospodarstvo Povaöilo v svBt stekla f. ^3waa,täa Tradicija, vrhunska kakovost, unikatnost, prestižnost stekla - vse to odlikuje izdelke Steklarne Rogaška d.d. in Rogaška Dekor Kozje d.o.o. Zato tudi v pristopu h kupcu in s kristalnimi izdelki v proda- jalnah v Kozjem in Rogaški Slatini ravnajo na poseben način. Zaveda- jo se namreč, da s temi izdelki ravnamo tudi sami kupci na drugačen način, jih negujemo in spoštujemo, saj so to izdelki, ki vsak dan bo- gatijo naše delo, življenje in bivanje. Ker želijo zvestim kupcem in ljubiteljem kristala odkriti skrivnosti ste- kla, so zanje pripravili tudi turistično pot po proizvodnji, ki obiskovalce popelje v svet izdelave kristalnih in kristalinskih izdelkov. Turistična pot vodi mimo steklopihalcev, brusilcev, graverjev do vezalnice, kjer konč- ne izdelke zapakirajo. Vodi v skrite kotičke, kjer lahko spoznate, kako nastanejo čudovite mojstrovine, znane širom po svetu kot izdelki »Ro- gaška Crystal« iz Steklarne Rogaška ali kot izdelki z blagovno znamko »Gry« iz Rogaške Dekor Kozje. Na ogled turistične poti po proizvodnih obratih se je možno naročiti tu- di v prodajalnah Steklarne Rogaška d.d. Veseli so skupin (vnaprej najav- Ijena skupina šteje najmanj pet obiskovalcev), katerim lahko v Steklar- ni Rogaška d.d. predstavijo proces ročnega pihanja stekla, brušenja, in graviranja, v Rogaški Dekor Kozje pa se obiskovalci seznanijo s proce- som brušenja in graviranja ter izdelavo unikatnih izdelkov iz kristala. Seveda ob tern vedno poskrbijo, da po končanem ogledu proizvodne tu- ristične poti obiskovalci lahko stopijo v prodajalno in izberejo v bogati ponudbi tudi kaj zase. Tako bodo v poletnih mesecih prodajalne še po- sebej pestro založene s suvenirji in s številnimi izdelki, ki bodo na vo- Ijo po ugodnih cenah. Ogled turistične poti najavite na naslov: Rogaška Dekor Kozje d.o.o. tel.: 03/800-25-02 ali v prodajalni v Kozjem 03/800- 25-09 Steklarna Rogaška d.d. na tel.številki 03/ 818 02 37. Marjana Faler, Joiica Bratuša in Majda Čebular v prodajalni Ste- klarne Rogaška v Kozjem skrbijo za urejenost prodajalne in si pri- zadevajo, da kupci odhajajo zadovoljni in se radi vračajo nazaj. Loto 2003 uspešno za posavske družtie Posavske gospodarske družbe so lani poslovanje sklenile s pozitiv- nim poslovnim izidom. Ta je bil po podatkih krške izpostave republi- ške agencije za javnopravne evidence in storitve za dobro četrtino bolj- ši kot leta 2002, pozitivna razlika med čistim dobičkom in izgubo pa je znašala 9,8 milijarde tolarjev. Na rezultat je bistveno vplivalo poslo- vanje NEK, saj bi brez tega čisti dobiček znašal le 1,4 milijarde tolar- jev. Vse posavske družbe so ustvarile za slabih 219 milijard tolarjev pri- hodkov (3,5 % več kot v letu 2002). V primerjavi z letom prej so druž- be čisti dobiček povečale za 17,3 %. Čisti dobiček je v regiji ugotovi- lo 506 družb ali 58,3 %. V agenciji v analizi niso upoštevali družb, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku oz. imajo sedež izven Posavja. Največ čistega dobička, 57,5 %, so ustvarile družbe za oskrbo z elektri- ko, plinom in vodo, od tega NEK 8,4 milijarde tolarjev oz. 53 % dobička regije. Neuspešnih družb, ki so poslovno leto zaključile z izgubo, je bilo 287 oz. dobrih 33 %. Njihova čista izguba je znašala dobrih šest milijard tolarjev ter je po stopnji rasti zaostala za rastjo dobička. Izguba družb je tako porasla za 4,5 %. B.M. Opraviöilo V prejšnji (78.) številki Posavskega obzornika je prišlo do neljube teh- nične napake, zaradi katere niso bili vidni podnapisi k fotografijam v reportaii o podjetju Alufinal iz Krškega z naslovom »V Alufinalu vsto- pili v Evropsko unijo z velikim projektom«. Podpis k prvi sliki na strani 12 je bil: Mobitelov objekt v Ljubljani, podpis k drugi sliki na isti stra- ni pa: Mercator center v Šentjurju. Na strani 13 prva slika zgoraj pred- stavlja dva pogleda na objekt v nemškem Offenbachu, druga pa (kot je objavljeno) Športno dvorano Golovec v Celju. Za napako in vse nepri- jetnosti se iskreno opravičujemo v imenu tiskarne in v našem imenul Uredništvo press Bxpi'üss BI radl večji zaslužek In boljšo službo? Imate občutek, da vas prehiteva čas? Imate radl popuste? Ugledni časopis "The Economist" navaja, da urejeni zaslužijo v povprečju 20% več. V profesionalno zlikani bluzi oz. srajci se boste počutili bolj samozavestno. Naše privržene stranke vam lahko zagotovijo, da takšne kakovosti likanja ne morete doseči doma. Perilo pridemo iskati na dom ali službo in vrnemo v 24 - 48 urah, vaše perilo pa se pripravlja v čislem in nekadilskem okolju. Nudimo količinske popuste do 25%. Preverite vaš prihranek v spodnji tabeli. 01 290SÜT 290SIT | I 10' 2.9ÖÖ ŠIT -10% 2.61081t 1 15 4..350 Šlf -15% 3.698 Sit I 20 5.8ÖÖ Šsf -20% 4.64ÖSIT | 25 7.250ŠIT -25% 5.438 Šlt ' NOVOI Plačllo s kartlcami VISA in Mastercard tudi ob dwtari. Dvlgnemo In dostavlmo dopoldan po 8h In popoldan po 17h. Vaš lokalnl servls srajc - partner v vašom uspehul Press Express - Ilkalnl servls, Černelčeva 7,8250 Brožlce, Tel.: 07 496 tOOO. BSM: 051 398 100. email: pf«tMxpren#il RUMEN IZCEDEK TROPSKIH DREVES: ELEMI M': 1 .¦•*-"¦ /idanrtn m>ntai in v Arm Jamrju R* ¦ ittrjnai ye nm*i vrm ¦* pamnfjn »irJs nih tt*n**r (ftmtrn; jmvKshrM^ duhf- nifcnv in ntttopniknK mm) in * tctn naj\TO JnMjret, &*. im njrn» raziirpmjr pinal in mkati JjI mooffu «knrnv!. knjV k.tkor v I .pjMjwii. v Knn>, v Mrthto, v R*J^ .* v Jrugih krajih, nawli] m- jr suili \ Krfkrm pn«rM»iu pmftyrar (pnntiltjnl \, m wrr imd » imrntMn I \ an Wr \ (L 15*7 ). t\wlab ft* ft Jrirhu jrtM^mka uou Kr<".< (Vah-unr XI, p. :*1 i. ¦MHiwtlrmkr w*|Tir».lr f-«^l*rCu)<-. Mi^>t- - ^godovir^e in 5pon^in5ke crüce. -----.--------<\\ MS Knjisa obsega 160 strani, formata 150 x 220 mm, je trdo vezana in tiskana na kvalitetnem papirju. Cena knjigeje 3.900,00 SIT, moien pa je nakup dahlnega seta - knjige v lični škatli po ceni 4.900,00 SIT. Naročite oziroma kupitejo lahko osebno na sedežu zalozbe Neviodunum v Hotelu Sremič, Tr$ Matije Cubca 3, Krsko ali po telesonu: 0749 05 780, faks: 0749 05 781. Založništvo Neviodunum je ponatis knjige predstavilo v četrtek, 3. junija 2004, v okviru prireditev ob prazniku občine Krško in praz- niku KS mesta Krško. Dvorana v parku je bila prizorišče kulturnega večera, na katerem se je zbralo nekaj deset najbolj zvestih spremljevalcev novosti naše založniške dejavnosti, starejših in mlajših meščanov, kulturnih delavcev, prišli pa so tudi najvišji pred- stavniki političnega življenja in njihovi gosti. Po glasbenem uvodu kitarista Saše Pipiča - Pipija je zbrane nagovorila vodja projek- ta Polona Brenčič, pisateljevo biografijo pa je predstavila nova sodelavka založbe in študentka primerjalne književnosti Barbara Zorko. Z odlomkom iz knjige - pisateljevim uvodom - je nastopila Maruša Mavsar, nato pa je v posebej za to priložnost priprav- Ijenem nastopu Bojan Levak Gus iz Brežic s pomočjo že omenjenega posavskega glasbenika Pipija oživel lik mestnega prižigal- ca luči, starega Albe.