Natis 12)00.   Štajerc košta za celo leto samo 60 krajcarjev.
Uredništvo in upraviteljstvo v   Ptuju v gledališkem poslopju.
Štajerc  izhaja   vsaki  drugi   četrtek datiran z dne naslednje nedelje.
Sestavki dobrodošli.
Rokopisi se ne vračajo in se moj0 najdalje do pondeljka pred izdajcO-
Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K L— s poštnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 Številk primeren rabaL
Cena za oznanila za: 1 stran K 82.—, V, strani K 16.— , V« strani K 8.—. '/a st™ni K 4.-, '/I8 strani K 2.—, '/»» strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena.
Štev. 1,
V Ptuju v nedeljo dne 13. januarija 1901.
II letnik.
Našim \>lilnim možem!
Vkljub   najpodleem   in   lažnjivem   psovanju po
časnikih in razposlaih tiskanih listekih, vkljub vsem
| mogočim   grožnjam   i   plašenju   našlo  se je  vendar
j 200 vrlih slovenskih vrilnih mož, kateri kot zvesti kmetje
1 so   nam   kmečkim   luididatom   svoje  glasove   oddali.
Bog sam ve, kaj vse 9 ovi srčni kmetje prestati zamogli
predno so svoje volne listeke volilni komisiji oddali in še zdaj so vsem satanskemu preganjanju izpostavljeni.
Kdor take žrte za svoje dobro prepričanje doprinese, je resničn< plemenit možak in zasluži zahvalo in spoštovanje od rseh kmečkih prijateljev. Mi torej tem možem iz hvležnega srca zaklioemo krepki — Živijo!'
Pa tudi onim kateri nas niso volili, naj jim ■ nikdo kaj predbacva, kajti bilo je med njimi veliko takih, kateri bi bii prav radi kmeta volili, ko bi bili smeh po svojem prepričanji voliti. Tem obljubimo mi, da bodemo v prihodnjih letih kmečki stan toliko organizirali (ustrojli, podučili), da bode postal velika moč in spoštovan od dragih stanov tako, da bode potem vsak kmet volil po svojem lastnem prepričanji.
S kmečkim srčnim pozdravom: Ludovik Kresnik,     Franc Vračko,     Janez Wisenjak.
Moj bicikl pa „nebeška trompeta."
(Piše Stremen.)
Jaz sem „vihtik peršona"! — Zakaj? se boš vprašal. Zato, ker so moj oče župan ali „purimaster", kakor jim pravijo namesto „Burgeimeister" in jaz sem njihov sin. Mislim, da me zdaj zadosti poznate, saj mojga očeta in mene pozna vsak otrok na blizu in daleč okoli. Če moj oče, dolgi kakor sv. Gal, ki je Bčebele kral", in jaz majhen, kakor zob v grabljih, po :esti greva, ve vsak človek, da je to župan Sveder in njegov sin Pepček. Jaz prav ponosno stopam včasih po vaški cesti, akoravno ljudje pravijo, da sem gro zno butast, ker ne poznam druzega ptiča ko žabo, pa to me nič ne jezi. Ljudje so mi nevošljivi, si mislim, ker jem županov sin; kajti |e naš učitelj niso žnpan, ki so študirali, kakor pravijo,  „sedem laških let."
Mene in mojga očeta poznaš zdaj  dovolj,   dragi
Državnozborske volitve.
Državnozborske volitve za splošno skupino in kmečke občine na Spodnjem Štajarskem so končane.
V  peti kuriji za celjsko okrožje oddanih je bilo za g. dekana Zičkar-ja 396, za Drag. Hribarj-a 140, za Čobal -a 54 in za kandidata kmečke stranke Vi* senjaka 47 glasov. Dekan Žičkar je bil na tak način izvoljen.
V   peti kuriji Maribor je dobil nemški baron M o rs e y 418 glasov, kandidat kmečke stranke H o 1 z e r 175, socialdemokrat Drossier 81, in ubogi Mlaker 2 glasa. -Mi smo vedeli v naprej, da ako advokati kakega kmeta, postavijo, je gotovo kaka sleparija zraven. Oni so ga (Mlakerja) tudi proti koncu zapustili. Baron Morsev je torej izvoljen.
V   kmečki skupini ptujski je dobil doktor P loj 290 glasov, Franc Vračko 62 glasov, Dr. Ploj je izvoljen. Kmetje so bili v veliki večini za Vračka, ali gospodje duhovniki so hoteli tako imeti, ker veliko kmetov ne sme z gospodom župnikom navzkriž priti. Duhovniki bodo pa veliko škodo imeli, ako bodo tako naprej za sovražnike kmečkega stanu delovali.
V  kmečki skupini mariborski dobil je profesor R o b i č 193 glasov, kandidat kmečke stranke K r e s-
bralec,   popisati ti moram samo  še  našo  vas in ti povedati kakšna je.
Naša vas ima štiri luže, eno šolo, eno staro kapelo in za vasjo en polaman križ brez Boga. V vasi živi 27 ljudij, eden petelin,   tri kure in naše  dve svinje.
Hm, hm! bo vsak mislil, kaj pa mene briga, koliko petelinov, kur in svinj je v vasi?
Toda pomiri se dragi bralec! Kmalu boš videl, da tem ni tako. V naši vasi je najmanjša stvar velike važnosti. Le poslušaj! — Ure nimamo v naši vasi tako velike, da bi vseh 27 „ person" lahko nanjo gledalo. Zato imamo petelina, ki na vse zgodaj kiki-rikiha in tako vemo, da gre proti štirim ejutraj, Če začne peti. Če začnejo svinje in naši želodci kruliti, tedaj vemo, da je poldan in mi se podamo k mizi. Svinje in petelin, ti so naša najboljša ura, ki nikdar naprej ne uhaja, ali pa zadi ne ostaja. Kure imamo
*» 9 ~
n i k 105 glasov.   Tudi tukaj so   pokazali   duhovniki svoj udarec.
V   celjski kmečki skupini dobil je nemški vitez Berks 249 glasov. 80 volilnih mož ostalo je doma, ker Berks-a niso hoteli voliti; neki kmet po imenu J. A p a t h dobil je  15 glasov.
V Lipnici dobil je župniški kandidat Schweiger 164 glasov, kandidat kmečke stranke Grobelbauer žalibog samo 75 glasov.
V  Feldbahu dobil je župniški kandidat Wagner 287 glasov, kmečki kandidat Urschler 40 glasov.
V  Judenburgu je kmečki kandidat Blei-kolm bil izvoljen s 151 glasovi; župniški kandidat propadel je pa s 137 glasovi.
V   Gradcu dobil je župniški kandidat II u b e r 153 glasov, kmečki kandidat Rokitansky 145 glasov. Izvoljen je torej Huber.
V  Braku bil je kmečki kandidat Posch izvoljen s 130 glasovi, župniši kandidat dobil je samo 87 glasov.
Tako so izmed 12 mandatov IV. in V. kurije na Štajarskem nemški kmetje samo dva mandata dobili, slovenski kmetje pa nobenega, in tako se bodejo tudi v naprej na Gornjem Štajarskem gospodje duhovniki, na Spodnjem Štajarskem pa doktorji na može kmečkega stanu vrgli, na stan, ki je prvi na svetu in od katerega vsi drugi stanovi živijo, kmet pa bode tudi v prihodnjih 6 letih mogel molčati in — plačevati.
Ali tako dobro se gospodom advokatom vendar ne bo več godilo kot dosedaj. Mi bodemo natančno njihovo delovanje v državnem zboru zasledovali, in kakor hitro se bode kateriv lotil kaj v škodo kmečkemu stanu storiti, bode „Stajerc" to svojim bralcem hitro naznanil, da bodejo kmetje pri prihodnji volitvi bolj razjasneni in le moža svojega stanu izvolili.
pa za......no vrabca, zakaj že ?......za ... aja!
za jajce nesti.
Oh, jojmeneče, skoraj sem še nekaj pozabil. Še nekaj imamo v naši vasi, namreč — nnebeŠko trom-peto."
Kaj vraga in mokra voda. si boš mislil, kakšna je pa ta nebeška trompeta, ali je iz ploha, ali iz srebra in kdo bi jo bil iz nebes prinesel?
Ha, ha, ha, se ti moram smejati, ker tako misliš. Ta nebeška trompeta ni ne iz pleha, ne iz srebra tudi jo ni nihče iz nebes prinesel, ampak to je stara babura brez zobov in z groznimi špeglami na nosu, katere je v svetem Šentjurju na nfercjunkule" kupila pred šestdesetimi letami.^ To ženče nosi novice po vasi bolj hitro, kakor „Stajerc" ali nTagespost" in bolj kakor bi šle po „telegrafudrotu" ali pa po nfili-fonu." Ime n trompeta" smo ji dali vaški pobalini zato, ker ima ravno tak glas, kadar govori, kakor Firluksova trompeta, ki je že čisto stolčena in veglasta. „Nebeškatt ji pravimo pa zato, ker grozno rada moli in k svitancam hodi in bo zato menda „čist za gvišn" v sveti paradiž prišla.
Tako   zdaj   pa  veš vse,   kar je važnega v naši
BTmečka stranka.
Naši bralci vejo, da je urednik „Slovenskega Gospodarja" 120 gld. hotel od nŠtajerca" imeti. Ko bi mu bili teh 120 gld. poslali, bi »Gospodar" molčal. Ker pa mi nobenega denarja v njegov lačni gol-tanec nismo vrgli, ampak mu zasluženo brco dali, je on na nas še enkrat toliko iud in „šinfa" nesramno čez naš list in čez kmečko stranko. On predrznil se je v svoji prezadnji številki cdo povedati, da volilni odbor slovenske kmečke straake obstoji iz Nemcev: Kalchberg, Blanke, Ornigitd. O ti lažnjivi kljokec! Je-li g. pl. Kalchberg hodil po shodih in tam govoril? Ali ,je to morebiti storil g. župaa Ornig ali g. Blanke? Vsak volilec, kateri je katerega teh gospodov pri kakem volilnem shodu le videl, sme zato k nam priti po 100 gld. Pač pa so se zbrai pošteni kmetje, ki so žrtvovali svoj denar, potovdi po Spodnjem Šta-jerju ter kmetom razlagali o njihovih pravicah in prednostih, jih opominjali, da bi že vender enkrat kmetje tudi na svoj stan nekaj drsali, kateri se bode potopil, ako si kmet sam ne bode pomagal. Vsekakor so k tem shodom prišli tudi tuj ljudje, ki niso bili nikaki volilci v kmetskih občini in niso tam prav nič iskati imeli. To so bili pač gos>odje, dr. Brumen, dr. Horvat, dr. Brenčič iz Celja, pisači dr. Horvat-a iz Ptuja, pisači dr. Brenčič-a, dr. Dičkot-a in dr. Ser-nec-a iz Celja. Mi vas torej vprašano: kdo je gosp. hofrata Ploj-a postavil za kandkata! Kmetje? Ne! Oni niso vedli prav nič, da kaki hofrat Ploj sploh živi. Postavili so ga pa doktorji ker so bili prijatelji njegovega očeta, ker doktor skrbi vedno zato, da njegov tovariš do moči price, da advokatom dobro gre. Zato so k političnem društvu „Pozor" v Ptuju skupaj prišli advokati, pisač; in komiji ter so sklenili volilnim   možem nasvetovati   doktorja Ploj-a.
vasi in kakšna je, zdaj ti pa hočem povedati, kako je bilo z mojim biciklom ali cepiklnom, — kakor hočeš.
V to našo vas, ki leži tri ure pred plotom, ki je okoli sveta, prišel je lansko spomlad moj stric in mi prinesel — bicikl. Prosil sem že bil prej mater naj mi kupijo enega starega, ker županovemu sinu se le sika bicikl, ker ga že ima vsak šošterček, toda mati so mi z loparjem bicikl z glave zbili. Zdaj sem šel nad očeta. Hlačke so se mi tresle, ko sem stopil pred njih in jih lepo prosil, naj mi ga kupijo, ker bi ga grozno rad imel.
Toda tukaj sem jih skupil. Glavo med noge, brezovko s trama in „vŠvic, všvic, všvic," je odmevalo po sobi, mene pa po zadjeku bolelo, da sem se zaobljubil na božjo pot, katero že koli, samo če oče hitro nehajo brezovko, ne brezovko, ampak mene trpinčiti.
Odjenjal pa le nisem. Prosil sem strica. Mislite si moje veselje, ko je stric obljubil, da mi kupi ed-nega bolj vrednega, če bodem prav priden v šoli. Učil sem se tisto leto, kakor še nikdar in dobil sem dobro spričevalo.   Pa tudi  moj stric je spolnil svojo
- g -
Namtsto torej, da Čez drnge „Šinfajoa, *" *° "-'ot' v ničesar umešavali, naj bi s« oni ljnbi gospodje doktorji rajši sami za nos prijeli, kajti oni so skrbeli le za sebe, za kmečki stan pa pray nič. In ta ljubi „ Gospodar" naj bi se že enkrat zaradi onih 120 gld. pomiril. Ako o" še toliko vpije, od nŠtajerca" vendar ne bo dobil niti enega vinarja in tudi vrli kmetje se zaradi njegovega vpitja ne bodo prav nič plašiti pustili, ampak svojo dobro stvar pridno nadaljevali ter kmečki stan od teh krvosesov tudi gotovo rešili. »Zora, puca, biti hoče dan."
Vojna v Južni Afriki.
Lord Roberts je prekosil celo maršala Walder-seeja. Ta se je dal proslavljati kot zmagovalec, še predno je kakega Kitajca videl, in še predno je osta-vil domovino. Robertsa pa slave, dasi ni opravil v Južni Afriki ničesar, nego se je kot nesposoben starček moral umakniti mlajšemu poveljniku Kitche-nerju. Kot premagan triumfator nastopa Roberts v Londonu, — kaj je še smešnejšega na svetu? A smejati se Angležem pač ni treba! Razmere v Južni Afriki so danes skrajno nevarne za angleško armado. Buri rušijo železniške zveze s Kaplandijo in z morjem, da angleška armada v Transavalu in Oraniju ne more dobivati dovolj in dosti hitro živil. Angleži so navezani skoraj le na ednotirno natalsko progo. Armada mora stradati, in če bo trajalo sedanje stanje samo le 2—3 tedne, se bo morala angleška armada sama umakniti iz burskih republik proti morju. Potemtakem bi Angleži sami izpustili iz svojih rok burski deželi, katere bi Buri zasedli seveda nemudoma. S tem pa bi bila vojna tam, kjer je bila spočetka, pred dobrim letom. Polkovnik Williams je imel 1. t, m. blizu Middelburga z Buri boj, a je bil tepen.   13; de-
obljubo in mi pripeljal iz mesta, kjer je imel svojo „tišlarijo" bicikl — bolj stare sorte.
BTu ga imaš, pa le priden bodi", je rekel.
»Bog vam ga stotavžentkrat povrni v nebesih. Priden bodem priden, še na smrtni postelji bodem brcal z nogami*, sem odgovoril in izginil z biciklnom na cesto.. V dveh vrstih so stala in še stojijo drevesa ob cesti. Stopil sem k prvemu drevesu, naslonil bicikl nanjga in sem poskušal se spraviti nanjga. Toda moj bicikl je prec trmoglav, si mislim. Neče ravno stati, ko bi ga še tako prosil. Sprednje kolo je že tako više, kakor sem jaz in zato še težje gor pridem. UČil in skakal eem celi dan na bicikl, toda nanjga •esti pa le nisem znal. Kar v curkih mi je teklo iz čela, tako sem se trudil. Komaj sem se spravil na pol nanjga, „bums" in ležal sem za jabkoj, z glavo navpik, noge v „loft". bicikl in klobuk pa daleč na travniku. Kolikrat sem tudi poskusil, godilo se mi je ednako. Vsak kamen na cesti sem najmanj trikrat prevrgel, v vsako lužo dvakrat telebnil in vsako drevo ob cesti enkrat kušnil. Celi teden sem se učil samo nanjga sesti. Ko sem se to naučil, je šlo že bolje. Sedel sem   nanjga in se že t »voje in vaških  poba-
cemDra so Buri pri Korumanu vzeli Angležem 23 voz z živili, obleko in orožjem. Transport je bil vreden nad milijon kron. Bure je vodil De Villiers. Angleži so bili pri Fraseburgu tepeni. Botha je dosegel t e-1 i k o zmago, viel angležem veliko streliva in jih 300 ujel. Govori se celo, da je Botha zasedel — Pretopijo, kar pa ni verjetno. Buri so prišli še dalje v Kaplandiji. Kitchener javlja, da so v Calviniji, 150 km zahodno od Fraseburga. Pri Aliwalnorthu je vdrlo preko reke Oranje zopet četa Burov v Kaplandijo. Buri so se pojavili tudi pri Rhenotterju. Kitchener dvomi, da bi bil ondi Dewet. „Daily Mail" poroča, da namerava Dewet vdreti v Kaplandijo šele takrat, ko bodo imeli drugi oddelki v Kaplandiji trdne pozicije. Angleži so posadke v Somersetwestu, Beaufortwestu in v Middelburgu (vse v Kaplandiji) pomnožili. „Novoe Vremje" poroča, da šteje aedaj angleška vojska v Južni Afriki 210.000 mož, med katerimi pa je 60.000 bolnikov ali ranjencev. V zadnjih dneh je šlo mnogo Holandcev iz zahodnjega dela Kaplandije proti severu, da se pridružijo Burom.
Zunanje novice.
NeMžni ibsojeni na smrt. Iz Ostendea poro-čaja: Nekako pred 7 leti so stali pred sodiščem trije belgijski delavci radi mnogih zločinov, a med drugimi tudi radi umora neke gospe v Hautmontu. Dasi so tajili vse in dokazovali svojo nedolžnost, je sodišče obsodilo dva na smrt, ednega pa v dosmrtno ječo. Obsojencema so tedaj glave odsekali. Sedaj pa je neka gospa Soumague ovadila svojega soproga, da je umoril omenjeno gospo v Hautmontu. Preiskava je dognala, da so bili delavci po nedolžnem obsojeni in da sta bila obglavljena dva, -namesto gospoda Sou-magueja!
linov veselje vozil po cesti. Otrok je bila polna. Od blizu in daleč so prišli gledat in občudovat mene in moj bicikl. Ce sem zletel so se mi smejali, da se je culo Bog ve kam. Ce sem se vozil, leteli in upili so pred in za menoj. Pa večkrat so jo skupili. Če je prišel kakšen kamen na cesti, se mu nisem znal hitro izogniti in sem se tako prevrgel s kolovratom vred po dveh, ali treh pobalinih in jih pošteno osmegnil.
Še dva tedna, in znal sem se že precej voziti. Škripal in gonil sem moj bicikl, katerega so nazadnje imenovali ^kolovrat", od zjutraj do večera. Nisem se več zaletaval v drevesa in v „telegrafen štangeu, ampak čisto ravno sem drčal po cesti.
Brez nesreče seveda ni nikdar ostalo. Marsika-terokrat sem prinesel krvav nos, krvave kolena in opraskane roke domov.
Toda največja nesreča se mi je še-le zgodila če« kaka dva meseca.
Takoj po zajuterkn se spravim na bicikl in se poženem čez vas. Konec vasi, blizu tistega polama-nega križa, bil je vaški petelin s svojimi kurami. Nisem   ga doTolj   pravočasno  opazil.   Hotel  sem se
Glavo je Odtrgalo na božični dan kanduKterju Klewentn na postaji Liesing. Ko je pregledoval Kle-vent vagone, je padel s strehe tako. da je imel vrat na tira ter mu je kolo odrezalo glavo. Pokojnikova žena se je hotela usmrtiti.
Živega Človeka — sežgali. Iz Vratislave poročajo: V jami kraljice Lujize so rudarji polili svojega tovariša Mamulo, ko je spal, s petrolejem in ga potem zažgali. Mamula je zgorel. Baje je bil nesrečna žrtev Ceh! Vzrok zločina ni znan.
Konec igralke. Pred kratkim zjutraj so našli v nekem hotelu v Niči iz Dijona došlo bogatinko Lujizo Bare obešeno na križu okna. Usmrtila se je, ker je v igralnici Monte Carla zaigrala 300.000 frankov.
Car in njegovi zdravniki. Ruski car se je že toliko opomogel, da hodi na izprehod, ter da opravlja tudi nekatere druge posle. V carsko selo se vrne v januvarju. Ministri pa se odpeljejo v Peterburg še ta teden. Vsaka nevarnost je torej odpravljena. Zdravnika prof. Popov in dr. Tihanov sta bila odlikovana in nagrajena. Popov je imenovan prvim telesnim zdravnikom ter je dobil 100.000 rubljev. Tihanov pa je dobil naslov druzega telesnega zdravnika in dobil 50.000 rubljev.
Nesrečni sestri. V Ujvaru na Ogrskem se je bogati posestnik vdovec Ivan Deskaš oženil proti volji svojih dveh ličerk iznova in sicer z dekletom, ki je bilo še mlajše nego njegovi dve hčerki. Mačeha se je z hčerkama neprestano pripirala, a na sv. večer so se sprle tako, da je oče svoji hčerki zapodil iz hiše ter jima prepovedal, še kdaj vrniti se. Nesrečni sestri sta šli na pokopališče ter se ondi na materinem grobu zastrupili. Na božič so ju našli mrtvi.
Umor iz ljubosumnosti. V Lisaboni je nedavno dvorni zdravnik dr. Pinto Coelho bankirja O. Neila na ulici pozno ponoči ustrelil. Zdravnik je dolžil bankirja, da ima z njegovo ženo razmerje. Zato ga je počakal in usmrtil. Zdravnik še ni 30 let star ter je sin veleugledne španske rodbine. Svoj zločin je priznal.
UbOJStVO iz verske mržnje. Sarajevskemu Bošnjaku" pišejo iz Bjeline: V našem mirnem mestu se je zgodil strašen zločin.   23. novembra je na trgu
umakniti kuri, toda joj, povozil sem med tem petelina. Kure so jaskale in frčale na vse strani.
Zdaj je bila vas brez petelina — in potemtakem tadi brez — ure. Spali in zaspali so se večkrat vaščani, dokler niso od mojega očeta sterjali novega petelina, ki pa vendar ni tako dobro znal opravljati svojega posla, kakor stari. Bil je namreč kupljen v mestu in ker tam gospoda dolgo spi, tudi petelinu   najbrže ni treba   Bog ve kako  zgodaj peti.
Toda, to še ni bila nesreča vseh nesreč. Komaj so vaščani pozabili na to grozno smrt, katera je doletela  starega  petelina,   zgodila se je  nova   nesreča.
Dirjal sem nekega dne na vso moč proti vasi. Ravno se hočem pri šoli okolu vogla zasukniti, kar mi pride pod kolo „ nebeška trompeta", katere pa nisem poprej videl, ker sva oba še le na voglu skupaj trčila.
p^o^j o+orino musliman Meho Mehid. Pristopil je kristjan Mico Hic in začel barantati za staro uzdo. Nakrat je začel Hič Mehiča grdo psovati ter ga sunil z nožem v roko. Mehic je zbežal, Hic pa je tekel za njim in mu zabodel nož naravnost v srce. Nato je pokleknil na svojo žrtvo, izdrl nož in zbežal. Ko so ga prijeli, je dejal, da je umoril muslimana, ker ga je prigovarjal, naj pristopi v turško vero.
Šest lovskih tatov ustreljenih. Iz Szaszka banye na Ogrskem poročajo, da je imel v tamošnji šumi nadšumar z dvema logarjema opravek. Nakrat so se pripeljali mimo lovski tatovi, ki so začeli streljati na uradnike. Ti so se skrili in streljali na tatove ter ubili 6 tatov. Drugi so ušli. Na vozu so imeli tatovi divjo svinjo in osem srn. Preiskava se vrši.
23 let med ljudožrci. Te dni je sprejel papež monsignora Augonarda, škofa Sinide in vikarja Ubanza. 23 let je prebil med najdivjišimi afričanskimi rodovi, kjer še ni bil nihče, med ljudožrci, ki požro vsak večer dva pečena sužnja. Sultan Baugasson je dal svojim podanikom lani 300 sužnjev, katere so divjaki spekli in požrli v eni noči! Tudi Augonardo je bil večkrat v nevarnosti, da ga požro. Francozi doslej še brezuspešno krote strašne ljudožrce.
Španski kraljic za svojo državo. Ker vlada v Španiji velika beda, štedita vlada in dvor na vseh krajih. Tudi kraljic hoče nekaj storiti za svoje stradajoče ljudstvo. Nedavno je dejal materi kraljici re-gentinji: „Sklenil sem, da se kraljestvu na korist izognem tudi jaz nepotrebnim izdatkom. Zategadelj ne bodem več — kadil!"
Ob rakvi Ženina. »Frankfurter Zeitung" poroča: V Honefu ob Reni je iskal ozdravljenja nadučitelj iz Iserlohna. Bil je bolan na pljučih in umrl v bolnišnici. Njegova nevesta, s katero se je nameraval v kratkem oženiti, ga je obiskovala vsaki teden. Ko je prišla te dni, je našla ženina v mrtvašnici. Okrasila je njegovo truplo s cvetlicami, nato pa spila strup. Ko so ljudje prišli v mrtvašnico, so našli dva mrliča.
Kaj vse prenese burski general Dewet. Neki angleški statistik je na temelju oficijalnih angleških brzojavk dognal, da je Devet izgubil dosedaj   24.000
Grozno je kričala, ko sem jo prevrgel in vpila, da bode sv. Gala prosila, naj mi svoj panj vrže v moj bicikl, da se bo ta na drobne kose zdrobil. Seveda tudi mene je vrglo s kolesa. Grozno sem se potolkel. Komaj sem sebe skupaj pobral, ogledal sem si „cepikl" kakšen je. Pa, o joj! Zadnje veliko manjše kolo je odpadlo. Nisem se mogel več voziti, ampak zadel sem svojo šaro na hrbet in jo spravil domov pod streho, kjer še sedaj leži in čaka odre-šenika, ki jo bo popravil. Za nekaj mi je bilo ljubše, da se nisem mogel voziti, ker »nebeška trompeta44 mi je obljubila, da mi zažene svojo birgljo med kolesa, kakor hitro me zopet vidi na biciklnu.
To bi tudi bila storila, ker jezna je bila grozno, tembolj, ker so se ji tedaj špegle zdrobile, ko sem jo povozil.
konj in 50,000.000 patron, da i° hft ujKorn b mesecev že neštetokrat od ireh stranij obkoljen ter je vedno pričakovati, da se uda; njegovi Buri umirajo neprenehoma od gladu in so brez poguma. Devet je bil že dvakrat ubit in trikrat ranjen. Na svojem begu je izgubil več živil, kakor jih more vsa angleška armada pojesti v treh letih, ter da je pretekel distanco, ki je dvakrat tako velika kakor je ekvator.
Velik požar. Iz Revala poročajo, da je tovarna »Dvigatelj", ki izdeluje vagone, večinoma zgorela. Škode je za 850.000 rubljev. Zgorelo je popolnoma 7 oseb, 4 pa še pogrešajo.
Nesreča V cerkvi. V Sagu na Ogrskem se je v cerkvi vnela neka preproga, in ogenj se je prijel tudi obleke blizu klečoče deklice. Več deklet ji je hitelo na pomoč, a tudi njihove obleke so se vnele. Troje deklet je radi opeklin umrlo še tistega dne. Osem drugih deklet in dvoje fantov pa se je močno opeklo.
Volkovi na Ogrskem so na zimo jako siloviti. Neka ženska Drohar iz Belesa je Šla po glavni cesti domov. A volkovi so jo napadli in požrli. Ogrski lovci so pač izredno — slabi!
Razne stvari.
Doktor   Ploj   in  pretepanje   pri   Sv.   Lovrencu.
Lažnjiva lista „Slovenski Gospodar" in „Domovina" prinesla sta popolnoma napačna poročila o sv. lovren-škem shodu in mi pridemo torej na to stvar še enkrat nazaj. Pred vsem konštatiramo (potrdimo), da je gospod hofrat Ploj sklical shod in da je imel kot sklicatelj pravočasno v zborovalni sobi nastopiti in bi po besedah postave kakor po pravilih politične morale   odgovornost   za   sledeče   točke nositi mogel:
1.   Da se vstop samo volilcem četrte kurije dopusti.
2.   Da bi pričujoči volilci in volilni možje, katere je vendar dr. Ploj povabil, tudi nezadržano se shoda udeležiti smeli. 3. Da bi bil shod po pravilnem redu osnovan. Ako se hofrat sklicuje na dejanje, da se je shod „mirno in dostojno" zvršil, tako k temu radi pritrdimo. Tako dolgo, dokler je dr. Ploj s svojimi pristaši sam bil, ni pustil nikogar napadati in ven metati. To plemenito ravnanje pa mu ne bode nikdo previsoko štel. Ako pa Ploj trdi, da je ob pol treh samo 40 oseb »večinoma nevolilcev" v sobi bilo, je to ravno tako prosta iznajdba, kakor trditev, da sta bila eden volilni mož in občinski predstojnik do krvavega tepena in vstop volilcem v sobo zabranjen. Res je, da se je samo eno osebo iz sobe odstranilo, ker ni tam imela kaj iskati. To je bil pisač g. dr. Horvat-a, kateri je z dvema tovarišema že dopoldne tam pohajal. Od obeh „pekovskih^pomočnikovu, katera naj bi čast Ploj-eve stranke rešila, je eden bivši pekovski pomočnik, ali posestnik in občinski odbornik na Ptujski Gori, drugi pa volilec iz Brega. Vsekakor bili so na shodu tudi nevolilci ali oni so prišli šele v družbi dr. Ploj-a. To so bili kmečki fantje iz Sv. Lovrenca, pisači iz Ptuja, dr. Brum en in dr. Horvat. In hofrat Ploj kot postave  poznajoči mož  je   gotovo
vedeti mogel, da vse tu navedene osebe pri shodu nimajo nič opraviti. Vkljub temu je on za pisače do Sv. Lovrenca plačal voz, druge gospode pa v Jurca-tovem lovskem vozu sam tje vodil. Očividno naj bi trditev, da so nevolilci prisotni bili, kot oproščenje za živinsko venmetanje služila, ali ta švindel spodleti sramotno. Mi potrjujemo resnici na ljubo, da se je z volilci in volnimi možmi iz Brega po živinsko ravnalo, med tem, ko se je prisotne nevolilce pri miru se shoda udeležiti pustilo. Prvi, kateri je bil napaden, bil je gospod Wisenjak in drugi pa gospod Zadravec. Nobeden teh gospodov ni najmanjše sile povzročil, ali ona dva sta rezka govornika in zato ju jo pustil hofrat Ploj ven spraviti. Da sta hofrat Ploj in g. Brenčič denarje delila, zato stojijo nam priče na razpolago. Dalje je dokazano, da so se na vse strani razpošiljali posli, da bi ljudi skupaj strobili. In ko se je hofrat v farovžu nahajal, bil je šele v pravi družbi. Ko se je Brežane pretepalo, stali so štirje duhovni pred gostilno in prepevali in poznej založil je nek duhoven enemu kmetu zaušnico in drug božji služabnik opljuval je nekega kmeta. Vsa ta junatšva zgodila so se pod ščitom aktivnega ces. kr. hofrata. Gospod Ploj, kateri se kaže o vsaki stvari tako dobro podučen, ne ve seveda od vsega tega prav nič, on tudi ne ve, da so bile tudi po shodu dve osebi ranjeni in da se je celo še drugi dan pretepalo.
Iz Hiklavčevega na Koroškem. Vender so se tudi našim kmetom na Koroškem začele oči odpirati, da vidijo po kateri sintni se jim koža čez ušesa vleče. Nekateri so tudi do prepričanja prišli, da niso volili tistih volilnih mož in cerkvenih ključarjev, katere so jim neki gospodje na volilne listeke zapisali. Zakaj so jih pa zapisali? Zato da bi jih lažje v svojih pesteh imeli, kakor je to pri zadrugi v Sinčavasi skoz katero bo kmalu več kmetov na beraško palico prišlo. Da napredujemo, imamo se tudi veliko zahvaliti listu „Štajercu" kateri že sedaj v prav velikem številu tudi na Koroško zahaja. Ta list začel je šele nam kmetom oči odpirati. Zatorej dragi kmetje, na-ročujte se na „Štajerca", pa ne samo za prebirati in za kratek čas, temveč da bodete pametneji postali in se ne bodete dali več v tiste zvijačne zanjke loviti, kakor do sedaj. Ne verjemi več tistim „boljšim ljudem". Če si ti sam ne boš pomagal, ti tvoji za-peljivci tudi pomagali ne bodo, pač pa te še globeje v tvojo revščino pahnili. Kmet pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!                                             J. F.
Iz Konjic. Neki mož in žena, ki sta k furežu pripravljala in že skoraj vse gotovo imela, šla sta na to še v trg nekaj malenkosti dokupit. Ko sta tudi to opravila, se vrneta domu. Med potjo prideta do nekega kmeta, kateri ju je k sebi povabil. Mož je ostal pri kmetu, žena pa je šla s svojimi nakupljenimi rečmi domov. Ker moža le dolgo ni bilo domov, šla ga je žena iskat. Ko pride mož domov, udarila je žena svojega moža z neko palico, kar pa ravno ni sile bilo, mož jo pa prime in jo pehnc s čevljem tako nesrečno, da ji je odtekla kri. V dveh urah bila je žena zdrava in mrtva. Umorjenih bilo je dvoje
ženskih oseb, ker uboga ženska ni imela več kot osem dni do svojega poroda. — Moža so odgnali žandarmi, mlado ženo pa so djali na pare.
Od Sv. Lenarta pmVelikCnedelji. Dragi .Šujerc"!
Ze pol leta te dobivam in si mi vsikdar prišel v roke, samo dne 30. minolega mesec« mi niai prišel novega leta voščit; pač pa sem zvedel, da je neki jako visoki gospod Johan Veselic čitaPiz mojega „ Štajerca* voščilo za novo leto. Ja, kje pa ga je le dobil? Dobil ali izmuznil ga je pismonoši N. H. v Štacuni J. Petek-a. Zatorej Vas*opominjam dragi gospod Veselic, da sem jaz predaleč od Vas, da bi midva oba iz mojega „Štajerca" citati zamogla. Pi-•monoša pa tudi opozarjam, naj pazi na svojo ta-nistro, kadar bo šla iz pošte.                   J. Ritonia,
Razglas. Na podlagi postave z dne 3. oktobra 1891.1., drž. zak. štev. 150, ozir. z dne 28. marca 1892. 1., drž. zak. štev. 61 in ministerskega ukaza z dne 29. marca 1892. L, štev.|62, delila se^bodejo poset-nikom, kojim je uničila vinograde (gorice) trtna uš, v svrho poprave (novega nasada) teh vinogradov brezobrestnega posojila iz državnih in deželnih sredstev (zakladov.) Prošnje za ta posojila vložiti je pri pred-stojništvu one občine, v katerej se nahaja uničeni vinograd najkasneje do 1. februarja 1901. Pozneje oddane prošnje zavrnile se bodo kot prepozno vložene. Dotični potrebni obrazci (vzorci) dobivajo se pri občinskem uradu, ali pa pri ces. kr. okrajnem glavarstvu.
Oddaja gozdnih drevesc. V svrho pogozdovanja oddajo se od državnega gozdnega vrta v Celju eden miljon različne vrste iglastih drevesc in sicer velja: 100 komadov 31etnih smrek K 4 —, 1000 komadov 2letnih mecesnov K 4'—, 1000 komadov 21etnih belih borov K 3" -, 1000 komadov 21etnih črnih borov K 3"—. Prijave za dobavo rečenih gozdnih drevesc sprejemata c. kr. gozdarsko nadzorstvo v Celju, c. kr. gozdarsko nadzorstvo v Gradcu in sicer za pomladno pogozdovanje do 30. januarija, za jesensko pogozdovanje do 15. septembra vsakega leta. — Neimovitnim gozdnim lastnikom oddajajo se drevesa brezplačno to je; povrniti se morajo le stroški za izkapanje. zavitek in prevožnjo. Na kolka prostih prošnjah ne-imovitih lastnikov mora občinski odbor izrecno potrditi njih neimovitost. Natanko naj se napovedo število in vrsta zahtevanih drevesc, naslov prošnjika (pošta) ali železnična postaja, kamor se drevesca naj pošljejo.
Gospodarske stvari.
Zimske rigslanjt in spomladanska saditev. Letos je bila za rigolanje ugodna jesen in kakor kaže, utegne tudi zima tako ugodna ostati. Vsled tega je upati, da si pridni vinogradniki do prihodnje pomladi mnogo starih in uničenih vinogradov popravijo za nove na-sadbe. Za nasaditev teh na novo prerigolanih parcel se bode botrebovalo veliko podlog in cepljenk, in potrebno je, da se sajenje izvrši v pravem času; zato si umen vinogradnik dovoljno množino trt omisli v pravem
času. xt«o u...*.t, rAQftbno pa vinogradnik, ima ne posebno hvalevredno navado, da vsak naročbo odlaga z običajnim „bom že", in tako preidejo dnevi, preidejo tedni, ko pa pride čas saditve, škropljenja, žvepljenja, setve itd. nima ničesar pri rokah. Komaj pa te reči v naglici naroči, jih že hoče imeti, in tako se večkrat pripeti, da mora isto blago mnogo draže plačati kakor bi ga bil plačal pred par tedni, in čestokrat se tudi pripeti, da sploh nič več ne dobi, ali pa izbirek. Kako neprijetno je posebno za vinogradnika, če pride v tak položaj. Ali ni škoda, če ostane z velikim trudom zrigolana parcela nezasajena? Eno leto veliko izda. Še slabše je pa, če'se vinograd zasadi s samimi izmečki. S takim vinogradom ne bode nikoli nič prida; na to smo vinogradnike že opetovano opozarjali in bi bila tu vsaka nadaljna beseda odveč. Res je, da je naš revni vinogradnik vedno v denarnih stiskah in da se le težko odloči, da bi kaj kupil, toda kar mora biti, si mora omisliti. Saj ta revni položaj našega vinogradnika poznata dežela in država, in zato mu gresta kolikor mogoče v vsem na roko na ta način, da dajeta posojila, da ustanavljata ma-tičnjake, trtnice, kjer se vzgajajo cepljenke itd. Dolžnost naših vinogradnikov toraj je, da se za to naklonjenost pokažejo hvaležne. Kakor znano, je dežela pred par leti ustanovila več velikih trtnic, z namenom, da se v njih vzgajajo cepljenke in ee oddajo štajerskim vinogradnikom po kolikor mogoče nizki ceni. V ta namen daje dežela jvsako leto veliko denarno podporo. Če prav se te cepljenke oddajo pod pridelovalno ceno, se je vendar dosedaj kljubu pravočasnemu razglasu zglasilo le malo prošnjikov zanje. Zato danes opozarjamo vinogradnike posebno na razglas ter prosimo, naj se vinogradniki pravočasno zdramijo, da se ne bodo spomladi kesali. Saj kdor trte sedaj naroči, jih tako plača šele ob sprejemu, t. j. spomladi. Če bi mu pa trte utegnile ostajati, če bi namreč ne zrigolal toliko, za kolikor je trt naročil, to nič ne škoduje, nasprotno, do prihodnjega leta se mu še bolj okrepe; seveda le tadaj, če jih pravilno v dobro zemljo zašola. Ako naši vinogradniki ne pokupijo vsako leto vseh trt iz tukajšnjih trtnic, si bodo s tem sami sebi škodovali, ker mora potem nadaljno vzgajanje cepljenk v teh trtnicah prenehati. Potem pa naj ne tožijo, če bodo morali cepljenke in podloge iskati pri tujih, nezanesljivih trgovcih in plačevati po 20 do 30 h komad namesto po 10.
Ali se orehovo drevje res ne sme obrezovati,
in če se sme, kteri čas je najboljši zato? Odgovor: Na tak način, kakor se obrezujejo, druga drevesa, se orehi inkdar ne obrazujejo, ker tega kronina.rast nikakor ne zahteva. Da bi se pa oreh ne smel obrezovati, to je napačno mnenje. Oreh preneee obrezovanje kakor vsako drugo drevo, samo v pravem času se mora izvršiti. Obrezovati se sme samo tedaj, kadar počiva, torej od tedaj, ko smo ga oklatili, pa do meseca februvarija. Zato naj 6e orehi obrezujejo le jeseni. Pri obrezovanja debelejših vej se mora vsikdar skrbno paziti na to, da se rana skrbno zamaže, ker to drevo rado globoko gnije, če orehi zmrznejo, kar se pripeti
— 7 —
lie spomladi, naj se  suhe veje   orfm*^*
I Pomniti pa je treba, da &   orehovo  drevo z obrczo-
Ivanjem ne da pomladit?
Kateri   način   soljenja   prašičjega  in   drugega
mesa,   ki se bo sušilo v dimu,  najbolj priporočate?
I Odgovor:    Pri  nas   navadni   način   soljenja   mesa ni
j ravno slab, a ima vendar mnogo slabih stranij.   Na-
■ čin soljenja, kterega se poslužujejo tvorničarji  suhega prašičjega mesa, pa za naše domače razmere tudi ni
(priporočljiv.   Po našem mnenju je dati prednost  na-
!finu,   ki je   običajen  na  severnem   Nemškem   in na
| Angleškem,  kjer imajo izborno domače sušeno meso.
I Način je  tale;   Za   50 kg mesa je vzeti 4 kg soli,
j 200 gr 6olitra,    130 gr sladkorja in 34 litrov   vode.
Ta zmes se dobro in toliko časa kuha,   da se toliko
i zgosti,   da jajce na vrhu plava in se ne potopi.    Ko
je zmes popolnoma shlajena, se meso vanjo vloži ter
tako obteži,   da stoji tekočina vedno za kakih 5 cm
;, nad mesom.   V tej   tekočini   naj   leže   velike   gnjati
(4—5 tednov,   debeli   bohi 3—4 tedne,   drugo meso,
i' rcberca itd. pa  2—3 tedne.   Ko se meso   vzame iz
razsola,   naj se dobro obriše ter   naj se en dan suši
na prepihu in se šele potem dene sušit v dim.
Vnanja znamenja zdravja in bolezni pri prašičih. Kožainščetine. Koža prašičev, ki pridejo redkokdaj na pašo, bodi fina,   tanka ter porastena z redkimi ščetinami. Ako se pa prašiči pasejo, potem naj imajo debelejšo in bolj kosmato kožo,   ki jih varuje | pred vročino,   mrazom   in mrčesi.   Iz mnogih in de-: belih ščetin se da sklepati na debelo kožo.    Kolikor 1 debelejša je koža,   toliko težje se da prašič navadno i spitati.  Črne lise na koži žlahtnih prašičev niso pri-
■  ljubljene.   Razpokla,   grčasta  in   luskinasta   koža so ; znamenja  slabe   snage in kožnih   boleznij.   Glava
žlahtnih prašičev bodi kratka,   gornji njen del širok, I rilec fin in brez gub. Pri žlahtnih prašičih mora biti I črta,   katero si mislimo potegnjeno čez rilec in čelo, ! močno vklonjena. Navadni prašiči, ki hodijo na pašo, | naj pa imajo krepek in dolg rilec.   Ušesi naj bodeta razmerno lahni ter naj daleč narazen stojita.    Glava bodi   vedno v   pravem   razmerju s telesom.   Ako  je ; glava fina in kratka,   potem je telo navadno   široko i in globoko, a noge kratke in drobne.   Z dolgo,   de-k belo,   koščeno glavo je pa navadno  združeno   dolgo, I ozko in ozkoprsno   telo,   ki je na debelih   in   dolgih nogah.   Glede   določitve   prašičje   starosti   po   zobeh velja naslednje :  Prašiček pride na svet s štirimi če-\ kani in štirimi krajnimi zobmi  sprednjih mlečnih zob, tako dav ima v vsaki čeljusti po dva sprednja mlečna t zoba.   Čez štiri   tedne   predre v vsaki   čeljusti   drug par teh   mlečnikov in čez 8 — 12 tednov   tretji   par. Prvi   kočniki   se   pokažejo s   4—6   tedni.   Prvi   par mlečnikov   se   menja z 9 meseci   (v spodnji   čeljusti i  mesec poprej), drugi par z 12 meseci in srednji par s 15 do 18 meseci. Telo.   Vrat naj se  od   tilnika I naprej dviguje.    Pod   vratom naj   bodo močne   gube, ki kažejo,   da se   bo   prašič   lahko   in hitro   debelil. . Tenek   in suh vrat smatrati  je   za   znatno   napako. Hrbet in pleča naj bodo pri žlahtnih   prašičih vodoravna in  Široka.             (Konec sledi.)
Styri^vrel«
j SVET0VN0ZNANA OSVEŽUJOČA PIJAČA. Nepresegljiva zdravilna voda.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Ekonomijski safer
nemščine   in   slovenščine   v   govoru  zmožen   in  vešč amerikanske trto reje, sprejme se po 15. SUŠCU t. I. pri
Graf Herberstein-skem oskerbništvu
v^ Ptuju. (Graf Herberstein'sche Domanenverwaltung in Pettau.)
Chief-Office: 48, Brixton-Koad,   Loudon,   S\V.
Na. košček sladkorja vzeme se 20—40 kapljic, "da se doseže krč olajšujoči in želodec okrepčujoči učinek z
A. Thierry-ja balzamom
z zeleno nunsko varstveno znamfto in kapelskim j. zaklepom z vtisnjeno firmo: Edino pristno. i/tf Dobivajoče v lekarnah. *3C S pošto f ran ko 12 malih ali fi veJikih steklenic za 4 K. Steklenice naposkušnjoz navodilom in popisom zalog vseh:*dežel na zemlji razpošilja proti predplačilu 1 krone 20 h, lekarna A. Thierry-ju v Pregradi pri Rogatcu-Slatini.
Varovati se je proti ponarejanju in pazi na"v vseh prosvctlih državah registrirano zeleno nunsko varstveno znamko.
J. V. HALBARTH in sin
v Radgoni
ptiporočata vse  v  železniško  stroko spadajoče blago,   kakor:
vlečeno železo (Streckeisen), plehe, čablje, nete in šraufe,
lopate i. t. d., posebno najboljše vajcarske motike.
Chief-Office: 48, Brixton-Road. London. SW.
A. Thierry-ja pristno Centifolien-mazilo
najnovejše izvlečno mazilo sedajnosti. Deluje skoz temeljilo Čistenje 'bolečine olajšujoče in hitro ozdravljujoče učinke in odstrani skoz omehčauje v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. Je za hribolazce, kolesarje in jahače neizogibno potrebno.
Dobiva se v vseh lekarnah.
S pošto f ran ko 2 lončcka 3 krone 50 h. Eden lonček na poskušnjo proti naprej poslanemu znesku po 1 krono 80 h razpošilja zraven navodila .*in ' imenika  zalog  vseh  dežel  zemlje   lekarna Adolf Thierry-ja fabrika^v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Ogibije   naj se ponarejanja   in pazi na gornjo   na  vsakem lončeku vtisnjeno varstveno znamko.
— 8
Naznanilo.
Glede na ngodne uspehe, kateri  se dajo doseči, ako se vseje zemlji ter vremenskim razmeram primerno seme od detelje in travnih   zmesi,   namerja štajarski deželni odbor tndi letos ponuditi posestnikom priliko, da si zamorejo vkupno naročiti potrebnega semenja najboljše kakovosti po primerno nizkih cenah. Štajerska rudeča detelja, prosta predenice (grinte), ter vsa druga navadna deteljna in travna semena bodo se oddajala v množinah od 5 kil naprej v ceno, kakor da bi se naročilo 100 kil semena od ene in iste vrste. Različna travna semena bodo se zmešala pred oddajo po predpisu znanega veščaka, c. kr. dvornega   svetnika   dr.  Teodora   viteza   plem. W e i n z i e r 1,   kakor je to treba   za   napravo travnikov, pašnikov ter zemljišč, katere služijo samo mimogrede za pridobitev krme (začasnih travnikov).  1 kila take zmesi bo prišla, postavljena na kolodvor v Gradec, se zamotkom vred na 1 K 40 h do 1 K BO h (oziraje se na sestavo zmesi iz dražjih ali cenejših semen). Na eno oralo se vzame 29 do 37 kil take zmesi (kakoršno  je wme in v katero   svrho se ono vseje). Vsi oni posestniki, kateri želijo naročiti potrebno semenje skozi nas, se s  tem opozarjajo,  da je treba doposlati  naročitve  najkasneje do  15. svečana 1901 deželnemu   zemljodelskemu  inženirjn   gosp.  Eduardu Simony   v Gradec,   Hans   Sachs-ove   ulice   štev. 2; to zaradi tega,   da   se naročeno semenje zamore dati poprej preiskati, je-li je tako čisto in kaljivo,  kakor so to trgovci zajamčili.
Na naročila, katera se vložijo |»o 15. svečanu, se ne bode ozir jemal. Rudeča detelja razpošiljala se bo koncem meseca svečana in v začetku sušca, travniška semena  šele okoli  polovice meseca sušca.
Vsakemu takemu naročilu, oziroma prošnji za sestavo semenskih zmesi, mora biti pridjano:
1. Velikost zemljišča v oralih ali hektarih, kakortudi, je-li se potrebuje seme za napravo novega travnika ali samo za izboljšanje starih senožeti.
2.   Je-li zmes namenjena za napravo stalnih ali samo začasnih senožeti.
3.   zavesti se mora tudi, je-li zemlja, kamor je travna zmes namenjena, mokra ali bolj suha; namerja li posestnik na tako izboljšano senožet napeljati vodo ali ne.
4. Popis zemlje : je-li ona težka, lahka ali močvirna. Pri planinskih travnikih je tudi visočino nad morjem omeniti.
5.   Slednjič se naj tudi zadnja pošta, oziroma železniška postaja, kamor naročnik semenje želi, natanko navede.
Opomni se še, da se bo naročeno semenje pošiljalo samo proti povzetju denarja, ter da se naročitve ne dajo več preklicati.
Gradec, dne 17. grudna 1900.
Od štajerskega deželnega odbora.
knjigovežki učenec
iz poštene hiše. Vprašati je  pri
W, BLANKE=ju v Ptuji, glavni trg,
Meščanska parna žaga,
Na novem lentnem trgu (LendpSatz) v Ptuju
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova
parna žaga vsakemu v porabo.
Vsakemu se les hlodi i. t.  d.  po zahtevi  takoj raz-
žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-
hati i. t. d.
Ugodni nakup.
Moj lep vinograd v Trambergi kakor tudi gd-stilna „k novemu svetu" C»Zur Neuen Welf'J v Ptuji se takoj pod prav tujodnlmi pogoji proda.
Jos. Krauagna u Ptuji.
Zaradi mladoletnosti
se da pod ugodnimi pogoji v najem umetni   mlin  s  prešo  za
olje  preSali.   Zraven spadata  dva  vrta;   na  željo pa se odda
tudi drugo zemljišče. — Več pove:
— 3 —
Ad.  Hochegerja
glavno zastopstvo marienfeldske tvornice motorifiv Iti hw^
(Marienfelder Motoren- -»nd Locomobilen-Fabrik)
Dunaj VIII/2 Josefstadterstrasse 64
nasproti postaje me^ne železnice nJosefstadterstrasse."
Zaloga motorjev in lokamobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom, Špiritom in plinom.
Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji, kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mla-tilne priprave. — Mlatilnice od Hofherrja in Schranza.
EMT Obsežna jamčenja. Ugodni plačilni pogoji. | Ceniki brezplačno in poštnine prosto. I
Premogokop y Radinški yasi pri Konjicah
prodaja premog za kovače prve vrste, kakor tudi koks-premog in (Backkohle) i. t. d. tudi na  meterske cente na drobno
in debelo.
Lastnega izdelka,   močne pristne  sreberne,   puncirane,  gladke
WK"* poročne prstane ""•g
tudi s ploSčkami in črkami, kakor bele  niklaste prstane za neveste se dobijo po ceni le pri izdelovatelju :
JOS.   GSPALTL,
trgovina z urami in optičnim blagom, PTUJ,  cerkvena   ulica   štev.   6.
na
l->     2"»     3"
4-rezila,
m
jeklene  pluge,
Travniške, za mah, členaste   hran a in poprečne (diagonal)        "* cUIC,
kolčaste in gladke jeklenoploščnaste poljske  val.arje
Sejalne stroje „Agricola",
stroje  za, kositi
travo, deteljo in žito, 1/rablie za seno in Žetev, ffrablje za seno obračati.
Patentovane aparate za sušenje sadja, zelenjave i. t. d.
Preše za vino in sadje, kakor za vse druge potrebe,
sadne in grozdne mline,
grozdni rablači, stroje   za   rezanico   -^fcfl
8 patentovanimi valjarji (Ringschmier-iager) z najložjim tekom in se prihrani 40°/o moči.
Mline za šrot, ribežne  za   repo,
prenošajoče
peči za štedilne kotle,
soparnike za klajo (filter.)
Dopisuje se tudi v slovenščini.
Najizbornejše, pripoznane izvrstne
Mlatilnice %
8 patentovanimi valjčnimi Ringschmierlagern za
ročno privlačno igbpel)
in
parno silo. Napravo prenašalnih sil
(Gbpelwerke)
za vpregati 1 do 6 voznih ži-
valij.
Najnovejše žitne čistilnice, irijfn'i za koruzo ribati. Samedelujoče patentovane trtne škropilnice „Syphonia!a
Preše za mrvo in slamo za jtfčno silo, stabilne in prevozne,
kakor tudi vse druge poljedelske stroje  izde'juje in razpošilja po najnovejši konstrukciji
Ph. Mayfarth & Co.
C kr. edino priv. tovarne Kmetijskih strojev, livarna in fužina na par. Vstavljeno 1872.    j|g   D ti 1191U   Mil         7JS0 delavcev-
Taborstrasse itev. JX. Odlikovana z nad 400 rlatlmi,  arebernimi in bronastimi medaljami na vseh večjih razstavah. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. — Zastopniki in pre-______     ______kupci se iščejo.   ___                                               .
Ustanovljeno leta  1842.
V. Schulfink,
v PTUJU, glavni trg
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, kakor kavo, sladkor, riž, rozine, vajn-perlc, moko, petrolej i. t. d. po najnižjih cenah.
Primerne službe išče
učenec,  kateri je letos  sadje- in vinorejsko  šolo   s
polivalevrednim vspehom dokončal. On je   nemškega   in   slovenskega jezika   popolnoma zmožen, in je  pred   tein   obiskoval   tudi   meščansko
šolo. Vprašanja pošiljajo naj se na upravništvo »Štajerca" v Ptuju.
Živinski in letni sejmi
v Slovenski Bistrici
1900—1901.
Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žalosti;
dne  4.   maja;  dne  4.  junija; dne 25. julija; dne
24. avgusta; dne 24. septembra; dne 28. oktobra
in dne 23. novembra.
Ob teh dnevih vršijo se razun
kramarskih in živinskih sejmov,
_              ob jednem tudi           ____
IW  konjski sejmi  *^i
s prav živahno kupčijo. Te sejme obiskujejo razun domačih, v obilnem številu tudi tuji, da cel6 inozemski
kupci.
— 10 —
MA
Dober sadni mošt "Jg
liter po 8 kp. se prodaja v žganjski pivnici
X  STRASGHILL-a v PTUJU.
C. kr. prhi.
tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten POrtUnd-CCItlCnt v vodno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glerič tiakovne in odporne trdote dalcc nadkriliaiofl dobroti, kakor tudi svoje prignano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad:
Dunaj, III 3 Rennweg 5.
l^roda se zaradi preselitve
ena hiša z zemljiščem,
ki je najbolj pripravna za lončarijo  in.  se nahaja v trgu   na   spodnjem   Štajerskem, kjer je   tudi okrajno
sodišče. Vpraša se naj v Cel^j, Grubengasse 4.
Božična darila.
Kdor bo« dobro blago in po nizki ceni kupiti,
potrudi naj se v stacuno
J. Kollenz a v Ptuju,
kateri priporoča veliko zalogo vsakovrstne ZiBISkC ZfllOfiC, kakor: nO0at>ice, rOkOVke za otroke in odrasle, iagerske srajce in blace, plišaste kapet ce* Ije, šale za vrat in na glavo, dežne plašče, volneno in powlnato preio za stnkati, blago za podlago, »rake in drobno blago, pripravo (Zugehor) za
krojače in čevljarje.
Kari Ackermann,
urar
v PTUJU, glavni trg,
v  gledališkem poslopju ima veliko zalogo
op, zlatih in srebernih reči.
ž$\
Josef Pirich mlajši
usnjar
o Ptuji pri Dravi štet). 2,
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega
9 ^m
kakor:  najboljše govejske in svinjske pod*
plate, črne in rtrjave (na biks), kravje, teličje
in telečje kože. Dalje šagrin, gams in gordovan-usnje po najnižji ceni. Dobro sortirano
zalogo čevljarskih potrebščin,
kakor   čevljarsko   platno,   file,   cug,   rinčice
i. t. d.
gg^Kupujeinin izdelujem kože*-J^j
vsake vrste: govejske, telečje, konjske in svinjske kozje. j 1    Naznanim, da so svinjske kože izdelane.    f\
Izvrstne in najnovejše
domače mline
brez kamnov in valjerjev, s   samodelujočem sitom za  kuhinjsko. posebno pa  za živinsko moko, jako trpežni, ki se dajo lahko goniti z roko, ali z vsako drugo  silo,  izpolnuje in prodaja od 75 gld. naprej, kakor tudi vse druge
kmetijske stroje
po  najnižji  ceni,  ter  rad    natančno  odgovarja   slovensko   ali
nemško
J o s.  Božič,
kmet v Vancivesi, pošta Grafenstein na Koroškem.
Seiger»jeua
^
Ženitbene prstane vsake velikosti.    ^^ ,
Vsakovrstna popravila, kakor tudi popravila godbe nih avtomatov, izdeluje vestno, hitro, po  najnižji ceni in proti jamstvu.
trgovina z Unjit/ami in pisalnimi potrebščinami
■v Celju, glavni trg 2,
priporoča svojo riajvečo zaloga molitvenih in šolskih Jcnjig in ljudskih (narodnih) SpisOV.
— 11 —

ks Weisclraid
v Ptuj i
priporoča svojo bogato sortirano zalogo štofov za obleke, zidanih robcev, platnenega blaga, vencev, šopkov in trakov (pankelcov), finega suknenega blaga za zimske suknje (bur-muse) in obleke, srajce in kravate, vsem svatovskim osebam.
Pri vsakem nakupu dobi nevesta kakor ženin
še posebno darilo._____________
Štev. 481.
Prodaja vina potom licitacije.
Na deželni viniearski šoli v Silberbergu pri Lipnici prodajala se bodo dne 24. januarija t. L ob 10. dopoldne potom licitacije naslednja vina: haloško, sv. peterško, kamniško (ganiško) [od Maribora] in silberško, dobro sortirana, Čisto odtočena sortna vina: mali risling, traminer, velšrisling, muškateler, silvaner, rulender, mosler, šilher itd. (trgatve iz leta 1900). Vsega skupaj je okoli 160 hektolitrov.
Kupni znesek ima se takoj položiti.
Odvoz kupljenega vina  ima  se zgoditi v teku 14. dnij po nakupu.
Bližnja pojasnila daje komisar deželne vino- in sadjereje, gospod
ANTON STIEGLER,
Graz, Landhans. Gradec, dne 7. januarja 1901.
Od štajerskega deželnega odbora.
- 12
KARL
ARK,
fabriška zaloga klobukov
Tegetthofstrasse 35    v Mariboru,     Tegetthofstrasse 35
priporočam za jesen in zimo
fine volnene in filcaste klobuke, nepremočljive štajerske lodnaste klobuke od gl. 1.50 naprej.
Klobuke za dečke po ceni.
Največja zaloga vsakovrstnih filcastih copatov, visokih in nizkih   od  90   kr.   naprej,   kakor tudi   Športne
in zimske kape po vsaki ceni.
Razen tega dovoljujem si slavnemu občinstvu   uljndno naznaniti da je izšel  moj novi ilustrirani (s podobami) cenik, katerega toplo priporočam v pregled.
JOS. KASIMIR
v Ptuju,
florijanski   trg
Trgovina špecerijskega in vsakovrstnega blaga, zaloga piva „Reininghaus." Zastop zavarovalnega društva proti ognju in zavarovanjem življenja »Generali" ustanovljeno leta 1376. — Zaloga sladkorja, kape, taja, ruma, celega in zasekanega ipefta, najmočnejšega špirita   Za iesift, ŽgaRJa. najboljšega
olja, cementa, karbolineia, žgane smole, suhih in oljnatih farb, firneža,
ivtpla, apno za klajo (Fuiterkalk), 0«HKe $0lf, JOde, Žajfe, živinske in druge kortate i. t. d. po najnižji ceni.
JOSEF GSPALfC
zlatar, srebrar in optiker v Ptuju, crkvena nlica št. 6,
priporoča svojo zalogo najnovejših, najpripravnejših in solidnih ilaftltift
kamenoo, zlatnine, srebernine itd., potem cydi svojo veliko zalogo aela-tih, srebernib, tula- in nikelnastib ur. Za vsako uro se več let jamči.
bar« lepotiiO in dragotijO kupuje po   najvišji ceni, ali jih pa tudi zamenja za drugo robo. UsakOvTStna poprapila se sprijemajo in vsakemu v zadovoljnost, dobro in po nizki ceni izdelujejo.
»■■■■■1BM1M
Josef Kollenz v Ptuju
priporoča svojo
•*** steklarsko in porcelansto blago i*
posebno mednike (sodeeki za med), steklenice (flafie) za jesih in slatino, šipe za okna.
Velika   izbira   posode   2d   gostilne,   Okvire   za   podobe,
pozlačeni« okoiroo in vsakoršnil) lesenih in kcoinsRib
reci.
Ravnokar izišel
Viničarjev kažipot
od Ivan Bele,
cena 60 vinarjev, s pošto 70 vinarjev.
V zalogi pri W. BLANKE-ju v Ptuji.
v Ptuju,   j
Vsak dan dobe se kopele v banjah, pršilne in mrzle ko-  J
pele in vsaki torek, četrtek in soboto od   1  do 2 ure  I
popoldne soparne kopele, ki posebno pomagajo zoper tr-  j ganje po udih -in kosteh.
IT ranz IMescbl
prej Max Ott, najpoprej Poskoschill,
trgovina z železom, kovinami in orožjem, Florijanski trg v   Ptuju Ungarthor ulica,
priporoča: najboljše vrste štajerskega Železa v kosih in za obroče, vsake vrste pleha, drata in kovin, dele za vozove, dele za pluge, poljedelske stroje, medene (mesingaste) dele za vodnjake, orodje za peljedeljce, vinorejo in vsako obrt.
PF* Nagrobne križe -^g
pristno pozlačene po vsakovrstnih cenah.
Pasamezne dele za vzidane štedilnike (špar-herde), plehnate in lite Štedilnike, lite pis-kre, železne in kufraste kotle, kuhinjsko lito in plehasto emalirano posodo in drugo kuhinjsko orodje. Pohištvo in konjsko opravo, okov za stavbe, stare šine in traverze, verige, žeblje, šravfe in nete. Dalje strešni papendekel in plate za v zid (Isolirplatten.)
Obleke za gospode in dečke
po meri, najnovejši modi, in nizki ceni izdeluje solidno
A. Masten v Ptuju.
Tam so tudi na ogled vzorci^ najnovejših in trpežnih
štotov.