Kriminalisti na Hudinji Zaradi malomarnosti države trpijo oskrbovanci "l.i 90,6 95,1 95,9 100,3 IMUj DN INPE1 IK FEK EMM T i On cafie UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARM: 03/713-2666 ST. 95 - LETO 65 - CELJE, 3. 12. 2010 - CENA 1,25 EUR Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim Psička, ki lahko diabetiku reši VB I ■ ■ Življenje Franc Šolar iz Laškega ima prvo slovensko psičko za pomoč in spremstvo diabetika. Simpatična Bea sicer postaja član družine, a ostaja služben pes z nalogo, da Franca opozori na morebitno nevarno spremembo količine sladkorja v krvi. Vií-i-iťi»—i.. 1 .T.J J ^ lUtercator Center Celje Opekđmiška 9. C«lje. tel. št 03/426 90 00 Nedelja, 5. december, ob 10. uri jt^ Miklavžev # obisk s predstavo za otroke 2 DOGODKI NOVI TEDNIK IVANA STAMEJCIC UVODNIK Ste za sonce ali sneg? Eni imajo radi zimo, sneg in mraz, drugi prav zaživijo šele, ko se temperature povzpnejo čez 30 stopinj Celzija. Prvim se po belih planjavah sline cedijo že najkasneje proti koncu septembra, drugi komaj čakajo januarske izide počitniških katalogov za »dolgo, vroče poletje«. Še ena potrditev, da smo ljudje različni, a roko na srce, v vsakem letnem času se najde kaj lepega. Pozimi, na primer, je prav lepo s knjigo v roki in brez slabe vesti, kaj vse zaradi tega ne bo postorjeno, prisluhniti prasketanju dogorevajočih polen v kaminu ^ Tisti, ki si zime ne predstavljajo brez smuke, bodo na svoj račun prišli že ta konec tedna. Večina slovenskih smučišč je namreč po ravno prav zgodnji in obilni pošiljki naravnega snega poskrbela za dozasneževanje in ureditev prog, zdaj pa stiskajo pesti za čim daljšo, zlasti pa čim bolj »obiskano« sezono. A to, zadnje, bo v veliki meri odvisno od tega, koliko smu-čarije bodo sploh prenesli družinski proračuni. Če se le na hitro poigramo s številkami, bo štiričlanska družina za celodnevno smuko na katerem od večjih slovenskih smučišč, vključno s stroški prevoza do tja in, recimo, dvojnim postankom ob toplem čaju (sendviči bodo morali biti kar iz nahrbtnika), potrebovala približno 150 evrov. Veliko? Malo? Kakor za koga, seveda. Približno toliko bo moral odrasli posameznik na teh smučiščih odšteti za 6-dnevno smučarsko vozovnico, Celjani in smučarji iz okolice pa bodo za tak znesek dobili že sezonsko vozovnico za smuko na Celjski koči. Nekaj »manevrskega prostora« torej le ostane, a vseeno bo treba najprej poskrbeti, da bo doma toplo in hladilniki ne bodo prazni, da o toplih otroških oblačilih, ki so se od lani nekam nenavadno skrčila, ne izgubljamo besed. Smuka, zlasti pa dričanje na snežni lopati, kepanje in postavljanje snežaka na bližnjem hribu so na srečo še vedno zastonj. In kot je v vsakem letnem času mogoče najti dobre stvari, tudi brez slabih ne gre. Prepričana sem, da tudi tisti, ki imajo zimo še tako radi, prav nič ne uživajo, ko se poskušajo zjutraj »dokopati« do svojega vozila, kaj šele potem, ko se z njim mukoma prebijajo po zasneženi ali poledeneli cesti. Spomnimo se preteklega petka in razmer na avtocesti proti Primorski, ko je bilo za nekaj deset kilometrov potrebnih po šest, sedem ur. Še huje je bilo v nedeljo na Dolenjki, kjer se je končalo s tremi mrtvimi. Na Celjskem je na srečo uvod v zimske razmere na cestah minil brez večjih pretresov. In če se je čas, potreben za pot v službo in šolo v sredo, zjutraj najmanj podvojila, je tudi res, da to jutro na cesti ni prav nihče izsiljeval, nevarno prehiteval ali sunkovito zaviral v zadnjem trenutku. To pa je tudi nekaj, kajne? Na porod v Celje Ena od napovedanih varčevalnih sprememb v zdravstvenem sistemu je reorganizacija mreže porodnišnic, ki pomeni združevanje manjših z večjimi. Iz trboveljske in brežiške porodnišnice, kjer je nizko število porodov, bi več porodnic obiskalo celjsko porodnišnico. Po nekaterih izračunih bi se v Celju število porodov povečalo za dobrih 8 odstotkov. O predlogu trenutno tehta stroka, zato niti na ministrstvu niti v celjski porodnišnici o konkretnih rešitvah še ne govorijo. Gre za predlog ministrstva za zdravje, ki je bil zasnovan glede na spremenjene prometne pogoje, saj izgradnja avtocestnega križa omogoča manjše število porodnišnic. Ob- stoj porodnišnic z manj kot 500 porodi na leto pa ekonomsko in strokovno ne upraviči financiranja popolne opreme in kadrov za manj kot dva poroda na dan. Kot še utemeljujejo, ne predvidevajo ukinjanja porodnišnic, temveč združevanje kadrov, financ in aparatur. Po predlogu delovne skupine na ministrstvu za zdravje bi lahko z večjimi porodnišnicami združili vsaj štiri porodniške oddelke, kjer se rojeva najmanj otrok, predlagajo tudi, da bi se ginekologi, ki delujejo na osnovni zdravstveni ravni, pridružili dežurni gi-nekološko-porodniški službi v bolnišnicah. V manjših porodnišnicah poudarjajo, da je njihova prednost v tem, da ponuja- Duracell in Mercator pripravljata dobrodelno akcijo Pomagajmo novorojenčkom. Donacijo v višini 10.000 evrov, ki jo bosta darovala v obliki potrebnih aparatov za novorojenčke, bo prejela porodnišnica Splošne bolnišnice Celje, ki v tem letu beleži ponovno povečanje števila rojstev. Porodnišnici bodo podarili dve ogrevani posteljici, pulzni oksimeter in lučko za fototerapijo. Ogrevana posteljica je namenjena otrokom, ki se rodijo prezgodaj ali s prenizko telesno težo in v prvih dneh življenja potrebujejo dodatno toploto. Pulzni oksimeter, prilagojen značilnostim novorojenčka, je namenjen spremljanju nasičenosti krvi s kisikom. Lučka za fototerapijo (zdravljenje s svetlobo) pa se uporablja pri zdravljenju novorojenčkov z zlatenico. Celjska porodnišnica letos beleži ponovno povečanje števila rojstev. V njej je bilo leta 2008 največ rojstev v zadnjih desetih letih. Pri 2.218 porodih se je rodilo 2.243 novorojenčkov, leto 2009 pa so končali s približno sto porodi manj. jo bolj domače okolje in da se osebje lažje in več posveča porodnicam ter da bi združevanje bolnišnic škodilo bolnicam, zlasti v nujnih primerih. Potem ko je elaborat o racionalizaciji mreže porodnišnic že obravnaval in potrdil zdravstveni svet, na ministrstvu za zdravje zdaj čakajo mnenje sveta o predlogu strategije razvoja in celostne ureditve ginekološko porodne službe do leta 2020. Kdaj bo združevanje porodnišnic zaživelo tudi v praksi, še ni znano, prav gotovo pa še ne prav kmalu. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA (arhiv NT) V Sloveniji je 14 porodnišnic. V predlogu je predvidena pridružitev Bolnišnice za ginekologijo in po-rodničarstvo Kranj k Splošni bolnišnici Jesenice in preusmeritev porodnic iz Brežic in Trbovelj v Novo mesto, Celje in ljubljanski klinični center. Na urgenci brez večjih težav Zasnežene in poledenele ceste ter pločniki na Celjskem v minulih dneh niso terjali večjih poškodb in zlomov. Na urgentnem centru v celj- ljudi, ki padejo zaradi zmanj- Zadnje dni so tovrstni prizori stalnica. Najbolj nevarno je bilo na cestnih odsekih in pločnikih, kjer je taleči se sneg zamrznil. ski bolnišnici v zadnjih treh dneh niso beležili večjega števila poškodovanih. Kot pravi predstojnik urgentnega centra prim. Božidar Buhanec, je v tem času običajno, da je v čakalnicah v urgentnih blokih večje število poškodovanih pacientov, vendar stanje zaenkrat ni zaskrbljujoče. Med poškodovanimi je največ starejših i NA]R(0)(C][]LN][CA Podpisani-a Naslov: naročam izvod knjige Čarobni svet serviet Simone Pompe po akcijski ceni 10 EUR -i- poštnina Podpis: Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC, d. o. o., Prešernova 19, 3000 Celje. Knjigo lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. šane koordinacije, manjše zmožnosti refleksne obrambe pred padcem, okornosti in nemalokrat tudi zaradi povečane telesne teže. MJ Foto: Grup A Čigav bo celjski Slovenijales? Delničarji Slovenijalesa bodo na izredni skupščini 31. decembra odločali o prodaji približno 15 tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča in skladišča v Med-logu pri Celju. Za oboje je družba Stobra, ki je v lasti celjskega poslovneža Stojana Bračiča, Slovenijalesu ponudila 1,23 milijona evrov. O prodaji bodo dokončno odločali delničarji, med katerimi ima največji delež Zavarovalnica Triglav. US PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDEUEK Na novinarski konferenci so veselje zaradi ugodnih vremenskih pogojev izrazili Damjan Pintar, Petra Danes je podoba na smučarskih napravah na Rogli zagotovo povsem drugačna. Majdič in Srečko Retuznik. Zasnežene strmine vabijo Na Rogli danes začenjajo smučarsko sezono - Številne novosti za popestritev smučarskega dogajanja - Na Golte v drugi polovici decembra Naravni sneg je prinesel veliko veselja za Unior Turizem oziroma smučišči Ro-gla in Krvavec, posledično pa tudi Terme Zreče. Na zasneženi Rogli so po lanski precej slabši sezoni že v torek urejene proge preizkusili tekači na smučeh, med njimi tudi šampionka Petra Majdič, naprave na smučiščih pa bodo pognali danes, v petek. Na Gol-teh naj bi sezono z novim hotelom začeli čez 14 dni. Na Rogli bodo obratovale vlečnice Uniorček, Košuta in Jasa ter štirisedežnica Planja. Do odprtja celotnega smučišča bodo na voljo zgolj dnevne smučarske vozovnice, in sicer po znižanih cenah - za otroško bo treba odšteti 10, 19 evrov pa bo veljala karta za odrasle. Seveda je obilica naravnega snega in s tem začetek sezone upravljavcem v veliko veselje, saj so lani začeli praktično me- sec kasneje, na slabši iztržek in manjši obisk gostov pa je vplivala tudi kriza, ugotavlja izvršilni direktor družbe Unior Turizem Damjan Pintar. »Nočitev je bilo nekoliko manj kot v preteklih letih. Morali smo zmanjšati število zaposlenih, in sicer z nekaj več kot 400 na 380. Vseeno je ta ekipa v prvih desetih mesecih letos ustvarila več, saj smo zabeležili 16,6 milijona evrov prihodkov,« je povedal Pintar, pri tem pa omenil dobre poletne mesece, ko so med gosti prednjačili vrhunski športniki iz Slovenije in tujine. V letošnji sezoni načrtujejo, da bo delo dodatno dobilo še 150 domačinov, sicer pa upajo, da se bo na smučišče pripeljalo vsaj 200 tisoč obiskovalcev. Družinam prijazni Tudi letos so poskrbeli za več novosti, skupno so v ter- mah in na Rogli za naložbe namenili 19 milijonov evrov, del denarja pa so pridobili iz EU in države. Upajo, da bodo najbolj razveselili najmlajše, za katere so uredili smučarsko tematsko pot s petimi lesenimi hiškami ob smučarski progi Unior-ček. Maskote tematskega parka so lesene podobe različnih živali. »V parku se bodo lahko zabavali mlajši in tudi malce starejši otroci. Še vedno namreč negujemo tradicijo družinskega smučišča. Zato cen otroških vozovnic nismo spreminjali, smo pa popestrili ponudbo za otroke,« je omenil Pintar. Na Rogli nadaljujejo z gradnjo tekaškega poligona, kjer so že obnovili in dogradili tekaške proge. Te bodo za otroke brezplačne, odrasli pa bodo odšteli 4 evre. Nadaljujejo tudi gradnjo šport hotela, ki se je začela avgusta, potekala pa bo v Smuka tudi na Celjski koči V družbi TRC, ki upravlja s smučiščem na Celjski koči, za jutri, 4. decembra, napovedujejo začetek letošnje smučarske sezone. To je kar pol meseca prej kot lani, ko so vlečnico prvič pognali 19. decembra. Naravnemu snegu so že valo s tradicionalnim obra- dodali nekaj umetnega, tako da je snežna odeja na Celjski koči debela približno pol metra. Med 12. in 16. uro bo sobotna smuka brezplačna. V naslednjih dneh bo smučišče obrato- tovalnim časom, in sicer bosta vse dni v tednu (seveda, če bodo vremenske razmere to dopuščale) na voljo popoldanska (med 12. in 16. uro) in nočna smuka (med 17. in 21. uro). Ob sobotah, nede- ljah in praznikih bo možno celodnevno smučanje. Smučarske karte so še do 15. decembra v predprodaji po ugodnejših cenah, tako da odrasli odštejejo za celodnevno vozovnico 14 evrov (v redni prodaji 17), za popoldansko 10 (13) in nočno 11 (14), otroci do 14. leta pa za celodnevno 8 (10), popoldansko 6 (8) in nočno 7 (9). Na voljo so tudi različne sezonske karte; cena za sezonsko vozovnico je v predprodaji za odrasle 140 evrov (v redni prodaji 180), za otroke pa 100 (130) BA Maskote, ki bodo obogatile tematski park, sta predstavila Robi Kejžar in Aleš Slapar. Na Rogli napovedujejo številne aktivnosti tako ob tekaškem kot na snežnem štadionu. »Pri nas bo veselo od začetka decembra do konca marca,« je zagotovil Pintar ter izpostavil dogajanje v novozgrajeni cerkvi Jezusove spremenitve na gori. Že decembra bodo njeno akustiko in povsem nove orgle izkoristili za sklop koncertov, ki jih pripravljajo v sodelovanju s Hišo kulture Celje. Od novega leta naprej pa so menda že vse sobote rezervirane za poročne obrede. dveh fazah. V prvi bodo zgrajeni večnamenski objekti in 16 sob s skupno površino 2.760 kvadratnih metrov, v drugi fazi pa še dodatnih 35 sob. Zaključek prve faze je predviden poleti 2012. Na Rogli so posebej ponosni na akumulacijsko jezero s pripadajočo strojnico, kar bo omogočilo zadostno količino vode za tehnično za-sneževanje. Tako je mogoče smučišče Rogla s 55 snežnimi topovi ob ugodnih vremenskih pogojih namesto v treh tednih po novem zasnežiti že v 14 dneh. V dokaz, da gredo na Rogli s časom, so kot novost izpostavili »on-line« prodajo smučarskih vozovnic. V prihodnjih dneh naj bi namestili tudi kartomate, kar bo smučarjem omogočilo, da sami natisnejo vozovnico. V Termah Zreče zaključujejo z dograditvijo hotela Dobrava, kjer bo po zaključku del 45 sob oziroma 100 ležišč več. V hotelu, katerega prenovo bodo zaključili prihodnje leto, bo razširjen re- stavracijski del s 173 dodatnimi sedeži, hotel bo pridobil tudi dodatne seminarske prostore in wellness površine. Pintar je napovedal odprtje nove poslovalnice Unior Turizma v Nemčiji, podrobneje so spregovorili še o včerajšnjem začetku smučarske sezone na Krvavcu. Direktor RTC Srečko Retuznik je napovedal več novosti in dodatnih atrakcij, posebno pozornost pa bodo namenili varnosti na smučišču. Na Golte čez dva tedna Na drugem našem večjem smučišču, na Golteh, bodo prve smučarje, vsaj upajo tako, na urejene proge lahko povabili čez dva tedna. Problem ni v pomanjkanju snega, saj poleg »naravne pošiljke« izdelujejo tudi umetni sneg, pač pa v tem, da je na glavnih progah ob hotelu še gradbišče. Na Golteh namreč, po rekordnih sedmih mesecih gradnje, zaključujejo dela v novem hotelu. V teh dneh ga že opremljajo in urejajo zadnje inštalacije, tako da direktor centra Golte Ernest Kovač upa, da bo v prihodnjih 14 dneh hotel lahko sprejel prve smučarske navdušence. »Dokler pa ne bo vse dograjeno in smučišča povsem varna, centra na Mozirski planini ne bomo odpirali.« Novi hotel bo za Golte pomenil pravo obogatitev, saj poleg urejenih sob prinaša fitnes, wellness, kongresno dvorano _ »Kar se tiče infrastrukture, bomo popolnoma pripravljeni oziroma se bo lahko na planini začelo dogajati,« je slikovito napovedal Kovač in še enkrat izpostavil asfaltirano cesto, ki vodi iz Mozirja do hotela. Zdaj jih čaka še urejanje ceste z Ljubnega proti Starim stanom. V teh dneh menjujejo tudi nosilno vrv na nihalki oziroma po domače »zajlo na gondoli«. »Ker bo nihalka pripeljala praktično v recepcijo novega hotela, smo se odločili tudi za menjavo 30 let stare vrvi, saj bi radi imeli vse urejeno, predvsem pa bi se radi izognili kakšnim zastojem,« pravi Kovač. To pa je zagotovo želja vseh, ki se skupaj s smučarji veselijo nove sezone in užitkov na smučiščih. URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA 4 GOSPODARSTVO O cetîs' Ne na Teš ali blok, na nož Kot kaže, vpleteni v gradnjo bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) gredo vse bolj na nož. No ja, še prej pa pišejo pisma. Mnogi so napovedovali, da naj bi Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami včeraj razrešila nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). In seveda je bilo takoj nato slišati, da naj bi novi nadzorniki za direktorja HSE imenoval dr. Uroša Rotnika, pred časom odstavljenega direktorja Teša. Mimogrede, Rotnik je že kandidiral za direktorja HSE, vendar je bil takrat izbran Borut Meh. Seveda so to ugibanja, ki krožijo v javnosti, dejstvo pa je, da v HSE analizirajo dosedanje vodenje projekta. Grobe ugotovitve, tako v HSE, kažejo, da bi bilo gradnjo mogoče v preteklosti voditi bolj racionalno, transpa-rentno in predvsem gospodarno. Kar nekaj kritik leti na Rotnika. V HSE med drugim ugotavljajo, da investicijski program za blok 6 ni upošteval dejanskega stanja, ki izvira iz pogodbenih obveznosti z več dobavitelji. Če poenostavimo, se po mnenju HSE dejansko stanje od planiranega razlikuje že za 50 milijonov evrov in je za tak znesek v tem trenutku tudi že višja investicijska vrednost projekta. Nekdanjemu vodstvu, predvsem Rotniku, očitajo še več povečanih vrednosti, nepotrebna dodatna tveganja, sporna je tudi gradnja poslovne stavbe _ Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je nadzorni svet HSE poslovodstvu družbe naložil, da izvede revizijo poslovanja v okviru projekta Teš 6. Temu je nadzorni svet HSE oziroma predsednik Jadranko Medak dodal še dodatne dvome o količini in kurilni vrednosti premoga. »V zvezi s temi dilemami je NS HSE zahteval, da se kljub strahovitim odporom izvede neodvisna revizija količin, kvalitete in proizvodnih stroškov velenjskega lignita. Obstaja sum, da je projekt koncipiran v skladu z interesi uvoznikov indonezijskega premoga,« se glasi Medakov stavek, zaradi katerega so seveda užaljeni v Premogovniku Velenje. Vendarle je PV v izogib »nadaljnjim zavajanjem Jadranka Medaka pristal na revizijo zalog s strani zunanjega recenzenta«. K vsemu temu v HSE še dodajajo, da »delo v Tešu poteka nemoteno, vzpostavljen je dober nivo BSH za invalide in obrtno cono V novi obrtno-poslovni coni na Prihovi so odprli prostore za invalidsko družbo - Izdelki iz Hišnih aparatov med najboljšimi v Evropi V obrtno-poslovni coni Prihova v občini Nazarje, kjer so zaradi različnih težav, tudi denacionalizacije, več kot dve desetletji poskušali pridobiti komunalno urejena zemljišča, so v sredo uradno predali namenu prvi večji objekt, in sicer prostore za invalidsko družbo podjetja BSH Hišni aparati. Invalidsko družbo (ID) so Dela, ki jih bodo oprav-ustanovili leta 1997, z nalož- ljali v ID, so prilagojena in- komunikacije, kar omogoča nemoteno delo direktorja družbe. S sindikatom in svetom delavcev družbe se bo direktor Teša Simon Tot sestal v ponedeljek«. Eni napovedujejo sestanek, menda pa naj bi imel prvi sindikalist Branko Sevčnikar v ponedeljek razgovor pred izredno odpovedjo delovnega razmerja, ki mu jo lahko izrečejo že naslednji dan. Sevčni-kar je nad postopki šokiran in jih pripisuje dogodkom, ki so sledili zamenjavi nekdanjega direktorja. Tedaj je namreč sindikat Totu preprečil vstop v podjetje _ Skratka, noži so očitno nabrušeni. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA bo v višini skoraj 900 tisoč evrov pa bodo zaenkrat 42, kasneje pa 65 zaposlenim omogočili boljše pogoje za delo. ID s svojim poslovanjem pomembno prispeva k razreševanju problematike zaposlovanja invalidov v Zgornji Savinjski dolini, skupaj z matičnim podjetjem BSH Hišni aparati pa v Saša regiji predstavlja pomemben gospodarski dejavnik. Zaposleni v ID izdelujejo predvsem rezervne dele ter dokupni program za male gospodinjske aparate. »S selitvijo v nove prostore, ki so še posebej prilagojeni potrebam invalidov, bodo njim kot tudi vsem ostalim zaposlenim zagotovljeni še boljši delovni pogoji,« je ob odprtju poudaril direktor ID Matija Petrin. validom in so najnižje zahtevnosti. Potrebam invalidov so prilagodili tudi objekt, saj so v pritličju prosto dostopni prostori za invalide na vozičkih, vsa vrata so širša, prilagojeni so toaletni prostori, prav tako tudi parkirna mesta. Kot je napovedal direktor Petrin, bodo v novih prostorih uredili tudi t. i. trening oziroma učni center, v katerem bodo usposabljali nove sodelavce. V Hišnih aparatih namreč opažajo, da imajo mnogi mladi premalo praktičnega znanja za delo v podjetju. Kava iz nazarskega aparata Nazarski Hišni aparati so eno uspešnejših podjetij, si- cer v lasti koncerna Bosch-Siemens, ki tudi letos uspešno kljubuje krizi. Kot je napovedal direktor področja gospodarjenje Boštjan Gorjup, bodo ob koncu leta ponovno zabeležili rast. »Z letošnjim poslovanjem smo generalno gledano zadovoljni, dosegli smo dvo-številčno rast prihodkov. Mislim, da je najpomembneje, da smo pravi čas investirali v nove produkte in nova tržišča,« je povedal Gorjup, ki je napovedal še gradnjo novega razvojnega centra, v prihodnjem letu pa dodatne zaposlitve. V Nazarjah bodo letos izdelali malo manj kot 6,8 milijona aparatov, na trg pa so poslali več novih izdelkov. Poleg paličnega mešalnika in kuhinjskega robota so izdelovali tudi nov kavni aparat višjega cenovnega razreda, ki je po nekaterih raziskavah in anketah, izvedenih v Nemčiji, najboljši kavni aparat v Evropi. URŠKA SELIŠNIK Kriminalisti na Hudinji Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so v sodelovanju s policisti in kriminalisti Generalne policijske uprave in več policijskimi upravami na širšem območju Slovenije, tudi v Celju, včeraj izvedli obsežne aktivnosti na področju preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Bolj ali manj neuradno so preiskovali menedžerski prevzem Merkurja, in sicer predvsem poslovanje v letih 2007, 2008 in 2009, ko je Merkur vodil Bine Kor-dež. Skupno so v Sloveniji opravili 28 hišnih preiskav z namenom iskanja dokazov za utemeljevanje su- mov storitve več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in pranja denarja. Kriminalisti so se ustavili tudi v poslovni stavbi Merkurja na Hudinji, kjer naj bi zaposlene ob prihodu v službo spraševali, ali delajo v Merkurju ali Mer- steelu. Po končani preiskavi naj bi menda osem kriminalistov odneslo škatlo z dokumenti. Preiskavo naj bi opravili v finančnem delu Merkurja in pri vodjih komerciale. Zagotovo bo kaj več znanega v prihodnjih dneh, policisti pa so že sporočili, da so štirim osebam odvzeli prostost. Pridržali naj bi Bi-neta Kordeža, Marto Ber-toncelj, Janjo Kraševec in Milana Jelovčana. US V Citycentru v milijone Po »vegradovo« Poslovanje trgovskega giganta, celjskega Citycen-tra, po prvih desetih mesecih ocenjujejo kot uspešno. V največjem nakupovalnem središču podobno kot lani do konca leta pričakujejo skoraj 5 milijonov obiskovalcev ter 100 milijonov evrov prometa. V prvih desetih mesecih jih je namreč obiskalo 4 milijone ljudi, ki so ustvarili 80 milijonov evrov prometa, kar je za odstotek več kot v enakem obdobju lani. »Leto je bilo zahtevno in nepredvidljivo glede na neugodne razmere v gospodarstvu. Kljub temu se lahko pohvalimo z dobrimi poslovnimi rezultati v prvih desetih mesecih letos, ki so plod premišlj enega načrtovanja in trdega timskega dela,« je povedal direktor centra Boštjan Brantuša, ki je tudi zato ocenil, da glede na rezultate ne more govoriti o krizi. »Vendar lahko rečem, da so krizo občutili naši partnerji, kar tudi vpliva Boštjan Brantuša, direktor celjskega Citycentra, v katerem je zaposlenih več kot 550 ljudi, v njem pa trenutno obratuje 81 trgovin. na dogajanje v našem centru. V celoti pa se lahko seveda veselimo, da so rezultati takšni kot lani oziroma še boljši.« Kar precej pričakujejo tudi od prazničnega decembra, saj je že prvi adventni konec tedna nakazal, da običaji in obdarovanja še ostajajo. »Zato je napoved za naše najpomembnejše decembrsko obdobje več kot ugodna,« ocenjuje Brantuša, ki za prihodnje leto napoveduje večjo rast prihodkov, čeprav se zaveda, da krize verjetno kakšno leto še ne bo konec. Za prihodnje v Citycen-tru sicer ne napovedujejo večjih naložb, vseeno pa je Bran-tuša napovedal kar nekaj premikov na področju ponudbe, o podrobnostih pa še ni želel govoriti. US Foto: SHERPA Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril je na pristojno sodišče danes naslovila kar štiri izredna poročila, v večini pa govori o nedokončanih projektih. Sicer v Vegradu, ki je od ok- blok Frankolovo, pod vpraša- tobra v stečaju, še vedno izvajajo popis premoženja, vzporedno pa opravljajo tudi cenitve. Kot navaja Grilova, jim težave povzročajo razčiščevanja lastništva premoženja in terjatev, saj evidence stečajnega dolžnika menda ne izkazujejo pravilnega stanja terjatev. Ve-grad je bil ob začetku stečaja izvajalec na več gradbiščih, ki pa so zaradi stavke delavcev v času prisilne poravnave mirovala. Seveda je Vegrad na večini gradbišč bistveno prekoračil roke izvedbe, Grilova pa od vseh vodij gradbišč pričakuje podrobnejša pojasnila. Intenzivno rešujejo tudi več problematičnih projektov, med njimi Grilova omenja jem pa je tudi nekaj projektov v tujini. Sicer so v stečaju že tri Vegradova hčerinska podjetja, Vegrad Inde, Vegrad Mon-tal in Vegrad-AM, podan pa je bil tudi predlog za začetek stečaja družbe Vegrad-AV. Poleg tega je Grilova ugotovila, da so Rimske terme, kjer v tem času sicer hitijo z deli in so zaradi tega zaprte za obiskovalce, po enostranski odpove- di pogodbe Vegradu plačale 8,4 milijona evrov preveč. Kljub temu naj gradnja ne bi bila ogrožena, sicer pa je menda uprava že izvedla vse potrebne postopke. Težave so tudi na Polzeli, kjer je Vegrad tako, »po vegra-dovo«, torej s precej pomanjkljivostmi, zgradil večstano-vanjski objekt. Na sestankih, na katerih so obravnavali reklamacije na objektu, sploh ni bilo Vegradovega predstavnika. Zaradi neodzivnosti Vegrada je Občina Polzela unovčila bančno garancijo, saj so našli drugega izvajalca za popravilo puščajoče strehe in s tem odpravili morebitno večjo škodo. US panmri tm/M/Mm tímsm Aktualno 5 »Vse po navodilih, pa še kar ne dela« Pretvornik brez super antene na Kozjanskem ni vreden počenega groša Da je digitalizacija televizije na pohodu, je bilo res težko spregledati. Da se obeta megla in tema vsem, ki s prvim decembrom ne bodo poskrbeli za pretvornik ali kar nov televizor, tudi. Je bilo pa težko predvideti slabo voljo, ko človek naredi vse, kar mu naročijo, pa še vedno bulji v meglo in temo. Očitno ima cela Slovenija po novem res digitalni signal, ne pa tudi povsod omembe vrednega. »Kupil sem pretvornik, ga po navodilih vključil, naredil vse, kar so mi rekli, pa nič. Še tistih nekaj programov, ki sem jih prej lahko gledal, po novem ni bilo nikjer,« opisuje svojo izkušnjo eden od naših sogovornikov iz okolice Šentjurja. Poklical je na brezplačno številko 080 22 22 in naletel na operaterja, ki mu je razložil, da pač živi na območju, kjer je signal slab. »Naj počakam do junija drugo leto. Takrat bo menda bolje. Kaj pa bo s položnico za RTV-naročnino do takrat, me je zanimalo. To pa ni moj problem, je zaključil pogovor.« Tako zoprnih izkušenj na srečo nima veliko ljudi. Ivo Supovec, RTV-serviser iz Šentjurja, nam je zatrdil, da v teh dneh večje panike med televizijskimi gledalci ni bilo. »Ljudje so na prehod načeloma dobro pripravljeni. Darinka Ulbing: »Dnevno smo prejeli tudi po 50 jeznih klicev.« Je pa res, da je v nekaterih delih Kozjanskega signal zelo slab. Tako za območje Loke pri Žusmu in okolico Slivnice ostaja vklopljen analogni oddajnik, tako da imajo uporabniki zagotovljen sprejem vsaj prvih dveh programov nacionalke.« Kot pravi Supovec, je že v začetku prihodnjega leta predvidena nadgradnja oddajnikov na Boču in na Kalobju, kar naj bi stanje bistveno izboljšalo. »Večinoma pa pri dobri zunanji anteni, ki je pravilno nastavljena, posebnih težav ni.« Pa se je prav tu največkrat zapletlo. Tudi v šentjurski trgovini Akvonij je bilo v teh dneh povpraševanje po televizorjih in pretvornikih izjemno. Izjemno pa je bilo tudi število reklamacij ljudi po telefonu, ki so se pritoževali, da ne prav poceni škatlica ne funkcionira. Darinka Ulbing je povedala, da so dnevno prejeli tudi po 50 klicev. »Gre predvsem za starejše ljudi, ki se slabše znajdejo. Prav zato smo pri nas izdelali še posebna interna navodila za uporabo, kjer smo resnično zelo natančno in podrobno razložili Velenjska televizija VTV, ki letos praznuje 20 let, bo oddajanje na digitalni signal preklopila 15. decembra. V petek, 17. decembra, pa pripravljajo dan odprtih vrat. priključitev in uporabo. Kupci se namreč niso zavedali, da antena ostaja bistveni del sprejemnika in da sobne antene marsikje ne zadoščajo več. Z nakupom zunanjih anten so večinoma rešili vse težave, ki smo jih zasledili.« SAŠKA T. OCVIRK Vital z novo direktorico Vodenje podjetje Vital Me-stinje, ki je dobro desetletje član Skupine Pivovarna Laško, je prevzela dolgoletna sodelavka in od leta 2002 tudi namestnica direktorja Mira Močnik. Močnikova je zamenjala dosedanjega dolgoletnega direktorja Zvonka Murglja, ki je od februarja tudi direktor družbe Radenska, zdaj pa naj bi se vodenju te družbe popolnoma posvetil. V mestinj-skem Vitalu skrbijo predvsem za predelavo sadja in polnjenje sadnih sokov, nektarjev, sirupov, sadnih pijač in ledenih čajev pod blagovno znamko Frupi. V Vitalu poslujejo dokaj uspešno, lastniki pa pričakujejo, da bodo tudi letošnje leto zaključili s spodbudnimi poslovnimi rezultati. US novitednik www.novitednik.coin Lani naj bi si erotični sejem v Celju ogledalo 12 tisoč obiskovalcev. Letos jih pričakujejo še več. V veseli december s seksom! V Celju svetovno znane porno zvezde Med 10. in 12. decembrom bo v Celju že 3. erotični sejem, ki ga z družbo Celjski sejem pripravlja Zavod za kulturo pornografije 69. Sejem bo v hali L, kjer se letos obeta velika mednarodna udeležba. Prisotnih bo 37 razstavljavcev, 29 bo domačih, osem jih bo prišlo iz Avstrije, Italije, Nemčije, Srbije, z Nizozemske in iz Belgije. Letos so na sejem še posebej vabljeni swin-gerji. V Celje bodo tudi letos prišle porno zvezde svetovnega formata, poznavalci dobro vedo, kdo so Alisha Madison, Loona Luxx ali Lena Cova _ Da pa ne bodo ženske prikrajšane, bodo skrbeli štirje mušketirji, ki menda obljubljajo pestro dogajanje. »Na sejmu bo velika ponudba erotičnih oblačil, igračk, erotičnega nakita, spletnih portalov, ta-tujev in podobno. Letošnja novost bo tudi predstavitev slovenske swingerske scene ter lesenih vibratorjev,« je razložila prva dama Celjskega sejma Breda Obrez Pre-skar. Dogajanje bo vidno na treh odrih, v hali pa bodo postavili še dodaten interaktivni oder, kjer se bo- do obiskovalci preizkusili v tematskih igrah, kvizih in predstavah ter bili za to tudi nagrajeni. Z erotičnimi izvajalci in izvajalkami se bodo lahko srečali v mini teatru. »Vstopnice bodo stale 13 evrov, zraven bo vsak obiskovalec dobil tudi darilo, DVD s prvim visoko-proračunskim slovenskim trdoerotičnim filmom,« še razlaga Obrez Preskarjeva. »Film smo prijavili na festival Zlate zvezde v Pragi in dobili nagrado. Na to smo zelo ponosni,« pravi Max Modic iz Zavoda za kulturo pornografije 69. Na sejmu bodo podelili tudi zlatega stojana in dva por-nofikata. Zadnji dve priznanji bosta prejela slovensko podjetje, ki je razvilo vrhunski spolni pripomoček, ter prvi registrirani swinger klub v Sloveniji Sun Garden. Mimogrede -Zavod za kulturo pornografije 69 je od Evropske unije dobil tudi denar za ustanovitev agencije, ki bo v Sloveniji skrbela za tiste, ki bi radi delali v zabavni industriji. »Zabavni« pomeni tudi na področju erotike. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) Varovati okolje in še zaslužiti Mira Močnik je pravnica in diplomirana ekonomistka. Šentjurčan-ka je v Vitalu zaposlena od leta 1989, najprej je opravljala naloge vodje splošno kadrovskega sektorja, od leta 1998 pa je bila vodja trženja in splošnega sektorja. Za direktorico je bila imenovana za mandatno obdobje petih let. www.radiocelje.com Sončna elektrarna na strehi gasilskega doma Poklicne gasilske enote Celje (PGE) je dograjena. V minulem tednu so v omrežje že poslali prve kilovate električne energije, pridobljene s sončno pomočjo. Naložba je PGE stala 160 tisoč evrov, z njo pa bo na leto zaslužila okoli 2o tisoč evrov. »Poklicna gasilska enota je s tem dala dober zgled tako občinam, javnim zavodom in gasilskim društvom, ki razpolagajo z ustreznimi strehami, kako prispevati k varovanju narave in preprečevanju okoljskih sprememb in s tem še zaslužiti,« pravi direktor PGE Celje Janko Požežnik. Moč elektrarne je 46 kilovatov, pri projektu pa je aktivno sodelovala tudi Služba Vlade RS za podnebne spremembe. BA, foto: GrupA 6 AKTUALNO NOVI TEDNIK Maja vsem skeptikom, ki morda razmišljajo, da bi razne ugodnosti za brezposelne le-te demotivirale k iskanju službe, odgovarja, da bi bil učinek teh ugodnosti prej nasproten. »Brezposelnost je način življenja, s katerim je povezano tudi slabše socialno življenje, saj je druženje nekako nujno povezano s trošenjem. Razne ugodnosti bi brezposelne vrnile v aktivnost, ta pa ponovno v tkanje medosebnih vezi in posledično morda tudi do službe. Poleg tega aktivni iskalci zaposlitve vemo, s kakšnim brezupom se srečujemo, ko prejemamo razne zavrnitve na razgovorih ali po pošti. Fizična aktivnost pa znatno izboljša človekovo psihološko stanje in motivacijo.« Rekreacija je pomembna, si jo pa brezposelni težko privoščijo, saj zanje ni popustov pri vstopninah. Popusti za brezposelne? Kakor kje. Športne aktivnosti za polno ceno, kulturne vsebine za brezposelne zastonj - Brezposelni za ugodnosti sploh vedo? Po kakšni logiki so vsi upokojenci, študenti in invalidi, ne glede na višino njihovih dohodkov, upravičeni do raznih popustov in ugodnosti (v trgovinah, zdraviliščih, na izletih, pri prevozih brezposelni pa ne? To se verjetno sprašuje marsikdo, ki je v teh časih izgubil službo. Veliko kulturnih ustanov sicer nudi ugodnosti za brezposelne, medtem ko v ostalih organizacijah, podjetjih, družbah ^ na to očitno še niso pomislili. »Bila sem zelo začudena, ko sem pregledala cenik za plavanje v zimskem bazenu Golovec in ugotovila, da so popusta deležni le študentje, invalidi in upokojenci. Brezposelni pa plačamo polno ceno. In to kljub temu, da prejemamo do petkrat nižje dohodke kot posamezniki iz omenjenih treh skupin. Znano je, da lahko študentje preko študentskega servisa zaslužijo celo bolje kot redno zaposleni. Ne vem tudi, od kdaj drži, da je človek, ki je inva- lid, nujno reven,« opozarja bralka (ker ne želi biti imenovana, ji recimo Maja), ki je, tako kot še mnogo drugih v teh časih, ostala brez zaposlitve. Zaradi občutnega znižanja prihodkov si ne more več privoščiti aktivnosti, ki jih je obiskovala, ko je še imela službo. Kot pravi, se rada ukvarja s športom. Poleti običajno teče, zdaj ko so tu hladnejši meseci in sneg, pa bi ji prav prišlo plavanje v zimskem bazenu. A težko si ga bo privoščila. Če bi hodila plavat dvakrat tedensko, kar bi ji najbolj ustrezalo, bi jo to na mesec stalo 44 evrov - več kot četrtina njene socialne podpore, ki znaša 160 evrov. »Glede na to, da gre za občinski objekt, sem precej razočarana, da niso pomislili tudi na materialno de-priviligirane skupine, ki si plavanja očitno ne moremo privoščiti. Lahko bi razmislili vsaj o določenem popustu za brezposelne v dopoldanskem času, ko bazen ni tako obiskan,« razmišlja Maja. Za vse, ki jim iskreno želimo srečo v novem letu 2011 darila iz GALERIJE OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN V CELJU www.darila-kogoj.com turno ministrstvo je že lani sprožilo pobudo, da se v obdobju gospodarske krize poveča obseg brezplačne ponudbe kulturnih vsebin za brezposelne. S tem želijo tej skupini ljudi omogočiti večjo dostopnost do kulturnih vsebin. Na pobudo ministrstva so se odzvale številne kulturne ustanove, med njimi tudi oba celjska muzeja in SLG Celje. V celjskem gledališču si lahko brezposelni tako brez- plačno ogledajo predstave, seveda ob predložitvi potrdila Zavoda za zaposlovanje RS, ki ne sme biti starejše od enega meseca. Brezplačne vstopnice so brezposelnim na voljo pol ure pred predstavo, a le, če so v dvorani še prosti sedeži. Pri čemer brezplačne karte v SLG Celje ne veljajo za premiere in festival Dnevi komedije. Brezplačen vstop imajo brezposelni ob predložitvi potrdila z zavoda tudi v oba celjska muzeja. V muzeju novejše zgodovine je brezplačen vstop omejen na štiri oglede stalnih in dve občasni ali gostujoči razstavi na leto. V Pokrajinskem muzeju Celje te omejitve ni. Vstop v galerijo sodobne umetnosti, likovni salon in galerijo erotike Račka je brezplačen za vse obiskovalce. Plačljivih gledaliških predstav in koncertov v organizaciji Zavoda Celeia Celje pa se brezposelni lahko udeležijo zastonj, vendar le enkrat v letu. Enkraten brezplačen vstop lahko izkoristijo tudi za obisk Starega gradu. Ugodnosti za brezposel- ne nudijo tudi v Osrednji knjižnici Celje, kjer jim ne zaračunavajo članarine. Ti morajo ob včlanitvi poravnati le stroške izdelave članske izkaznice v višini 2,5 evra. Brezposelnim v Celju torej je omogočen dostop do kulturnih vsebin. A ugodnosti, ki so jim ponujene, izkoristijo le redki. »Poznam le nekaj primerov, da so brezposelni v našem muzeju izkoristili brezplačen ogled razstave,« pravi direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman. Enako pravijo tudi v muzeju novejše zgodovine, gledališču in zavodu Celeia. Zakaj je tako, je težko reči. Morda brezposelni premalo ali sploh ne vedo, da imajo že leto in pol brezplačen vstop v kulturne ustanove? Ali teh ugodnosti ne izkoristijo, ker se ne želijo izpostavljati in ker se s potrdilom zavoda za zaposlovanje, ki ga morajo predložiti ob dvigu brezplačne vstopnice, počutijo še bolj ožigosani? Jih kultura sploh zanima? BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) V družbi ZPO, ki upravlja s športnimi objekti na Golovcu in v Mestnem parku, odgovarjajo, da cenike potrjuje nadzorni svet ZPO-ja, ki pa je uvedene spremembe za letos že potrdil. »Poudariti moramo, da so cene uporabe športnih objektov v mestni občini Celje dostopne občanom, saj so relativno nizke in se iz leta v leto bistveno ne spreminjajo,« pravijo in obljubljajo, da bodo pobudo o popustih za brezposelne podali ustreznim službam oziroma organom mestne občine, ki je lastnica objektov. Če se bo ta s predlogom strinjala, ga bodo nato tudi predlagali v sprejem nadzornemu svetu družbe ZPO. Da pa ne bi s prstom kazali le na ZPO, naj dodamo, da tudi ostali ponudniki športnih in rekreacijskih aktivnosti večinoma ne nudijo posebnih ugodnosti za brezposelne. Brezplačna kultura Bolj naklonjene brezposelnim so kulturne ustanove. Kul- mm POVABITE NUDE NAVAS»ZUR«! Nude na vaši poroki, prednovoletnem »iuru«, rojstnem dnevu, děklXi, faíto^ni, dobrodeinem nastopu, «asiisl« zabavi? SODElUmVVEUia NAGRADNÍ .GRI NOVEOATEDHlitAiH RADiACElJE! i t J- POKUčnt 09095070 Cena klica je 0,66 evra za klice s stacionarnega omrezia. in nam zaupajte, zakaj je vaš »žur«tak« ctacrilj. Ctlja • okolico, itor, Dobn», Hon Ctrkn, ^ Hidinj« iB Ilovaj Gradca. »Tega si naši stanovalci niso zaslužili« Izvajalci odpravljajo napake v navzven lepem konjiškem domu za starejše občane - V torek je potekla bančna garancija Po dveh letih, odkar so odprli novo poslopje doma za starejše občane v Slovenskih Konjicah, različne napake iz časa gradnje še niso odpravljene. »Tega si naši stanovalci niso zaslužili,« je med našim obiskom doma na hodniku komentirala ena od uslužbenk doma. Nepomični stanovalci, ki so seveda hudo bolni, so morali v poletnih mesecih trpeti na več kot tridesetih stopinjah, v zadnjem času morajo prenašati hrup naprav, ki rešujejo različne napake iz časa gradnje. Lambrechtov dom, kot se dom uradno imenuje, je gradilo konjiško podjetje Kongrad skupaj s podizvajalci, svoje naloge pa tudi niso opravili v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki je lastnik nove zgradbe. Dobro plačani nadzorni organ ministrstva, ki je opravljal delo pogodbeno, napak sploh ni opazil. Med njimi je zamakanje v pritličnih prostorih, kjer je huda vlaga, vodstvo Lam-brechtovega doma pa se je po več mesecih pogovorov z ministrstvom in izvajalcem uspelo končno dogovoriti za izsuševalna dela. V jedilnici, skladišču ter mrliški vežici, to je v delu pritličja, kjer kraljuje vlaga, opravljajo od prejšnjega tedna izsuševalna dela. Za vodstvo doma je to velik uspeh, saj je moralo svoj prav dokazati z meritvami vlage. »Sledile bodo ponovne meritve vlage v estrih, nato se bo odločalo o nadaljnjih potrebnih postopkih,« je kratka in jedrnata direktorica doma Valerija Lesjak. Vlago povzročajo počene vodovodne spojke, to je spoji med posameznimi vodovodnimi cevmi, ki so jih »mojstri«, kot kaže, preveč zateg- Zunaj uj, znotraj fuj. Po dveh letih napake na navzven lepem Lambrechtovem domu za starejše občane še niso odpravljene. Bančna garancija je potekla v torek. Od prejšnjega tedna izsušujejo del novega pritličja Lambrechto-vega doma, kjer kraljuje vlaga. nili. Žal to ni edina napaka. Nekaj napak, med njimi odstopanje podov, je Kongrad že odpravil, ostajajo še med drugim napake na strehi. »Po našem mnenju dela na strehi niso izvedena po pravilih stroke, zato bomo vztrajali, da izvajalec dela na strehi sanira tako, kot je potrebno,« dodaja direktorica doma. Novo streho bo, kot kaže, treba ponovno odkriti, in to v celoti. Zaradi pretrgane paroprepustne folije je namreč treba zamenjati vso sekundarno kritino, saj lahko pozimi pride do za-makanja. Tudi obloge kanalizacijskih odduhov in zračnikov je treba položiti tako, kot to zahteva stroka, manjkajo celo odkapi, ponovno bo treba opraviti vsa kleparska dela. Stanovalcem doma in njihovim svojcem, ki so se pritoževali zaradi hude poletne vročine v sobah, bo vsekakor treba omogočiti človeka vredno življenje. V vodstvu doma pravijo, da jih čaka zato še ena velika naloga, to je, da se jim bo uspelo dogovoriti za nadgradnjo očitno neustreznega sistema prezračevanja in poh-lajevanja. Vsega kriv Kongrad? Je podjetje Kongrad res krivo vsega ali morda v Lambrechtovem domu s svojimi trditvami pretiravajo? Direktor Kon-grada Franc Lašič, ki je, kot kaže, imel smolo s podizva-jalci, trdi, da so vse resnične napake odpravili. »Mi smo se javili le na javni razpis ter bili tam izbrani kot najboljši ponudnik. To, kar je od nas zahteval projekt, smo tudi naredili,« odgovarja direktor Kon-grada, ki mu za dobro ime podjetja ni vseeno. Na trditve iz Lambrechtovega doma odgovarja, da je podizvajalec napako na strehi že odpravil, kar je ugotovil tudi nadzorni organ, vse skupaj pa dokazujejo z zapisnikom. »Pogovarjamo se z naročnikom, uporabnik tu ni stranka,« dodaja Lašič ter opozarja, da bodo več povedali na novinarski konferenci, ki jo pripravljajo. Pa visoke poletne temperature v so- bah? »Naročeno in izvedeno je bilo le pohlajevanje. Projektant se za hlajenje ni odločil zaradi možnosti prehlada te občutljive populacije. In če to ni naročeno, kot izvajalec tega tudi nismo dolžni izvesti,« trdi direktor Kongrada. Projekt je pripravilo mariborsko podjetje Proplus. Pa vloga ministrstva za delo, družino in družinske zadeve? Ta je sporna, je mogoče hitro ugotoviti. Iz Konjic so lastnika doma opozarjali na vse težave z novogradnjo že leto in pol, ministrstvo se je odzvalo šele avgusta letos po pritisku medijev. Država je resnično zelo slab gospodar, se potrjuje tudi v tem primeru. Pa bančna garancija za opravljena dela v Lambrech-tovem domu, ki je potekla v torek? »Izvajalcu Kongradu smo v četrtek, 25. novembra, poslali poziv za podaljšanje bančne garancije, ki se je iztekla 30. novembra. Do tega datuma nam izvajalec podaljšane bančne garancije ni posredoval, zato je ministrstvo pristopilo k reševanju zadeve skladno s pogodbenimi in zakonskimi določili,« smo prejeli včeraj skop odgovor iz službe za odnose z javnostmi ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. To lahko pomeni, da popravilo opravil drug izvajalec, dela p abodo plačali iz bančne garancije. BRANE JERANKO Na zajtrku z Miklavžem Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje vsako leto decembra organizira tradicionalno srečanje otrok z dobrimi možmi. S prvim od treh se bodo družili in veselili jutri, v soboto, ob Miklavževem zajtrku. V MDSS so se odločili, da bodo vsem, ki imajo otroka z motnjo v duševnem in telesnem razvoju namesto daril izročili 40 evrov. Tako obdarovanih bo 16 članov. Enak znesek bo druš- novitednik tvo namenilo tudi drugim članom (teh je 17), ki prejemajo denarno socialno pomoč. Osmim posameznikom pa je pomagalo pri nakupu različnih tehničnih pripomočkov. Tem je doni-ralo od 150 do 400 evrov pomoči. Skupaj s pogostitvijo bo društvo svojim članom namenilo štiri tisoč evrov. K pogostitvi in prireditvi je 200 evrov prispevalo tudi Združenje prijateljev slepih. BA Miiklavževa sejma v Šentjurju in Laškem O težavah invalidov iiiniiiw.novitednik.coiii V Laškem bodo praznično vzdušje že jutri pričarali z Miklavževim sejmom, v Šentjurju pa v nedeljo. Sejem v Laškem bodo na tržnici na Trubarjevem nabrežju (parkirišče pod občinsko stavbo) pripravili jutri med 9. in 12. uro. Na voljo bodo številna ročno izdelana božično-novoletna darila in voščila, medeni izdelki, svetleči okraski ter domače dobrote. Zadišalo bo po kandiranem sadju, praženih mandljih in kuhanem vinu. Ob 10.30 bo otroke obiskal sv. Miklavž, ki bo v družbi angelov in parkljev prišel na sejem in poleg drobnih darilc pripeljal tudi Vokalno skupino Lilija, ki bo s petjem poskrbela za prijetno praznično vzdušje. Šentjurski Zgornji trg bo v nedeljo spet oživel z Miklavževim sejmom. Že drugo leto ga pripravljajo pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko in šentjurske izpostave JSKD. Na 25 stojnicah bodo obiskovalci lahko izbirali med izdelki domače in umetne obrti, knjigami, pletenimi in tkanimi izdelki, novoletnimi okraski, voščilnicami, lec-tovimi in medenimi izdelki, suhim sadjem, zelišči, pecivom, suhomesnatimi izdelki, kuhanim vinom in še čim. Sejem bo na ploščadi pred cerkvijo sv. Jurija od 14. do 18. ure. Ob 14.30 pa bo v dvorani Razvojne agencije Kozjansko še otroška predstava Čarobna smrečica. PM, StO Današnji mednarodni dan invalidov bodo obeležili tudi v Medobčinskem društvu delovnih invalidov Celje. Na sedežu društva v Kocenovi 4 pripravljajo med 9. in 14. uro dan odprtih vrat. O težavah, s katerimi se srečujejo invalidi, bodo ob 12. uri spregovorili na okrogli mizi. Vodstvo društva, predstavniki občin Celje, Štore in Vojnik, zavoda za zaposlovanje, ZPIZ-a in centra za socialno delo bodo razpravljali o problemu zaposlovanja invalidov, njihovem slabem finančnem stanju, ki jim ne omogoča dostojnega življenja, problematiki parkiranja in ostalih težavah, s katerimi se soočajo invalidi. Vodstvo društva delovnih invalidov bo na mestno občino tudi naslovilo pobudo, da uredi dostop za invalide na sodišče v Prešernovi ulici. Ob današnjem dnevu odprtih vrat v Medobčinskem društvu delovnih invalidov Celje pripravljajo tudi razstavo ročnih del svojih članov, na voljo pa bo tudi merjenje krvnega tlaka in sladkorja. BA, BJ Občini Zreče bodo danes, v petek, slovesno podelili listino občina po meri invalidov. Zreče je izbrala Zveza delovnih invalidov Slovenije, ki s svojim projektom Občina po meri invalidov opozarja občine na posebne potrebe invalidov ter na njihovo socialno vključevanje. Slavnostni govornik bo Franc Hočevar, svetovalec predsednika države za zdravstveno in socialno varstvo. Podelitev listine bo ob 17. uri, v dvorani Hotela Dobrava. 10 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Z otvoritve trgovsko-poslovnega centra na štorski Lipi. Trgovci si tako hudo gnečo želijo tudi v prihodnje. Dobri možje jih imajo radi »Trije decembrski dobri možje so do Štorovčanov prijazni,« je na torkovi slovesni otvoritvi novega trgovsko-poslovnega centra na Lipi poudaril slavnostni govornik, župan Miran Jurkošek. V Štorah so namreč v preteklih letih, vsakokrat v adventnem času, odpirali pomembne pridobitve, med njimi prej dve desetletji zaprt kulturni dom ter nadvoz na Lipo. Letos je Miklavž Store razveselil s trgovinami. V Storah se namreč še živo spominjajo osrednje Mercatorjeve trgovine na Lipi ter večih trgovin po vaseh, od katerih ni v zadnjih letih ostalo skoraj nič. Zadnja, Mercatorjeva samo- postrežna trgovina na Lipi še zdaleč ni več ustrezala potrebam današnjega časa, zato so se odločili zgraditi nov Mer-catorjev supermarket. Poleg njega so v novem trgovsko-poslovnem centru še frizerski salon, cvetličarna in picerija, v prvih mesecih prihodnjega leta naj bi začela poslovati tudi pošta, spomladi bodo v nadstropju odprli knjižnico ter pozneje še prostore za potrebe občine. V novem centru na Lipi, ki ga je zgradila družba GIC Gradnje, je vsega skupaj 1.900 kvadratnih metrih površin. Vrednost naložbe, katere investitor je družba Mer-cator, znaša 2,3 milijona evrov. »Če ne bi bilo gospodarske krize, bi bil center na Lipi zgrajen že kakšno leto prej,« Praznična številka Mestnega časopisa Celjska gospodinjstva so v svoje nabiralnike prejela novo, že 4. številko Mestnega časopisa. Podobno kot prejšnje tri številke je tudi tokratna tematsko obarvana. V ospredje so izdajatelji lih, lokalih in restavracijah. postavili predstavitev decembrskega vzdušja. Bralci tako v Mestnem časopisu najdejo predstavitev prazničnih šeg in običajev, se seznanijo s kulturo obdarovanja, dobijo kakšno idejo o tem, kje v središču mesta lahko kupijo izvirna darila in odkrivajo decembrsko družabno dogajanje v hote- V besedi in sliki je predstavljen tudi božično-novolet-ni meni, ki, dopolnjen z izbranim pogrinjkom, predstavlja izvirno popestritev prazničnih dni. Pomemben del Mestnega časopisa sestavlja tudi bogat program prireditev, ki bodo v mestu pod skupnim imenom Pravljično Celje 2010. Mednje sodijo brezplačni koncerti na Glavnem trgu, božično-novo-letni sejem v središču mesta, Pravljična dežela za otroke na Prikrita modra mreža U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100 PEENERGETIKJI Tel.: 03/8961256 PEUODOUODINKaNALIZaCIja tel.i/odoi/od: 03/8989120 tel. kanalizacija: 03/8989^100 l/ISOKflMKOI/OSrSrORITEl/ ZNANJE,USTI/flRJflLN0ST,IN01/flTII/N0ST ZflNESLJIl/OSr.UClNKOI/ITOST V okviru 20. obletnice Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) je bila v petek v dvorani Kulturnega centra Rogaška Slatina predstavitev monografije Prikrita modra mreža. V knjigi je skozi zapise razgovorov s 111 pripadniki organov za notranje zadeve leta 1990, ki so bili predstavniki »modre veje« MSNZ predstavljen sistematičen in doslej nezapisan vpogled v organizacijo, ki je nastopala na pol v ilegali ter želela ustanoviti slovenske oborožene sile. Knjigo so predstavili Vinko Bez- Pomagajo družinam in otrokom S prvim od treh dobrih decembrskih mož prihaja tudi čas obdarovanj in čas za dobrodelnost. Že to soboto pripravljajo svoji tradicionalni akciji članice Lions kluba Celje Mozaik in podmladek lionistov, Leo klub Celjski vitezi. Miklavževo stojnico bodo postavili na celjski zvezdi, v središču mesta. Članice Mozaika bodo ob stojnici ponujale ročno izdelane Miklavže in parklje ter seveda sladice, ki jih po tradiciji spečejo same. Izkupiček so letos namenile za nakup zimskih oblačil za otroke iz socialno ogroženih družin gluhih in naglušnih. Člani leo kluba pa bodo ob svoji stojnici ponujali kuhano vino in božični čaj, ki ga bodo stregli v posebnih skodelicah, te pa bodo podarili vsakemu, ki se bo na ta način pogrel ob njihovi stojnici in z nakupom prispeval, da bodo lahko eni od socialno ogroženih družin mladi lionisti polepšali praznike. BS Dobrodelni otroci je med govorom spomnil župan Stor. Slovesne otvoritve trgov-sko-poslovnega centra v Storah se je udeležil predsednik uprave družbe Mer-cator Žiga Debeljak, skupaj z nekaterimi sodelavci. Ob tej priložnosti je direktor Mercatorjevega maloprodajnega območja Marjan Babič županu Stor slovesno predal ček v vrednosti 1.500 evrov za obnovo otroških igral na igrišču v neposredni bližini Merca-torjevega centra. »V tem kraju smo bili lepo sprejeti ter deležni veliko pomoči. Nobene slabe volje in negodovanja ni bilo, kar povsod ni primer,« je Storovčane med nagovorom pohvalil direktor Babič. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Polzelski in učenci podružnične šole v Andražu pripravljajo danes ob 17. uri tradicionalni dobrodelni koncert Odprta dlan in dobrodelni sejem. V programu bodo sodelovali otroci iz vrtca z glasbeno pravljico in učenci z muzikalom Kdo je napravil Vidku srajčico, glasbena skupina Podružnične osnovne šole Andraž in osrednji gost Andrej Sifrer. V prostorih šole in pred njo bodo razstavili in prodajali otroške izdelke, izkupiček pa bo šel v šolski sklad. Iz sklada Otroci otrokom namenjajo sredstva za pomoč socialno ogroženim in nadarjenim učencem, da se lahko enakovredno udeležijo nadstandardnega programa šole. MJ Prvič slovesno ■ v ■ ■ ■ VB prižiganje lučk Glavnem trgu, komedija Fotr in lutkovna predstava za otroke v Celjskem domu, vseslovenska razstava jaslic v Marijini cerkvi v Prešernovi ulici in romantičen pohod z baklami na Stari grad Celje. Mestni časopis je izdal Zavod Celeia Celje ob podpori Mestne občine Celje. BA Celjske ulice, trgi in zgradbe bodo v nedeljo ob 17. uri zasijali v praznični podobi. Prižiganje lučk bo letos prvič pospremljeno s slovesnim dogodkom na Trgu celjskih knezov. Lučke, ki bodo svetile vse do 6. januarja, bo slovesno prižgal župan Bojan Srot. Zbrane bo pozdravil Miklavž s spremstvom in jih obdaril s sladkimi dobrotami. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel še pevski zbor Gimnazije Celje - Center pod vodstvom Barbare Arlič Ker- stein. Animirano prižiganje luči bo tako uvertura v pestro decembrsko dogajanje, ki se bo zaključilo s silvestrovanjem na prostem. Celje bo okrašeno s približno 80 tisoč svetlobnimi elementi. Novost letošnje praznične osvetlitve je zvezdno nebo v delu Prešernove ulice. Okrasili bodo tudi okoli 40 smrek, največja, ki stoji na Trgu celjskih knezov, meri kar 12 metrov. Stroški letošnje okrasitve Celja znašajo okoli 95 tisoč evrov. BA nik, takratni poveljnik specialne enote milice, Borut Likar, organizator MSNZ za Novo mesto in sedanji podpredsednik združenja Sever, ter Franc Bevc, takratni poveljnik PEM UNZ Celje in organizator MSNZ za Celjsko in Koroško, ki je bil slavnostni govornik. Za glasbene vložke med predstavitvijo so poskrbeli učenki GŠ Rogaška Slatina Patricija in Aleksandra Kunstek na flavti in citrahn ter policist Branko Franc Gradišnik, ki je zapel nekaj avtorskih domoljubnih pesmi. PB / Ta vikend V EKOMUZEJU HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE - petek, 3. decembra, iveseudankultureii 9.00 -18.00, brezplačni ogledi, 16.00 -18.00 otroška delavnica, - nedelja, 5. decembra, 9.00 -13.00 Eko tržnica, 9.00,10.00,11.30 predavanja. Petek, 3. decembra, ob 20. uri v Domu II. slov. tabora Žalec BALETNE SANJE, gala baletni večer s priznanimi slovenskimi baletnimi umetniki. Četrtek, 9. december, oJ> 20. url slov. tabora Za L ZUPAI VESELE STAJERKE in gost MPZ TABOR, program bo povezoval Andrej Hofer. Po koncertu vas bosta pogostila pekarna Brglez In vinarstvo Slavinec. Ideja za praznično darilo - z vstopnico podarite nepozabno doživetje! ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.zkst-zaleC.SÍ Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tlc@siol.net v Domu II. slov. tabora Žalec ANSAMBEL ZUPAN, V Velenju dobrodelni Mladinski center Velenje bo od jutri, sobote, v veliki dobrodelni akciji zbiral nepok-varljivo hrano, higienske izdelke in topla oblačila za velenjske socialno ogrožene družine ter otroke odpuščenih Vegradovih delavcev. Namen akcije je pomagati vsem ogroženim v teh težkih časih. Letošnja akcija prosto-volj cev Mladinskega centra Velenje je nadgradnja lanske, ko so ob svetovnem dnevu boja proti revščini v nakupovalnih centrih zbirali hrano in higienske izdelke. Tako bodo pro- stovoljci mladinskega centra škatle, v katere bo mogoče oddati nepokvarljivo hrano in higienske pripomočke, jutri razpostavili po različnih mestih v Velenju: v mladinskem centru, mladinskem hotelu, stavbi mestne občine v eMCe placu v Rdeči dvorani, multime-dijskem regionalnem centru Kunigunda ter Šolskem centru Velenje. Prav tako bodo prostovoljci ob koncih tedna pozivali ljudi k darovanju na javnih točkah. Kot je povedala vodja prostovoljcev v MC Velenje Meli- ta Kovač, so naleteli na velik odziv prostovoljcev, ki samoiniciativno skrbijo za projekt ter s tem gradijo tudi odnos do dela in soljudi. Letos pa mladinski center v dobrodelni akciji sodeluje tudi s Škofijsko karitas Celje. Akcija bo trajala vse do 18. decembra, ko bodo v centru Velenja pripravili še bazar s stojnicami s čestitkami, z okraski za jelko in manjšimi darilci. »Do takrat vabimo vse ljudi dobrega srca, da odložijo v škatle nekaj, kar bo nekomu pomenilo preživetje,« poziva Kovačeva. PM Savinova hiša čaka na novo vsebino. Savinova hiša čaka obnovo IZ OBČINSKIH SVETOV V Savinovi hiši v središču Žalca naj bi prenovili prostore in z njimi hiši dali novo podobo in vsebino. Bolj kot s svojimi namerava Občina Žalec rojstno hišo Ri-sta Savina urediti s pomočjo evropskih sredstev. Veliki načrti in nova vsebina hiše se zaradi »papirologije« in pomanjkanja proračunskega denarja vse bolj od-mikajo v negotov čas. Rok za prijavo na razpis za pridobitev evropskih sredstev je konec januarja 2011. Občina mora pripraviti projektnotehnično dokumentacijo, ki je osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pred prijavo je bilo treba urediti tudi zemljiškoknjižna razmerja, saj je bila hiša v stečajni masi trgovskega podjetja Savinj-ka, ki je šlo v stečaj. Prav tako bo za urejeno podobo treba odstraniti na črno zgrajene garaže, ki kazijo podobo zadnjega dela hiše. »Glede na dolgotrajnost upravnih postopkov in pridobitev soglasij obstaja verjetnost, da se bomo lahko prijavili šele na naslednji, šesti javni razpis. Prijava bo mogoča šele po letu 2012. Občina bo konkurirala kot vse ostale občine in bo torej odvisna od raz- položljive kvote,« pojasnjuje vodja oddelka za negospodarske in gospodarske dejavnosti Nataša Gaber Sivka. Še pred tem bo potrebno prvo branje občinskega proračuna, predvidoma ta mesec, ki bo pokazalo na dejansko stanje v občinski malhi. Idejni projekt obnove hiše je ocenjen na 1,5 milijona evrov. Kot je znano, bo večino proračunskega denarja namenjenega za gradnjo griške šole, zaradi česar bodo prikrajšani drugi manjši projekti in na stran potisnjena posamezna dela v mestni in krajevnih skupnostih. Vse kaže, da občini v tako kratkem času ne bo uspelo pripraviti potrebne dokumentacije in z njo projekta do te mere, da bi lahko konkurirala na razpisu za pridobitev sredstev. Priljubljeni pohod V občini Štore pripravljajo jutri, v soboto, priljubljeni Barbarin pohod. Pohod, ki ga redno organizirajo v smeri proti Trob-nemu Dolu, je letos že deseto leto. Pohodniki se bodo zbrali na igrišču na Pečovju nad Štorami, kjer bo štart po- V Savinovi hiši so predvideni poročna dvorana, večnamenski prostori za kulturne dejavnosti, razstavni prostori in prostor, namenjen stalni razstavi častnih občanov. Kot je dejal žalski župan Janko Kos, je morebiten neuspeh skorajšnje prijave obenem lahko tudi v prid iskanju novih, dodatnih vsebin, ki bi jih bilo treba vdahniti v ta kulturnozgodovinski spomenik na Šlandrovem trgu. MATEJA JAZBEC Foto: TT Risto Savin, eden najpomembnejših slovenskih skladateljev s preloma 20. stoletja, je dosegel čin gene-ralmajorja v avstro-ogrski vojski, hkrati pa je bil eden od začetnikov modernizma v slovenski glasbi in prvak moderne slovenske opere. Največ denarja za vrtec PREBOLD - Svetniki Občine Prebold so se na zadnji seji seznanili s programom proračuna, ki naj bi ga potrdili marca prihodnje leto. Največ proračunskih sredstev bo namenjenih novogradnji ter prenovi vrtca. Vrednost del je ocenjena na 1,5 milijona evrov, pri čemer se Preboldčani nadejajo tudi evropskih sredstev. Novogradnja in adaptacija bosta potekali v štirih sklopih. Zajemali bosta prenovo starega dela vrtca, gradnjo prizidka, v katerem bodo prostori knjižnice in večnamenski prostori, ter zunanjo ureditev vrtca. Trenutno so objavili razpis za izbor izvajalca del, ki se bodo začela spomladi prihodnje leto. Od razpoložljivih sredstev v proračunu bosta odvisna dinamika del in predvideno dokončanje projekta do leta 2012. Škrabe ostaja profesionalni podžupan PREBOLD - Profesionalno funkcijo podžupana bo tudi v novem mandatu opravljal Franc Škrabe iz vrst LDS. Poleg njega sta bila na mesto podžupana imenovana še Marjan Golavšek, SDS, in Emilija Černila, DeSUS. Oba bosta funkcijo podžupana opravljala neprofesionalno. Kot je znano, je mesto župana za četrti mandat pripadel Vinku Debelaku, ki na zadnjih volitvah ni imel protikandidata in je kandidiral s podporo petih največjih strank v občinskem svetu. Debelak bo še naprej županoval neprofesionalno, zato je bilo treba zaposliti enega od podžupanov. Čez nov most POLZELA - Pri odcepu lokalne ceste za naselje Breg pri Polzeli je predvidena gradnja novega mostu. Sedanji most je dotrajan in ne ustreza prometnim zahtevam. Pri gradnji novega mostu bo potreben poseg na zasebno zemljišče. Občina bo morala od lastnikov pridobiti pravico za gradnjo in se dogovoriti za ceno ter z lastniki sestaviti pogodbo o odkupu zemljišča. Prav tako bo ob- čina morala odkupiti dobrih tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče za nadaljevanje gradnje Vila blokov v središču Polzele. Kot je znano, je bloke začel graditi velenjski Vegrad. Kdo bo izbrani investitor, ki bo delo dokončal, še ni znano. Nevaren promet na Polzeli POLZELA - Svetniki so se seznanili z delom policistov v občini. Kot glavni vzrok prometnih nesreč je še vedno na prvem mestu neprilagojena hitrost, sledijo neupoštevanje pravil prednosti ter nepravilna stran in smer vožnje. Še vedno se na Polzeli srečujejo tudi z visokim odstotkom pijanih povzročiteljev prometnih nesreč. Bolj kot v prometni varnosti se stanje izboljšuje na področju javnega reda in mira ter splošne varnosti občanov. Žalski policisti so v zadnjih desetih mesecih med drugim obravnavali 103 kazniva dejanja, za katera je bilo podanih 51 kazenskih ovadb, za ostale kršitve pa še zbirajo podatke. MJ, TT Širčeva domačija na začetku trga iz leta 1669 je bolj znana kot rojstna hiša skladatelja Friderika Širce - Rista Savina. Obnovili so jo leta 1972. V njej so Savinova spominska soba, galerija savinjskih likovnikov in galerija Doreta Klemenčiča - Maja. V pritličju hiše so Savinov likovni salon in prostori TIC-a Žalec, kjer sta na ogled dve razstavi, in sicer keramična dela Mojce Šon in Stavbna zgodovina starega trga mesta Žalec. V TIC-u je tudi ena od šestih VIT-točk, tj. vstopno informacijskih točk Eko-muzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. V Savino-vi hiši so mnoge kulturne prireditve, razstave, koncerti, atrij živi tudi s Poletnimi atrijskimi večeri. hoda med 8. in 10. uro. Pripravlja ga Športno kulturno društvo Rudar Pečovje, štartnina pa znaša 15 evrov, za kar nudijo med drugim kosilo na turistični kmetiji ter avtobusni prevoz na izhodišče pohoda (informacije na tel. 041/353-404). BJ Akcijska ponudba velja od 1.12. do 5.12.2010, oz. do prodaje akcijskih zalog. Slike so simbolične, popust velja v vseh PE Tuš glede na sortiman, ne velja v franšiznih prodajalnah in na artikle, ki so še v akciji. Popust se obračuna na blagajni. Popust velja na 200 rn več gramske čokolade od 1.12. do 7.12.2010 v vseh Tuš trgovinah, brez franšiznih prodajaln. Popust ne velja na izdelke, ki so ze v akciji. IZ NAŠIH KRAJEV Del konjiškega dvorca Trebnik se je po požaru, ki je bil pred nekaj leti, v zadnjem času celo zrušil. Dvorec Trebnik, ki je nad čudovitim parkom, daje od daleč bistveno lepšo podobo. ■■■ VVBH ■ Po sili grascakinja Propadajoči dvorec Trebnik bo znova v lasti občine - Zapleten problem so reševali več let To, da neka občina v času gospodarske krize kupuje dvorec, je čudno, vendar to ne velja za primer Občine Slovenske Konjice. Tam je občini uspelo odvozlati hud vozel ter rešiti zapleten problem, ki muči Konjičane že več let. Propadajoči dvorec Trebnik, ki je bil pred štirinajstimi leti še v občinski lasti, bo, kot vse kaže, spet občinski. Podjetje Gostinstvo Jelen, ki je dvorec na robu konjiškega mestnega jedra kupilo od ob- čine leta 1996, je imelo z njim velike načrte. Uspelo mu je obnoviti celo del kompleksa dvorca, vendar so se v Gostinstvu Jelen začele pojavljati različne težave, tako da se je zamenjalo nič manj kot osem direktorjev. Lastnik Trebnika se je nato znašel v prisilni poravnavi ter s hipotekami na premoženju, občina pa je začela iskati vse mogoče rešitve. Občanom za propadajoči dvorec, ki ga je še pred nekaj leti obiskalo trideset tisoč ljudi, seveda ni vseeno. Dvorec Trebnik omenjajo v zgodovinskih virih prvič leta 1308. Do konca druge svetovne vojne je bila njegova lastnica rodbina Windischgraetz, nato je po drugi svetovni vojni postal last občine, ki je imela v njem med drugim kino, dom starejših občanov, vrtec ter socialna stanovanja. Med različnimi rešitvami za dvorec na robu konjiškega mestnega jedra so videli kot najboljšo dogovor med občino in lastnikom dvorca, kar se je zdaj, kot vse kaže, uresničilo. Po večletnih prizadevanjih in pogovorih so v torek podpisali sporazum o razvezi pogodbe iz leta 1996 med občino in Gostinstvom Jelen. »Po tem sporazumu, ki ga je potrebno še overiti in speljati preko davčne uprave, smo se dogovorili, kdo v tej zgodbi mora kaj narediti, da lahko obči- na ponovno postane lastnica nepremičnin v kompleksu dvorca Trebnik. Najpomembnejše je seveda, da bodo te nepremičnine proste bremen,« je bil zadovoljen konjiški župan Miran Gorin-šek, ki si je za rešitev problema posebej prizadeval. Sporazum za dvorec Trebnik naj bi bil notarsko overjen v drugi polovici decembra, ko bo tudi davčna uprava uveljavila poplačilo svojih visokih terjatev do Gostinstva Jelen. Občina se je dogovori- la, da bo za dvorec plačala okoli 460 tisoč evrov, dele od tega pa naj bi prejeli hi-potekarni upnik Zavarovalnica Triglav ter podjetja Gostinstvo Jelen, Anchi in Anc-hi inženiring. Sporazum so vsi omenjeni že podpisali. In kaj bo občina z dvorcem Trebnik, ki je na zanimivi mestni legi? V občinski upravi pravijo, da ga nameravajo obnoviti ter poskrbeti za nove vsebine, ki bodo predvsem turističnega značaja. BRANE JERANKO Z ŽIVKOM GRADIMO CENEJE PROFIII ZA GIPS PLOŠČE IZOTEM Trakovi izolacijski IZOTEIVI FRAGIVIAT, dolžine lOm, primerno za hidroizolacijosten in tal, rola:10ml V4 27.99 € V3 2n99fi WWW.7IVFY.SI Hûhûlin:) «ÎTIROPOR FPS 70 ^ rm A rm rm 1.45€/ 1,94 €/ 2,45 € ■ /m2 O O a D LU hJ fn. írtdrír^ 3 betonsko lu I ŽELEZO ^ IN < ARMATURNE N MREŽE LU h; (U , SEKUNDARNA ^^ / STREŠNA KRITINA Visoko difuzna podstrešna membrana s samolepilnim tral 79 99i>,_ SRB« HIDRIRANO APNO wÍ SIA - 25 kg n 170 g/m2 115 g/m2 1.97 €/m, 137 €,„, 1,34 € 10.96 €/ BETONSKA TRAVNA PLOŠČA Dimenzije 48 x 32 x 8 cm. 1,38 €/ln l^^ ^-.cc-l k ^ 8-98 €, dobava nadstreška FmïmùïE m Ait Wienerbergei Buildina Value OPEČNI IZDELKI 2-617,20 € dobava nadstreška z montažo že od 3-158,44 € FINA "IVKA kn PLASTO GI VEZIVO Ifn 29HI: 2401! IZDELUJEMO IN MONTIRAMO NADSTREŠKE ZA AVTOMOBILES POLIKAR-BONATNO ALI PLOČEVINASTO STREHO. STANDARDNE DIMENZIJE 5,2 x 5,5 m, ALI PO NAROČILU. Na željo vam pošljemo prospekt nadstreškov ' POLIMERNI BITUMENSKI PREMAZ F RAG MAT I BITO L Bitumenski hladni predhodni premaz za vse površine,kjer se uporablja bitumenska hiHrnÍ7nlariia \/<;ahina Q I 18 981: LESNI PELETI TRGOVINA ŽIVFX I ŠTORE _^Obrtniška c. 4 gsm: 041 - 642 -129 tel: 03/780-24-14 OD 15. NOVEMBRA DO 15. DECEMBRA 2010, OZIROMA DO PRODAJE ZALOG DDV je vračunan v cene. Slike so simbolične, pridržujemo si pravico do sprememb, dopuščamo možnost tiskarskih napak. Popuste obračunamo pri blagajni. Peli so jih mati moja Številno občinstvo je toplo sprejelo koncert družine Gregore, ki je v domačem kraju na Frankolovem praznovala 20 let prepevanja. Lep večer so dopolnili Gregorčevi gostje - ansambla Golte in Mikola, oktet Planika iz Slovenske Bistrice s pevovodjo Ignacom Pan-čičem, citrarka Špela Majcen in z veznim besedilom avtor zapisa. Včasih so bile slovenske družine številne in v odsotnosti radia in drugih tehničnih pripomočkov so ob najrazličnejših priložnostih doma radi zapeli. To je še posebej veljalo za družine, kjer sta bila k petju in glasbi nagnjena starša, ki so jima sledili tudi otroci. Ob vsakodnevnem trdem delu so zvečer zmogli toliko energije, da so poleti posedli pod drevo ob hiši in pozimi ob toplo peč v dnevni sobi in peli, peli, peli _ Oče Janez in mama Frančiška Gre-gorc bi bila zdaj prav gotovo globoko ganjena in vesela, če bi vedela, kaj vse zmorejo njuni otroci, vnu- ki in pravnuki. V Gregorčevi družini, kjer je bilo doma petje, je bilo šest otrok: Ivan, Jože, Rafko, Franc, Marija in Tone. Žal sta že pokojna Gregorčeva Rafko in Franc, tudi odlična pevca, ki so jima letošnji slav-ljenci tudi podarili jubilejni koncert. Več generacij pevcev Trenutno sta najmlajša člana pevske družine Tadej Gregorc in Luka Štante. Prepevajo še sinova pokojnega Rafka Gregorca (po različnih zborih je pel kar 55 let), brata Elči in Leon, ter trije bratje Gregorc: najmlajši Tone in najstarejša Jože in Ivan. Čeprav je med najmlajšima in najstarejšim kar 56 let razlike, se to čisto nič ne pozna pri ubranemu petju. Fantje so z glasbo resnično dobro povezani, saj so trenutno vsi dolgoletni člani domačega MPZ Antona Bezenška ter drugih zborov in skupin. Pred leti so peli kot bratje Gregorc, zdaj že nekaj let nastopajo kot družina Gre- gorc. Tone in Jože Gregorc sta tudi dobitnika najvišjega občinskega priznanja, zlatega vojniškega grba. Tadej Gregorc se med drugim ob rednem študiju dopolnilno izobražuje v solo-petju pri Samu Ivačiču, ki je bil tudi dirigent Komornega moškega zbora Celje. Leon Gregorc prepeva že 27 let in je predsednik MPZ Antona Bezenška, Elči Gregorc pa ob petju igra tudi kitaro. Pred leti je nastopal v ansamblu ter igral po veselicah in nočnih barih. V domačem zboru je 20 let, sicer pa ga imenujejo kar duša zbora. Tone Gregorc, ki je pripravil skoraj vse priredbe za pesmi, ki so izšle na jubilejni plošči (dve je prispeval Metod Jakop), je v mladosti prepeval pri šestih ansamblih. Jože Gregorc je drugi najstarejši otrok v Gregorčevi družini in ki prepeva že 65 let ter je dobil že dve zlati Gallusovi znački. Ponosen je, da v družinskem zboru prepeva tudi njegov vnuk Luka Štante. Trenutno najstarejši je Ivan Gregorc, ki je letos dopolnil 80 Družina Gregorc (od leve) v jubilejnem letu 2010: Tadej, Elči, Luka, Leon, Tone, Jože in Ivan let. V družinskem krogu še zapoje, na jubilejnem koncertu pa je sodeloval pri dveh pesmih. Večino pesmi črpajo iz zvezka, ki ga je zvesto polnila z domačim pevskim blagom Gregorčeva mama. Na plošči je deset pesmi, ki so jih včasih peli ob različnih priložnostih, tudi ob bedenju ob umrlih. Naslov plošče je Fran-kolovo, domači moj kraj. Jubilejnega koncerta na Frankolovem so se ob domačinih udeležili tudi številni predstavniki drugih pevskih skupin v občini Vojnik ter gostje celjski škof Stanko Lipovšek, župan Beno Podergajs in mnogi drugi. Večer je bil poln neverjetne ustvarjalne energije, ki jo tako pogrešamo pri mnogih drugih podobnih nastopih. Generacije so spletle lep venec in verjamemo, da bo lepa pesem še velikokrat za-zvenela Pred moj kajž'co, kot je bilo slišati v eni od zapetih pesmi na jubilejnem koncertu. TONE VRABL Spev napolnil dvorano Prejšnji petek je dvorana v Vinski Gori zopet pokala pa šivih. Razlog za to je bil tradicionalni koncert Ansambla Spev, ki je letos praznoval že osmo obletnico svojega delovanja. V goste je povabil glasbene prijatelje, s katerimi so pričarali lep večer, ki ga je na svoj izviren in zabaven način od začetka pa do konca povezal Franci Podbrežnik - Solčavski. Tako so na odru večnamenske dvorane poleg slavljen-cev zapeli in zaigrali še Alpski kvintet, Prifarski muzikanti, Malibu, Rudarski oktet ter Harmonikarski orkester Barbara pod vodstvom Mira Klinca. Letošnja rdeča nit koncerta je bila Premogovništvo v Šaleški dolini, Ansambel Spev so tako ta koncert posvetili vsem rudarjem, »knapom«, ki si zaslužijo vse spoštovanje, saj opravljajo svoj poklic zvesto in s srcem. Izredno močno energijo je bilo čutiti na odru še posebej takrat, ko so Ansambel Spev skupaj z Rudarskim oktetom in Harmonikarskim orkestrom Barbara izvedli njihovo skladbo Biti knap je lep poklic! Sicer pa je Ansambel Spev na koncertu postregel še z nekaj novimi skladbami, ki bodo kmalu izšle na njihovem že šestem albumu. Za njimi je uspešno leto, pred kratkim so se vrnili s križarjenja po Sredozemlju, kjer so igrali na ladji približno 4500 potnikom z vsega sveta. AB Ansambel Franca Zemeta je manjkal le na eni reviji. Libojsko revijo okrnil sneg V Spodnji Savinjski dolini je zadnja novembrska nedelja že 38 let v znamenju narodnozabavne glasbe. Za to so zaslužni člani nekdanjega ansambla Veseli Libojčani in vsi prizadevni organizatorji iz kulturnega društva Svoboda Liboje, ki vsako leto pripravijo tradicionalno revijo narod-nozabavnih ansamblov. Libojska revija je tako po njihovi zaslugi tretja najstarejša tovrstna prireditev v Sloveniji. Starejša sta le ptujski in števerjanski festival. Letos so se organizatorji odločili izpeljati le eno prireditev, a je še ta bila okrnjena zaradi močnega sneženja. Tako kot lani je revijo vodila Katarina Galič, ki je nekakšna naslednica svojega očeta Jožeta Galiča, ki je vodil lepo število Libojskih revij. Občinstvu se je najprej predstavil ansambel Okajeni muzi-kantje z Dobrne. Za njimi so nastopili ansambli Sicer iz Mengša, Navihanke iz Laškega, Poet iz Šentjurja, Vigred iz Laškega, Bratov Slatinek iz Vitanja in Franca Zemeta iz Vojnika, ki je na libojski reviji manjkal le enkrat. Veselo druženje so zaključili Slovenski zvoki iz Rogaške Slatine. DN 14 ISMA BRALCEV NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV Cerkev je samozavestna zaradi bogastva - 2. Kljub agnostičnemu prepričanju nisem mogel razčistiti vseh vprašanj, ki so se mi postavljala v pogledu pojavnosti verstev. Tu mislim na mo-noteistična, to je enobožan-ska verstva, kot je rimokato-liška vera, še posebej pa njena politična, poslovna in organizacijska nadgradnja Ri-mokatoliška cerkev, kratko RKC. Razvojno gledano je prišlo do monoteizma zaradi nastopa interesa po kopičenju bogastva struktur, ki so se z določenim verstvom ukvarjale. Ugotovile so, da bodo s pridobivanjem, vzdrževanjem in ohranjanjem kapitala lahko pridobile, vzdrževale in ohranjale moč in oblast nad svojim okoljem, kot pravilno ugotavlja Damjan Likar v svojem prispevku, objavljenem v petkovi izdaji Novega tednika 26. novembra letos - glej o tem več v monografiji Boruta Koruna Stopinje boga Atona (Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992). Opisano svojstvo, seveda, ni svojstveno zgolj verskim organizacijam, temveč vsem oblikam organiziranih aktivnosti, prvenstveno pa političnim, poklicnim, stanovskim in podobnim združbam. Razlika med temi oblikami organizacije ljudi za dosego določenega cilja - tako na primer pridobitništva - so lahko zelo različne. Razlike med metodologijami pri tem so v večji ali manjši prikritosti delovanja, perfidnosti, zlaganosti, nasilju in podobno. Dve taki, sicer divergentni obliki, sta gotovo nacionalizacija na eni in privatizacija na drugi strani, obe pa vodita do istega cilja: priti do bogastva in potem na tej podlagi vladati. Medtem ko je RKC v svoji zgodovini do danes do popolnosti vsakršne prefinjenosti in zlaganosti izgradila svoj pridobitniš-ki sistem, so bile organizacije fašistične, nacionalso-cialistične in komunistične ideološke naravnanosti bolj neposredne. Ugotovile so verjetno, da nimajo časa dveh tisočletij pridobivati in sočasno izgrajevati svoj do kraja sprevrženi, nedopustni režim. Seveda je treba povedati, da se tudi RKC ni ustavljala pred neposrednimi oblikami obračunavanja z nasprotniki za dosego svojih ciljev, pri čemer je bila inkvizicija zgolj ena od oblik. Spomnim naj na zelo hitro likvidacijo konkurenčnega tem-plarskega reda v letu 1309. Take in podobne »krvave rih-te« so se dogajale vse do danes. Pisna podlaga za tovrstna početja je nenazadnje Biblija, ki na več mestih poziva k obračunavanju z nasprotniki, k fizični likvidaciji, če gre za »pravo stvar«. S tem »pooblastilom« je bilo posvečenim, kot tudi njihovim pomočnikom, dana odveza za vsa grozodejstva, ki so jih počenjali. Tako ugotavlja tudi dr. Franjo Letić v uvodu prevoda Mein Kamp-fa Adolfa Hitlerja (Croatia-projekt, Zagreb 1999). Tam pravi, da so biblija kot verski, Mein Kampf in komunistični Manifest kot politična programa pustila za seboj ne reke, temveč morja ljudske krvi. VLADIMIR KORUN, Velenje PREJELI SMO Zima in skrb za živali Zima prihaja, v tem času potrebujejo naše živali večjo pozornost, zato poskrbimo zanje, saj je to naša dolžnost! Odnos mnogih lastnikov živali je zelo krut in malomaren. O tem pričajo številne prijave društvom proti mučenju živali. Tako smo člani društev dolžni opozarjati lastnike, da so kot njihovi skrbniki dolžni skrbeti za živali! Tudi živali imajo pravico živeti brez trpljenja, bolečin ali strahu, ki jim ga povzroča človek. Prosimo, poskrbite za živali, za njihovo zdravje in dobro počutje v okolju, kjer živijo. To je vaša dolžnost in živali si to vsekakor zaslužijo. Ne bo odveč, da zopet opozorimo, da so v tem zimskem času najbolj ogroženi psi čuvaji na podeželju, ki na prostem čuvajo gospodarjevo imetje, zlasti na kmetijah, kjer so dan in noč priklenjeni na verigo. Poudarjamo, da je pravilna oskrba psa čuvaja sledeča: suho in toplo zavetje pred mrazom, uta naj bo dobro opažena, s primerno izolacijo, z nepremočljivo streho ter dvignjena 10 cm od tal. Veterinarji za pravo zaščito pred mrazom svetujejo, naj ima uta predprostor za ležišče. Na vhodni odprtini naj visi debelejša zavesa, da prepreči vdor hladnega zraka v notranjost. V uti naj bosta nameščena otep suhe slame in druge vrste zaščita. Uta naj bo primerno velika, ne premajhna ne prevelika. V kolikor nima pred-prostora, pred njo položite veliko leseno gladko desko, da pes ne bo ležal na mokrih in hladnih površinah ali na cementni podlagi, ne imejte ga na prepihu, ker bo zbolel. V teh hladnih dneh so še posebej občutljivi mladi psički, starejši in kratkodlaki psi, zato vam svetujemo, naj bodo pozimi v hiši. Pomembno je, da pes dobi dovolj kakovostne tople hrane, z več maščobe ter ogljikovih hidratov, in to dvakrat dnevno. Poskrbite, da bo imel tudi dovolj tekočine - voda v posodi rada zmrzne, zato bodite previdni. Mlade psičke hranite večkrat na dan. Če že mora biti pes priklenjen na verigo, naj bo ta lahka in dolga 4-5 metrov, s široko usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. Psa, mlajšega od deset mesecev, je prepovedano imeti za čuvaja. Pes je socialno, družabno bitje, ki si želi in potrebuje bližino svojih ljudi, ne pustite ga samega. Verjemite, osamljen pes trpi, počuti se zavrženo, postane plašen, nezaupljiv. Nikoli ga ne imejte neprestano priklenjenega, izpustite ga, naj se dvakrat na dan sprosti. Isto velja za pse, ki so v pesjaku. ob bolezni vsem živalim pravočasno priskrbite veterinarsko pomoč. TRG CELJSKIH KNEZOV: Nedelja, 5. december, ob 17.00 PRIŽIGANJE NOVOLETNE RAZSVETLÏAVË CELJSKI DOM: Sreda, 8. december, ob 20.00 MONOKOMEDUA FOTR z LADOM BIZOVIČARJEM é C 2010 Ekskluzivni rađuski pokrovitelj Več informaci o programu Pravljično Celje 2010: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-mail:tic@celje.si., www.celeia.info Prav gotovo ste že srečali v mestih ali na podeželju begajoče, prestrašene, lačne, žejne in premražene mačke, ki so jih brezvestni ljudje zavrgli, dobro se zavedajoč, kakšna kruta usoda jih čaka. Veliko ljudi hodi mimo njih neprizadeto, marsikdo jih preganja. Le malo je tistih, ki jim ni vseeno in poskrbijo za njih. Preden si nabavite kakršno koli žival, dobro premislite, ali ste sploh sposobni skrbeti zanjo. Da ne bo toliko nezaželenih sirot, priporočamo sterilizacijo mačk ali kastracijo samcev. Žival je pač odvisna od gospodarja, dobrega in razumnega skrbnika ali brezvestnega, malomarnega in krutega, ki mu je malo mar, da žival trpi, in ravno za slednje imamo Zakon o zaščiti živali. Spomnimo se tudi na ptice, ki pozimi s težavo najdejo dovolj hrane za preživetje. Pomagajmo in poskrbimo tudi za njih. ŠTEFKA K. Društvo proti mučenju živali Celje V SPOMIN Darinka Pavletič Lorenčak Užaloščeni smo se poslovili od spoštovane in drage Darinke Pavletič Lorenčak, izjemne in vsestranske umetnice: slikarke, pesnice, likovne pedagoginje, sicer pa tople in ljubeče matere ter skrbne, požrtvovalne stare in prastare mame, častne občanke Polzele in častne meščanke Celja. Celo nebo je svoje solze vse že iztočilo, na pogrebu pa celo žarke sonca Darinki namenilo. Naša ljuba in cenjena Darinka se je poslovila hitro in dokaj nepričakovano. Stopila je v svet, ki ga ne poznamo in se ga zato bojimo. Sama te skrivnosti življenja, smrti namreč, nikoli ni odrivala v podzavest. Vedela je, da ji nihče ne more uiti. Z bolečino smrti prepojena resničnost jo je reševala obupa minljivosti. Do konca je ohranjevala dostojanstvo in vzbujala globoko spoštovanje. Bili sva kolegici v šoli, s časom pa sva postali prijateljici. Prevzele so me njena milina, dobrota in ne-vsakdanjost. Kot ženska in pedagoginja je izstopala iz sredine. Bila je ženska, ki je impresionirala s svojo iskrenostjo, bistrostjo in osebnim, neprimerljivim šarmom. Vedno je bila dobrodošla v vsakem okolju in v okras vsaki, še tako zahtevni intelektualni družbi. Mnogi učenci so sledili njenemu likovnemu mentorstvu in se podali na pot ustvarjalnosti. Sama si štejem v veliko čast, da sem jo spoznala in z njo preživela veliko lepih, zanimivih in nepozabnih let. Zdaj, ko smo se pretreseni poslovili od spoštovane Darinke, lahko v tolažbo rečem le to, da je odšla mirno in spokojno. Največ zaslug ima njena ljubeča hči Alenka, nekakšno Darin-kino živo nadaljevanje z vsemi maminimi izjemnimi lastnostmi. Zato Alenki Tacol moje globoko spoštovanje za vse, kar je v času bolezni postorila za svojo ljubo mamo, saj se je ob njej Darinka do konca počutila izjemno ljubljeno in še vedno potrebno vsej svoji številni družini. y mojem srcu boš, Darinka, za vedno ostala kot srčno dobra, šegavo topla in nevsiljivo zvesta prijateljica. Vsi, ki smo bili povezani s teboj, bomo ostali povezani za večno, onkraj groba, saj te povezanosti nihče in nič ne more nikoli izničiti. Ob koncu citiram njene besede, povzete iz ene njenih pesmi: Pesem je kot slika in slika je kot pesem! Oboje, tvoje prelepe slike in tvoji globoki v dušo segajoči verzi, nas bodo bogatili in razveseljevali v času po tebi, ko bomo morali živeti naprej sami in preživljati takšne in drugačne življenjske preizkušnje. Zato smo neskončno žalostni in te bomo zelo pogrešali. ANKA GORIČAN V SPOMIN Vili Vybihal Sorodniki, številni Polze-lani, nekdanji sodelavci in prijatelji ter novinarski kolegi so se poslovili od Vilija Vybihala, ki je v 83. letu klonil pod bremenom bolezni. Njegovo življenje je bilo zelo pestro, s svojim delom pa se je zapisal med pomembne Savinjčane. Rodil se je leta 1927 v Novem Sadu. Brezskrbno otroštvo je preživljal pri starih starših na Polzeli, šolska leta pa v Vojvodini. Komaj 14-leten je spoznal vojne grozote. Vili je bil rosno mlad mobiliziran v nemško vojsko in se je po vojni iz nemške mornarice z Danske vrnil na Polzelo. Bil je dijak I. gimnazije v Celju, kasneje je opravil dveletni učiteljski tečaj v Ljubljani. Po odsluženi vojaščini je uči-teljeval v Paki pri Velenju, Topolšici ter Belih Vodah. Leta 1958 je zapustil prosvetno službo in se zaposlil v Kmetijski zadrugi Polzela kot vodja kooperacije. Ob delu je študiral in končal Višjo agronomsko šolo v Mariboru ter sprejemal čedalje odgovornejše zadolžitve v Kmetijskem kombinatu Hmezad Žalec. Postal je vodja sadjarsko-drevesni-čarskega obrata Mirosan, nato upravnik Kmetijske zadruge Prebold, vse od leta 1965 pa do upokojitve, torej kar 24 let, pa je bil urednik glasila Hmeljar. Bil je pobudnik in urednik šestih obsežnih krajevnih monografij, dveh zajetnih zvezkov Savinjskega zbornika ter številnih priložnostnih in strokovnih publikacij. Sodeloval je z Enciklopedijo Slovenije, bil je dejaven član Društva novinarjev Slovenije in 20 let predsednik Planinskega društva Polzela. V zelo pestri življenjski in poklicni poti ga je gotovo najbolj zaznamovalo uredniško in novinarsko delo, saj je pri Hmeljarju poleg dela glavnega in odgovornega urednika opravljal še delo fotografa, lektorja, dopisnika in novinarja. Najraje je bil v stiku s preprostimi ljudmi, kmeti, z delavci v hmeljiščih in s kooperanti. Tam je zdrava pamet doma. Ker je bilo njegovo delo odmevno in cenjeno tudi v javnosti, je zanj prejel vrsto priznanj in odlikovanj, med drugim red zaslug za narod s srebrno zvezo, Voljčevo priznanje za časnikarsko delo leta 1986, Savinovo priznanje in še vrsto drugih. Seveda si je ustvaril družino, z ženo Zinko sta imela tri otroke, hčer in dva sinova, ter štiri vnuke, ki so bili njegova velika ljubezen. Imenoval jih je moji sončki. Še ena velika Vilijeva ljubezen pa so bile planine. Vse življenje jih je obiskoval, na Gori Oljki je bil kar štiritisočkrat. Prehodil je številne naše vezne planinske poti. V mlajših letih je bil tudi dober športnik, kot tekač na srednje proge, pozimi pa turni smučar. T. TAVČAR styling Tradicionalni literarni večer so Prešernu v čast pripravili v sredo člani Celjskega literarnega društva, člani KUD Zarja in dijaki I. gimnazije v Celju. Brez posebnega veselja Ta veseli dan kulture na Celjskem brez kakšnih izstopajočih prireditev Zdi se, da so v teh bolj žalostnih časih tudi kulturniki na Celjskem vsakoletni Ta veseli dan kulture - praznujemo ga v spomin na rojstni dan Franceta Prešerna - zastavili bolj otožno. Današnji praznik, ko naj bi kulturna ponudba radoživo in predvsem brezplačno prišla med vse ljudi, bo z izjemo nekaterih prireditev minil brez posebnega veselja. Seveda so svoje opravili v razstaviščih in muzejih, kjer so se danes odrekli vstopninam, v vseh muzejih pa so pripravili tudi brezplačna strokovna vodenja po stalnih zbirkah ali občasnih razstavah. Najbolj spektakularni pred- stavi pripravljajo v Velenju in v Žalcu. Velenjčani se bodo na svoj način poklonili 200-letnici Chopinovega rojstva z multimedijsko predstavo Staneta Špegla. Ob njegovih elektronskih predelavah Chopino-vih mojstrovin in videih bo občinstvo doživelo še izvirne izvedbe Chopinovih skladb v izvedbi mladih pianistov iz glasbene šole in saksofonsko improvizacijo na Chopinove teme Jureta Pukla. V Galeriji Velenje bo ob 10.15 predstavitev knjige avtoric Tatjane Pregl Kobe in Urške Stropnik z naslovom Navihanke, Hu-domušnice in Nagajivke. V Žalcu pripravljajo gala baletni večer Baletne sa- nje v organizaciji Društva baletnih umetnikov Slovenije. Občinstvo bo v Domu II. slovenskega tabora videlo najprej venček treh baletov na glasbo slovenskega skladatelja Marijana Lipovška ob njegovi 100-letnici rojstva ter Frederica Chopina ob njegovi 200-letnici rojstva. Drugi del večera so namenili Na-vihanki, ki je v eno dejanje skrajšana verzija celovečernega baleta. Poleg mladih slovenskih baletnih plesalk, za katere društvo blatnih umetnikov skrbi ob dejstvu, da po končanem šolanju zaradi zasedenosti baletnih ansamblov niso dobile zaposlitve, nastopajo še Gregor Eva-Nina Kozmus s čekom, ki ji bo omogočil enoletni študij v Franciji. Štipendija za Evo-Nino Kozmus Najobetavnejši mladi slovenski flavtistki Evi-Nini Koz-mus je na ponedeljkovem koncertu treh mladih glasbenih upov v Ljubljani KD fundacija podelila enoletno štipendijo za nadaljevanje študija v tujini. 16-letna Žalčanka je edi- dijo bo lahko nadaljevala štu- na slovenska zmagovalka tekmovanja Evrovizijski mladi glasbenik, ki ga prireja Evropska zveza televizijskih in radijskih postaj. S štipen- dij na eni izmed najprestiž-nejših glasbenih izobraževalnih ustanov Conservatoire national supérieur musique et danse de Lyon v Franciji. Na koncertu so se v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko En Shaa javnosti predstavili poleg mlade flavtistke še 21- letna Jasna Komar (rog) in 17-letni Bernardo Brizani (violončelo). BS, foto: STANE SUŠNIK Guštin, Alena Medič, Dana Petretič, Siniša Bukinac, Ivan Greguš ter dramska igralca Nadja Strajnar Zadnik in Boštjan Luštrik. V Celju bodo gledališčni-ki za izven uprizorili Županovo Micko, Plesni forum Celje pripravlja premiero projekta Infiniti. Razen teh dveh bo na veseli dan kulture le še prireditev v knjižnici, kjer bodo javnosti predstavili Celjsko digitalno knjižnico oziroma knjižnične projekte digitalizacije s poudarkom na spletnem arhivu Novega tednika. V Osrednji knjižnici Mozirje se bodo prazniku poklonili z zaključkom bralnega projekta Beremo slovenske avtorje in se pridružili gledališkemu igralcu Anatolu Šternu, ki bo predstavil monodramo Matjaža Kmecla: Slovo Andreja Smoleta od veselih ur. V organizaciji KUD Utrip se bodo na Rečici ob Savinji poklonili Prešernovemu rojstnemu dnevu v soboto s prireditvijo Kdo je narisal Prešerna. Poleg recitacij pesnikovih pesmi bodo pripravili razstavo njegovih portretov, za razlago pa bo poskrbel dr. Marko Marin. Šentjurčani bodo veseli dan kulture obeležili z odprtjem razstave del nastalih na Poletnem ex tempore Rif-nik ter z nastopom Jerneja Dirnbeka in Toneta Kregar-ja iz skupine Mi2. V Laškem pripravljajo nastop učencev Glasbene šole Laško - Radeče, članov Mo-PZ Laško ter Vokalne skupine Vodomke. BS, foto: GrupA V neskončnost glasbe in plesa Plesni forum Celje je pred novo premiero. Nocoj bodo prvič javno predstavili svojo novo predstavo, ki so jo naslovili Infinti -Neskončnost. Predstavo napovedujejo kot preplet neskončnih dimenzij plesa in glasbe. Nastala je v koreografiji Goge Stefanovič Erjavec, ob soustvarjanju plesalcev Ane Gu-ček, Nika Rajška, Ize Skok in Nadje Škataro. Za glasbeno podobo in izvedbo sta poskrbeli Tjaša Cepuš in Inga Ulokina z InQuartetom, kot vokalistka bo nastopila tudi Jadranka Juras. Kostu-mografija je delo Gee Erjavec, kostume pa je izdelala Darja Vrebac. Za vizualno podobo so poskrbeli Forum D in Matija Kovač, oblikovalec je bil Iztok Skok. Infiniti je avtorski projekt, v katerem se prepletajo glasba energetskih (gong) ter klasičnih instrumentov, vokal ter ples. Zgodba je potovanje posameznika v svet neskončnosti in svobode, ki ga ponuja brezmejna energija umetnosti. »Ta popolnoma nov in poseben projekt je nastal v želji po izvirnem raziskovanju giba in zvoka, ki med seboj komunicirata na dimenziji neskončnega,« napovedujejo avtorji. Predstavo bodo ponovili še v nedeljo ob 20. uri. BS V predstavi Infiniti sta plesno ustvarjala tudi Iza Skok in Nik Rajšek. Kozjansko jabolko na fotografijah V Slovensko-bavarski hiši v Podsredi bodo nocoj odprli razstavo najboljših fotografij, ki so nastale na že četrtem fotografskem ex temporu v okviru prireditve Praznik kozjanskega jabolka. Ex tempora se je udeležilo 19 slovenskih fotografov, ki so v treh dneh fotografirali pokrajino, zanimive stavbe, rastline, živali, detajle, dogajanje na prireditvi Praznik kozjanskega jabolka in ljudi. Vsak je lahko oddal 20 fotografij, med njimi pa je komisija izbrala fotografije za projekcijo in za razstavo ter podelila tri nagrade in štiri diplome. Za projekcijo je bilo izbranih 97 fotografij, za razstavo pa 37 fotografij. Prvo nagrado je prejela fotografija jabolk Andreje Ravnak, drugo fotografija portreta Mojce Cvirn in tretjo nagrado fotografija domače živali Mitje Korošca. Diplome so prejeli: Miran Orožim, Pavel Kumer, Franci Strmecki in Franc Bi-der. Ob otvoritvi razstave bodo nocoj na digitalni projekciji prikazali še preostale najboljše fotografije. BS 'www.radiocelje.com Nagrajena fotografija Andreje Ravnak. Št. 95 - 3. december 2010 - 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Smrček, ki lahko reši življenje V Laškem prva slovenska psička za pomoč in spremstvo diabetika - Bea postaja član družine, a ostaja služben pes S Francem Šolarjem, Laš-čanom, sva običajno klepetala o čebelicah in medu, pa o lectovih srčkih, ki jih izdeluje njegova žena. Prijazen možakar mi seveda ni povedal nič o svoji bolezni. Franc je namreč sladkorni bolnik. »In zadnje tri tedne še posebej srečen človek, odkar sem v družbi te dame,« nam je zaupal. Govoril je o svoji Bei, pasji lepotici s posebnim namenom. Bea je sicer ljubljenka Šo-larjevih, a je hkrati pri njih v službi. Ves čas. In temu primerno se tudi obnaša. Njena skrb je raven glukoze v krvi skrbnika in opozarjanje na morebitno nevarnost. To, da so številni psi dejansko najboljši prijatelji človeku, da rešujejo življenja, to že veste. Poznate zgodbe o psih, ki pomagajo skozi vsakdan slepim, invalidom, zgodbe o pasjih smrčkih, ki ob naravnih nesrečah zavohajo, kje še tli iskrica življenja pod ruševinami ali snegom. Da pa znajo kužki opozarjati tudi na spremembe v človeškem telesu? Bea je prva psička v Sloveniji, ki izšolana za pomočnika diabetiku. Srečen izbranec Beo je vzgojila in izšolala Maja Golob, kinološka sodnica in vaditeljica, ki se je v ZDA izšolala za šolanje psov pomočnikov. Tako je Sloveniji prva predstavila pse za pomoč diabetikom, pse za gluhe ter celo pse za odkrivanje alergenov v hrani (npr. glutena, arašidov Maja je sicer izšolala dve psički, vendar je ena šla v ZDA, za Beo pa so iskali slovenskega lastnika. Franc in Tatjana sta Beo prvič videla v televizijski oddaji, v kateri so iskali skrbnika zanjo. Takoj sta bila »pečena«! »Prepričana sem bila, da nočemo nobene živali več, saj smo se na prejšnjega psa tako zelo navezali, da je bila huda tragedija, ko smo ga izgubili,« se spominja Tatjana. A Bea je vendarle nekaj popolnoma drugega. Franc je bil izbran med številnimi kandidati in angleška špringer španjelka se že tretji teden navaja na nov dom in način življenja. Franc pa z njo! »Preden smo dobili psičko, sem se precej zapustil, nisem se dovolj gibal. Zdaj je to čisti drugače, z Beo greva tudi do petkrat dnevno na sprehod,« se pohvali. »Izbrala sem Franca, ker sem že v prvem pogovoru z njimi dobila dober občutek. Na vsa moja zastavljena vpra- »V Sloveniji niti ni ustrezne zakonodaje glede šolanja psov pomočnikov, zato to počne več ljudi, ki niso strokovni usposobljeni. Če potrebujete psa pomočnika, bodite previdni, na koga se boste obrnili,« opozarja Golobova. Pasjo damo, ki lahko s pravočasnim opozarjanjem bolnika celo reši življenje, je vzgojila Maja Golob. šanja sta s soprogo odgovorila tisto, kar sem hotela slišati. Tudi prvi kontakt z Beo je bil prečudovit. Verjamem, da sem se prav odločila,« je povedala Golobova. »Ni rečeno, da izšolan pes vedno najde kontakt s človekom. Če se ne razumeta dobro, se lahko zgodi, da pes ne bo nakazoval, za kar je bil izšolan. Zato je zelo pomembno izbrati pravega kandidata, ki se bo ujemal s psom. Oseba mora imeti rada pse in cela družina se mora strinjati s tem, da pes biva v hiši. Če tega ni, psa ne oddam,« še pravi. Kdaj je Franc »preveč sladek«? Ja, z »imeti rad« je križ, seveda v pozitivnem smislu! Bea je namreč silno prikupna psička in seveda se človek težko upira želji, da bi jo crkljal do nezavesti. A ob tem se je treba zavedati, da je Bea vendarle v službi. 24 ur na dan. Franc je ves čas v središču njene pozornosti, tudi čez noč ga čuva v spalnici. Brezpogojno mora ubogati njegove ukaze in v dveh urah, ko smo jo obiskali, leto in pol stara psička ni niti enkrat zalajala. Njene pozornosti ne smejo motiti drugi kužki, želja po igri ali razposajenost, da bi stekla za iz-zivajočo sosedovo mačko _ »Če ji rečem >prostor<, bo na istem mestu ostala tudi dve uri, dokler ne bo dobila drugačnega ukaza,« pove ponosni Franc. Da se je psička priučila tolikšne discipline, je bilo treba veliko dela in časa. »Pes za diabetike se zelo raz- likuje od drugim psov, tudi šolanje je dolgotrajnejše, celo do 9 mesecev, in zahtevnejše,« pravi Golobova. Bein smrček nosi veliko odgovornost. Franc si mora ra- ven sladkorja meriti tudi do šestkrat dnevno, seveda ne gre brez vbrizgavanja inzulina. »Zelo zelo hitro se lahko zgodi, da mi močno pade ali naraste vrednost sladkorja v krvi. Eno minuto sem še v redu, v naslednji me zmanjka. Odkar imamo Beo, se mi kaj hujšega še ni zgodilo, opažam pa, da me, kadar se mi poviša vrednost sladkorja v krvi, psička začne lizati po roki,« pravi Franc. Kako je to mogoče, nam je pojasnila Beina vzgojiteljica: »Pes zazna kemične reakcije, ki se začnejo dogajati v telesu, še preden jih oseba občuti in človeka seveda opozori. Nakazovanja so lahko različna in prilagojena posamezniku. Lahko nanj skoči, ali se uleže pred njega, ga začne lizati, kot to počne Bea.« Kot še pravi Golobo-va, je Bea izjemno primerna za psa pomočnika, saj ima izjemen karakter, je družabna, hkrati vodljiva. Gre za lovsko pasmo, kar pomeni, da rada dela, sicer pa je tudi dobro socializirana in navajena drugih ljudi in živali. Skupaj v dobrem in slabem Do sedaj sta se Franc in Bea predvsem spoznavala. Sledil bo še skupni trening pod strokovnim vodstvom Golobo- Maja Golob je kinološka sodnica in vaditeljica, sicer pa vzrediteljica sibirskih huskyjev in beauceronov. Zadnja leta se ukvarja s šolanjem psov pomočnikov, za kar se je usposobila v ZDA. V Sloveniji je prva predstavila pse za pomoč diabetikom, za gluhe ter za odkrivanje alergenov. Letos je izšolala labradorca Mosesa, ki je sedaj spremljevalec invalida, ter dve psički za pomoč diabetikom, Beo in Coro, v ZDA pa je tudi že odšla psička za pomoč gluhi osebi. Izšolala je še Eliasa, psa za pomoč alergi-kom. Šolanje takšnih psov pomeni velike stroške, ki jih Golobova pokriva večinoma z donatorskimi sredstvi. Še zmeraj zbira sponzorska sredstva za nakup in šolanje Bee, ki jo je Franc sicer dobil zastonj. Bea je v življenje Franca in Tatjane Šolar vnesla kar nekaj novosti. Tatjana je zaradi vestne psičke malce manj v skrbeh za moža, Franc pa je spet dobil voljo do gibanja in neskončnih sprehodov. ve. »Čaka nas še nekaj dela z vajami iz poslušnosti ter specialnih vaj nakazovanja. Mislim, da ne bo problemov,« je optimistična. Zatem bo Bea dobila še posebno oprsnico, na kateri bo zapisano, da je delovni pes, pes v službi (service dog). To pomeni, da bo lahko s Francem šla kamorkoli. Bea nas medtem opazuje z rahlo zamišljenim, pronicljivim pogledom. Precej se razlikuje od ostalih psov. Ne skače po ljudeh, ne laja na obiskovalce, ves čas pa je rahlo na preži. Seveda se je prišla po-crkljat tudi k nama, obiskovalcema, ampak je bilo to bolj v smislu: »No, dajmo se spoznat in povohat _ prav, to sta torej vidva.« »Kar »Ja, saj vem, da sem ljubka, in da si kar predstavljate, kako se vržem pred vami na hrbet, da bi me čohljali po trebuščku. Ampak, veste, nimam časa za takšne stvari. Sem namreč v službi!« se tiče crkljanja, Bea bolj spominja na kakšno mačko. Zanje je namreč značilno, da si same vzamejo toliko izrazov naklonjenosti in ljubezni, kot jim pač ustreza. Tudi pri Bei je tako,« razmišlja Franc. Bea je postala družinski pes, ki je našel mesto v hiši in v srcih domačih. Upamo in želimo le, da ne ji ne bo treba pogosto uporabiti svojega znanja in sposobnosti. Smo zapisali, da gre za delovno psičko? Pravzaprav gre za psičko s poslanstvom! POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Tudi za namene zbiranja sponzorskih sredstev za šolanje psov pomočnikov je Maja ustanovila Društvo K9 Servis s sedežem v Črnem vrhu nad Idrijo. Več informacij dobite na spletni strani www.k9-servis.com. V klub se lahko seveda včlanite, donirate lahko pasjega mladička, opremo, hrano za psa ali postanete denimo botrska družina za kakšnega mladička. Sredstva pa društvo zbira na TRR 051008013088396. Božična idila s hriba V Domu sv. Jožefa nad Celjem izdelali jaslice za vseslovensko razstavo v Marijini cerkvi v Celju Božična idila - sv. Jožef nad Celjem so ročno izdelane in postavljene jaslice poimenovali izdelovalci z delovno te-rapevtko Saro Črepinšek. Skupaj z drugimi slovenskimi jaslicami bodo od jutri, 4. decembra (odprtje bo ob 17. uri), do 9. januarja na ogled in v občudovanje v Marijini cerkvi v Celju. Kar dva meseca in pol so se družili stanovalci doma in izdelovali svetopisemske figurice ter pri tem spretno uporabljali različne materiale, da so izpod njihovih prstov, ki včasih ne ubogajo več tako, kot so v mladosti, izvabili sporočilo o Jezusovem rojstvu. Nekaj dni pred prvo advent-no nedeljo je bilo njihovo delo, več kot sto ur so izdelovali velike jaslice, poplačano z ogledom in občudovanjem stanovalcev in obiskovalcev doma, nato je božična idila s hriba romala med ostale jaslice v Celje. Njihove jaslice bodo obiskovalci kaj hitro prepoznali po značilni obliki cerkve sv. Jožefa na hribčku nad Celjem, kjer je umetnina nastala. Vanjo je vsak ustvarjalec vdihnil delček sebe, svojih spominov iz doživljanja prazničnega decembra v otroštvu ali s svojo družino. Sicer pa so tudi svojci stanovalcev priskočili na pomoč, če je bilo potrebno, in pomagali s kakšnimi deli ali z napeljavami, ki jih v skupini morda ne bi zmogli sami, ponosno pripoveduje delovna te-rapevtka Sara in ne pozabi pohvaliti vsakogar posebej, ki je pridal svoj delež h končnemu izdelku jaslic. »Ponosna sem na to naše skupinsko delo, pri katerem nas je ves čas bodril in nas spodbujal tudi gospod Jože Planinšek, ki zdaj tudi ne skriva ponosa in zadovoljstva, da je skupina, kljub občasnim težavam in tegobam, ki pridejo na jesen življenja, zmogla opraviti zastavljeno delo in vanj vliti toliko ljubezni, znanja in veselja. To so bile res prijetne urice, in sicer ob vseh drugih dejavnostih, ki se jih stanovalci doma tudi udeležujejo. Pred kratkim smo v domu postavili tudi razstavo ročnih del.« Vesel božič vam želijo: (1. vrsta z leve) Tonček Vrenko, Viktor Berk, Milica Ožek, Marina Grum, Anica Resnik, Štefka Vidmar, Eli Zalokar, (2. vrsta): Jože Planinšek, Rozi Majcen, prostovoljka Marta Pavlič, Marija Vertovšek, Milena Hohnjec, Zalika Gobec, Mici Bobek, Anika Šraml, Angela Ingruber - Klemenšek, Julijana Vetrih, Marija Draksler in delovna terapevtka Sara Črepinšek. Rojstvo jaslic »Najprej je bila ideja,« se rojstva jaslic spominja delovna terapevtka Sara. »Že sredi avgusta nas je pater Leopold A. Grčar, frančiškan z Brezij, povabil k izdelovanju jaslic za vseslovensko razstavo, in sicer v zahvalo za ev-haristični kongres, ki je bil letos v Celju. Nad povabilom smo bili navdušeni. Od tistega trenutka nismo več držali križem rok. V neki nemški reviji smo izbrskali napotke za izdelavo jaslic in za pomoč pri prevodu v slovenščino zaprosili Iva Jakopa, bližnjega soseda, ki redno prihaja k nam v dom.« »Z veseljem sem opravil to delo,« povzame Ivo, »a kakšnih posebnih zaslug za tako imeniten končni izdelek, kot je nastal, nimam. So mi pa misli ob obisku skupine, ki je izdelovala jaslice, večkrat poletele v mlajše dni, v čas, ko sva z bratom pomagala mami, medtem ko je bil oče v službi, pripravljati in izdelovati jaslice in krasiti dom. Pojem božiča in Božička v moji mladosti, v času pred vojno, ni bil tako pogosto uporabljan, kot je zdaj. Otroci smo pričakovali sveti večer, Jezusovo rojstvo, izdelovali smo jaslice _ Še pred prvim snegom smo nabrali mah v gozdu _ Sveto družino, ovčke in pastirje smo izdelali iz kartona in jih nato skrbno hranili še za naslednja leta. Danes pa gredo prazniki vse preveč v komercialno smer in izgubljajo pravi čar in pomen.« Ob nastajanju jaslic so se tkale podobne zgodbe in spomini. »Vsak je delal tisto, kar je zmogel in znal, kot v kak- Minule dni so v Marijini cerkvi v Celju postavljali jaslice za razstavo, med njimi tudi tiste z Jožefovega hriba. Na sliki jaslice iz celjskega vrtca Danijelov levček. (Foto: GrupA) Več kot sto ur je vtkanih v izdelavo jaslic, ki bodo na ogled od 4. decembra do 9. januarja v Marijini cerkvi v Celju na razstavi vseslovenskih jaslic. šni sestavljanki,« pripoveduje Sara, »in pri delu smo uporabljali različne materiale: les, kamen, volno, žico, blago, glino, lepilo, ki smo jim bili kos, pri čemer smo se domislili tudi različnih podrobnosti, po katerih bodo naše jaslice, razen po cerkvici na hribčku, še prepoznavne. Kot je na primer dobri pastir, ki išče svojo ovco, ta pa je, le dobro poglejte (namig za obiskovalce), skrita za hlevčkom. Tudi stanovalka na vozičku tik ob hlevčku ponazarja našo dejavnost.« Vsi ustvarjalci jaslic so pritrdili Sarini pripovedi o izdelavi jaslic, ob katerih so se krepili medsebojni odnosi, tkali spomini in zgodbe _da je ob prešernem razpoloženju v pričakovanju praznikov kdaj pa kdaj kanila tudi kakšna solza _ pa spet smeh, ko se jim kakšna figurica morda ni najbolje posrečila. »Nekoč, ko smo bili še otroci,« so hiteli obujati spomine »jasličarji« s hriba, smo izdelovali figurice iz lesa in lepenke, namesto lepila smo uporabljali kar moko, pomešano z vodo. »Nad jaslicami smo postavili smrečico! Namesto bonbonov smo v svilnate papirčke zavijali orehe ali drobna jabolka, na veje obesili do- ma pečene piškote in jih ponoči na skrivaj smukali z vej,« so si sledile skoraj na las podobne zgodbe iz dni, ki ne bodo šli nikoli v pozabo. Tako kot v lepem spominu ostaja tudi rojstvo jaslic na hribu. Te zdaj s svojim sporočilom, »dete božje prosi za nas«, vabijo obiskovalce od blizu in daleč v Marijino cerkev v Celje z dobrimi željami vseh ustvarjalcev jaslic Doma sv. Jožefa - varstvo starej ših in jim želijo lepe in blagoslovljene božične praznike. MATEJA PODJED Foto: SHERPA Gorenje v eno, Celje v drugo smer ^ Trebanjski nokavt zamajal Zlatorog Celjski rokometaši so v svoji dvorani doživeli boleč poraz s trebanjskim Trimom (31:33), danes pa bodo odpotovali v Nemčijo na tekmo lige prvakov z Rhein-Neckar Lownom (RNL). Proti Trimu so predvsem po zaslugi vratarja Aljoše Rezarja vodili s 4:1 in 5:2, potem pa se je nenadoma vse zaustavilo, ko je bila očitna polna mera podcenjevanja. Gostom je uspevalo vse in Celjani so doživeli že četrti prvenstveni poraz v tej sezoni. Po njem niso več odvisni zgolj od samih sebe v boju za naslov državnega prvaka. Z Gorenjem, ki še nima poraza, bodo igrali še trikrat. Celjsko moštvo je bilo očitno slabo pripravljeno pred sezono, poškodbe so se vrstile, vseeno so v igro vstopili Pajovič, Kokšarov, tudi Zorman pri šestih golih zaostanka v 41. minuti. Pivovarji so se približali na gol zaostanka v 49. minuti, ko je bilo še dovolj časa za preobrat, ki pa ga niso bili sposobni uprizoriti. »Prejel sem klic od predstavnika glavnega pokrovitelja. Naslednji teden bomo imeli sestanek, poraz ne bo minil brez posledic. V naslednjih dneh bodo znane usode igralcev, ki jim potečejo pogodbe, kot tudi nadaljnje smernice,« je resnost položaja orisal direktor Roman Pungart-nik. Trener Miro Požun nam je takoj po zaključku obračuna s Trimom dejal: »V tekmo nismo šli tako, kot bi morali, nato je nastala panika. Vprašanje je, če smo tako dobri, kot se govori, kajti očitno ne znamo preobrniti takšne tekme. To je zame velik poraz. Vprašanje je, če še imam kaj iskati na celjski klopi Včeraj je prihitel na novinarsko konferenco: »Gledal sem posnetek tekme in ne počutim se najbolje.« Potem je nadaljeval: »Bil sem zelo razočaran. Začutil sem moralno dolžnost, da ponudim odstop. Seveda s tem nisem mislil takoj, ker moramo vztrajati skupaj do 22. decembra, ko imamo zadnio letošnjo tekmo. Tedai bomo sedli in se pogovorili, kako naprej.« Ko je napovedoval evropsko tekmo, se je spet vrnil na žgočo temo: »Ne zmoremo se še osredotočiti na Nemce. Sredin poraz je pustil pregloboke posledice, kar je bilo vidno na četrtkovem treningu. Vsi se zavedamo, da si poraza ne bi smeli privoščiti. A življenje gre naprej. Forma RNL se dviguje, tudi samozavesti ima več po gladki zmagi nad Kielom. Nam se pač ponuja možnost za rehabilitacijo in delno opravičilo za sredino sramoto.« Zakaj pa je do nje sploh prišlo? »Zaradi mentalitete in zbranosti. Hvalospevi po zmagi nad Chambery-jem so privedli do sprostitve, do pod- zavestnega podcenjevanja nasprotnika. To se dogaja ljudem na našem območju. In potem, ko si nenadoma želijo spremeniti stvari, ne zmorejo več pretakniti v višjo prestavo. Boj sicer še ni izgubljen. Bistveno moramo spremeniti tekaško sposobnost ekipe in hitrost igranja v obeh smereh ter izboljšati homogenost.« Glede moštva RNL je spregovoril David Razgor: »Ima praktično dve enakovredni ekipi. Za osvojeno točko ali dve bi jih morali ujeti neraz-položene, obenem bi morali prikazati najboljšo igro te sezone.« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Trener Miro Požun: »Bil sem zelo razočaran. Začutil sem moralno dolžnost, da ponudim odstoD.« Gorenju so se izpolnile želje na žrebu na Dunaju. V osmini finala pokala EHF se bo pomeril z avstrijskim Bregenzom. Prva tekma bo v Rdeči dvorani 19. februarja, povratna pa teden kasneje. Trenerja Branka Tamšeta ne moti dejstvo, da bo druga tekma v gosteh, obenem pa je zadovoljen tako s kakovostjo tekmeca kot tudi z oddaljenostjo prizorišča, ki bo omogočala ogled obračuna številnim velenjskim navijačem. Z diplomo, a brez tekem Trener nogometašev CM Celja Stane Bevc je pridobil najvišjo možno nogometno izobrazbo in s tem naziv strokovni trener UEFA PRO. Naslov njegove naloge je Delovanje napadalcev v fazi branjenja. Zagovor je opravil v sredo na Olimpu, potem pa je sledil še teoretični del. Njegov mentor je bil Miloš Rus, v komisiji pa ugledni slovenski nogometni strokovnjaki. Naslednji dan so Bevc in njegovi igralci izvedeli, da jim odpade še druga prvenstvena tekma zapored. Na podlagi Tekmovalnega pravilnika NZS in ob upoštevanju trenutnih vremenskih razmer ter neugodne napovedi za 4. in 5. december je sekretar 1. SNL Andrej Zalar sprejel odločitev, da se vse tekme 20. kroga preložijo. CM Celje bi moralo v nedeljo igrati v Kranju s Triglavom, Rudar pa doma z Mariborom. Termin preloženih tekem bo znan naknadno, o usodi jesenskega dela v luči zadnjih vremenskih dogodkov pa bo danes odločalo predsedstvo Združenja 1. SNL. 11. decembra je sicer na sporedu lokalni derbi med CM Celjem in Rudarjem _ DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Stane Bevc se načelno izogiba pohval, toda v zadnjem času je za prizadevnost na treningih našel precej lepih besed za Dragana Čadikovskega. Navdušile v derbiju Celjskim kegljavkam gre spet vse od rok v državnem prvenstvu. Na kegljišču Golovec je Lanteks gostil drugouvrščeno Eto iz Kamnika in jo premagal z 2:0 oziroma 8:0 v ekipnih točkah, 23:1 v setih in z razliko v podrtih kegljih +329! Zdaj ima 18 točk, Eta 13, Brest 12 _ Barbara Fidel je podrla kar 603 keglje. Tudi ostale so bile odlične: Eva Sajko 590, Gordana Radič 578, Anja Kozmus 562, Nada Savič 561, Rada Savič 549. Fidelova je trenutno vodilna na svetovni lestvici, tako za njo pa je Rada Savič. DEAN ŠUSTER Trener in selektor Lado Gobec v objemu z vodilnima igralkama svetovne kegljaške lestvice Rado Savič (levo) in Barbaro Fidel NOVI ITEDN^K SPORT 19 Petra Majdič: še višje, še hitreje Slovenska šampionka še vedno prisega na Roglo »V zadnjem času smo se bolj kot s čim drugim ubadali z vprašanjem, ali bo v Sloveniji sneg, da bomo lahko trenirali doma. Naše želje so se uresničile, tako da smo lahko veseli. Kot sem sama lahko zadovoljna z začetkom sezone,« je slovenska tekačica na smučeh Petra Majdič v torek v Ljubljani še upala, da bo na Rogli dovolj snega. Ko je tja prispela popoldne, se je skupaj z upravljavci smučarskega centra veselila debele snežne odeje, ki bo omogočala trening na »domačem« smučišču. Smučino je slovenska šampionka preizkusila še isti dan. »Poleti sem trdo delala, vse je teklo po načrtih. Stopničke so bile moja želja, ki se je uresničila. Zdaj grem lahko bolj sproščeno v nadaljevanje sezone. Upam, da mi bo tudi zdravje služilo kot v Skandinaviji,« je na Rogli sproščeno razlagala Majdičeva. Kot je verjetno znano, se je v minulem vikendu na tekmah svetovnega pokala dvakrat zavihtela na stopničke in seveda razveselila svoje oboževalce. »Nihče ni vedel, niti zdravniki, ali bom še uspela oziroma če se bom lahko vrnila po tako hudi poškodbi. Tako sem že v osnovi izpolnila cilj letošnje sezone, torej vrnitev na najvišji nivo, s čimer sem dokazala, da se »Za vrhunskega športnika je prava nadmorska višina dodana vrednost, ki jo iščemo povsod po svetu. Glede treninga je Rogla zame idealna,« trdi Petra Majdič. da v kratkem času doseči vrhunsko pripravljenost.« Verjetno pa, kot je v vaši navadi, stremite še višje? V življenju je tako, da ljudje vedno želimo še višje, še hitreje, in to na vseh področjih. Seveda so te želje prisotne tudi v športu, kjer se praktično nikoli ne zaspi na lovorikah. Sama se nenehno trudim, cela ekipa dela na tem in pričakujemo podobne ali še malenkost boljše rezultate. Seveda je vsem v spominu vaš padec na olimpijskih igrah in tudi kasnejše dogajanje, ko ste Slovenijo osrečili s kolajno. Vas še kdaj bo- Majdičeva je napovedala, da bo na Rogli ostala do petka. »Nato se prek Benetk odpravljam na naslednjo tekmo v Dusseldorf, od koder se bom spet vrnila na Roglo. Če bo možno, bo Rogla moja postojanka celo zimo. Moja velika želja je, da lahko treniram doma, hkrati pa nastopam na vseh tekmah.« lijo rebra? V zadnjem času, moram sicer potrkati, ne. Vendarle sem jih na zadnjih tekmah le čutila. V resnici se pozna, da telo na tekmah drugače reagira kot na treningu. Na novinarski konferenci ste rekli »moja Rogla« ^ Tukaj sem praktično že 15 let, vsako leto. Poleti dva meseca, pozimi še več. Tako preživim skoraj več časa na Rogli kot doma. Tu se super počutim, saj se mi zdijo pogoji idealni. Po moje so proge na Rogli v slovenskem merilu najboljše za vrhunski tek na smučeh. Ja, zato res lahko rečem, da je Rogla tudi moja. Obvladate tudi alpske smuči? Pred leti sem smučala, zadnja leta pa mi to zaradi možnosti poškodb prepovedujejo. Vendarle mislim, da še znam delati tudi klasične zavoje. URŠKA SELIŠNIK Foto: Grup A Lahko presenetijo še proti Partizanu? Celjske košarkarice so si že v prvi tekmi proti Mariboru Bučarju praktično zagotovile napredovanje v pokalnem tekmovanju, saj so doma zmagale za 34 točk. Nato so izgubile v Mariboru s 74:61 in se kljub temu prepričljivo uvrstile na zaključni turnir, 16. leto zapored. Do konca prve polovice Jadranske lige sta preostala še dva kroga, na vrhu lestvice pa so s po enim porazom Gospič ter Partizan in Celje, ki se bosta jutri pomerila v dvorani Gimnazije Celje - Center. Ce-ljanke so uprizorile najboljši štart v mednarodni ligi doslej, ko imajo v deseti sezoni največ preglavic doslej. Izgubile so generalnega pokrovitelja, tri košarkarice pa so se huje poškodovale, Gortnarjeva, Keri-nova in Tavićeva. Za nameček je tudi Nika Barič morala zaradi poškodbe gležnja izpustiti tekmo proti Medveščaku, vendar bo jutri spet zaigrala. Trenutno je druga strelka Jadranske lige, skupaj z Ano Turči-nović sta med petimi najboljšimi igralkami lige po indeksu uspešnosti, Turčinovićeva pa je s 17 leti s precejšnjim naskokom najboljša skakalka Jadranske lige. Nika Barič Njun strateg Damir Grgič ima razlog za zadovoljstvo: »Z zmago proti Medveščaku smo naredili še en velik korak k uvrstitvi na zaključni turnir. V tekmo proti Partizanu lahko gremo povsem sproščeni. Tekmec Uspešni v obrambni akciji, Barbara Hren (številka 15) in Mojca Kodre (18). Močan odpor Šempetrank Odbojkarice šempetrske Alianse ostajajo v dobri formi. V ponedeljek so sicer izgubile polfinale slovenskega pokala v Mariboru proti favoriziranemu Kamniku s 3:1, vendar so se odlično upirale. V prvem nizu so imele celo dve zaključni žogi, toda Gorenjke so slavile z 31:29. Drugi niz so Savinjčanke dobile s 25:23, potem pa je začel njihov odpor slabeti. Reckova je zbrala 21 točk, Hrenova 18, La-kovškova 12 in Kodretova 11. DŠ, foto: MM (arhiv NT) Kiti kot Karate Kid V dvorani Osnovne šole Kanal ob Soči je bil še zadnji od treh turnirjev za pokal Slovenije v karateju za tekmovalce do 18 let. V starostni kategoriji mlajše deklice je tekmovala tudi 11-letna Žalčanka Kiti Smiljan, članica KK Shoto-kan Velenje. Svoje odlične rezultate s prejšnjih dveh je potrdila tudi na zadnjem turnirju. Postala je skupna zmagovalka v katah, katah ekipno, v borbah pa je osvojila 2. mesto. Seštevek točk vseh turnirjev v obeh disciplinah, kate posamezno in borbe, jo je uvrstil na 1. mesto. Nagrade bodo podeljene na državnem prvenstvu do 21 let, ki bo jutri v Žalcu. Organizator bo KK Nestor v sodelovanju s KZS. Kiti je začela trenirati karate v KK Žalec, zdaj pa redno trenira borbe pod vodstvom Damirja Vrbaniča v KK Nestor Žalec, kate pa pod vodstvom Alise Redžič v KK Shotokan Velenje. Poh- Kiti Smiljan vali se lahko s številnimi naslovi. Je večkratna državna prvakinja, pokalna zmagovalka v katah in članica državne reprezentance. Nosilka rjavega pasu je stala na stopničkah na turnirjih na Madžarskem, Hrvaškem, Češkem in v Italiji. Sodi med najbolj obetavne slovenske karateistke. DEAN ŠUSTER je eden izmed klubov z največ trofejami na območju nekdanje Jugoslavije. V tej tekmi je velik favorit. Mi se ne bomo predali in bomo skušali pripraviti še eno veliko senzacijo. Ne zgodi se vsak dan, da igraš proti tako renomirane-mu tekmecu, ki ima letos resnično odlično ekipo, ki jo sestavlja 12 izjemnih posameznic. Zato vabim vse ljubitelje košarke, da pridejo v našo dvorano. Menim, da so si moja mlada, a zelo srčna dekleta s svojimi igrami zaslužila podporo s tribun.« Milica bo oblečena Beograjski Partizan se je prvič vključil v Jadransko ligo. Edini poraz je doživel po podaljšku z ekipo Radi-voj Korać. Odlično igra tudi v pokalu Fiba. Trenerka je Marina Maljkovič, hči slovitega trenerja Božidarja Maljkovića. Prva zvezdnica črno-belih je 27-letna srbska reprezentantka Milica Dabovič. Partizan je že njen trinajsti klub v karieri, med drugim je igrala tudi za evropskega prvaka Spartak iz Moskve. V javnosti pa je njeno ime in še posebej telo znano predvsem od januarja. Nemška revija za moške FHM je objavila njene gole fotografije. Milica je dejala, da se je slekla zaradi stave _ DEAN ŠUSTER C^t^- CHTVDDA PANORAMA MALI NOGOMET Pokal Slovenije, četrtfina-le: Puntar - Dobovec 2:0 (0:0), Litija - Nazarje 11:1 (6:0); Letojne (31). KOŠARKA 1. SL (ž), 10. krog: Ježica - Celje 40:75; Pavli 12, Ga-brovšek 9; Turčinović 23, N. Belak 12, Abramovič 11, Klav-žar 9, Jagodič 7, Klein 6, Jev-tovič 5, U. Belak 2. Pokal KZS (Ž), 2. krog, povratna tekma: Bučar Maribor - Celje 74:61; Drozg 26, Ornik 12; Jagodič 16, Abramovič 12, Gaberšek, Jevto-vič, Bosilj 5, Klavžar 4, Čoh, Klein 3, N. Belak 2. ROKOMET 1. SL, 12. krog: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 31:33 (13:15); Rnić 10, Gajič 7, Vugrinec 5, Kokša-rov 3, Toskić, Metličić 2, Prieto, Zorman 1; Skube 13, Radelj, Sušin 5. (MiK) Sportni KOLEDAR Petek. 3. 12. KOŠARKA 1. SL, 8. krog: Maribor Messer - Šentjur (17). MALI NOGOMET 1. SL, 11. krog, Škofije: Tomi Press Bronx - Dobovec (20). 2. SL, 8. krog: Ajdovščina - Nazarje (20). Sobota. 4. 12. ROKOMET Liga prvakov, 7. krog skupine A, Mannheim: Rhein-Neckar Lowen - Celje Pivovarna Laško (15.30). 1. SL, 12. krog, Velenje: Gorenje - Loka (19). 1. B SL, 10. krog: Celje Pivovarna Laško B - Velika Nedelja (17). KOŠARKA 1. SL, 8. krog, Domžale: Helios - Elektra (19), Laško: Zlatorog - Mercator (19.30). 1. B SL, 11. krog: Grosuplje - Konjice (17.30), Nova Gorica - Rogaška (20). Jadranska liga (ž), 10. krog: Celje - Partizan (19). 1. SL (ž), 10. krog: Rogaška - Ilirija, Konjice: GVT -Kranjska Gora (16.30). ODBOJKA 1. SL (ž), 10. krog, Miklavž: Formis Bell - Aliansa (18). SPORT ■ V V ■ Lascani za prevzem vodstva Danes in jutri je v 1. SL za košarkarje na sporedu 8. krog. V tem krogu so prosti vodilni Hopsi. Prva tekma bo že drevi. V Mariboru bo pri ekipi Mes-serja gostoval Šentjur, ki je v soboto doma klonil proti Hopsom. Ekipa Damjana No-vakoviča bo imela vse prej kot lahko delo, saj je Messer ujel pravo formo in bo zagotovo zahteven nasprotnik. Zlatorog bo po porazu na Kodeljevem naredil vse, da popravi vtis in pred domačimi gledalci premaga Mercator iz Škofje Loke. Slednji na lestvici ob le eni zmagi in petih porazih zaseda predzadnje mesto. Drugouvrščeni Lašča-ni, ki se lahko pohvalijo z razliko v koših +72, so nesporni favoriti, morebiten poraz bi bil veliko presenečenje. Najtežje delo v tem krogu bo najbrž imela Elektra, saj gostuje v Domžalah pri He-liosu. Šoštanjčani imajo sicer na lestvici enako število točk kot Domžalčani (10). Košarkarji Rogaške po desetih krogih v 1.B SL zasedajo vodilno mesto, ko imajo zmago več od Šenčurja, Portoroža in Litije. V preteklih dveh sezonah je Rogaški, ki jo je vodil trener Boris Zrinski, za preboj med prvoligaško druščino vselej zmanjkalo zelo ma- lo, zato je želja igralcev v letošnji sezoni še toliko večja. Višji rang tekmovanja zagotavlja le prvo mesto, preostali dve vodita v dodatne kvalifikacije. Ali bo Rogaški uspelo, je težko napovedovati, saj je do konca prvenstva še veliko tekem. Dejstvo pa je, da je ekipa s trenerjem Matejem Bak-šičem ujela zmagovalni ritem. Jutri bo moštvo gostovalo v Novi Gorici. MITJA KNEZ SAVINJSKA KOŠARKARSKA LIGA brglez .com Študentje na vrhu V 2. krogu Savinjske košarkarske lige je bilo odigranih vseh pet tekem. Izidi: BSB Otok Celje - Brglez.com 64:48, Študentski klub Žalec - Frizerstvo Anita 79:69, Kamnoseštvo Vogri-nec - Zlatorog Laško 105:61, Arkes Velenje - Domžale 70:37, Mladi Polzela - Gradia Celje 36:60. Po dve zmagi imata ŠK Žalec in Arkes, po eno Gradia, Polzela, Zlatorog, Vogrinec in BSB, brez so še Anita, Brglez in Domžale. Pari 3. kroga v nedeljo, 5. decembra: Zlatorog - Žalec (8.00), Brglez - Vogrinec (9.15), Gradia - BSB (10.30), Domžale - Polzela (11.45) in Anita - Arkes (13.00). Zaostala tekma BSB - Vogrinec bo 19. decembra. Na listi strelcev vodi Dalibor Matijevič (45 točk) pred Denisom Frecetom (42) in Borisom Kovačičem (39). DOTISK VAŠEGA IMENA NA AKTUALEN KLUBSKI DRES DBESIžeoii 30EUB MAJICE že od 5,00 EUB ŠPORTNI COPATI že od 35f76EUB AKTUALNI TRENIRKA_ 1,00 EUR LONČEK PRVAKOV Dvorana Zlatorog Celje Opekarniška cesta 15 KLUBSKA PRODAJALNA, DVORANA ZLATOROG Akcija velja do razprodaje zalog. DECEMBRSKI DELOVNI tÂsfRODAJALNE: TO SOBOTO, MED 8.00 IN 15.00 Areno/ztna^c Začetki Za aktivno igranje nogometa sem se navdušil leta 1990, ko seje začelo svetovno prvenstvo v Italiji. Tako sem z 11. leti začel s treningi v NK Ilirija, kjer sem ostal dve leti, nato pa sem kot mladinec prestopil v NK Ljubljana in ostal vse do konca mladinskega staža. Nadaljeval sem v članski ekipi NK Livar, kjer sem po dveh letih prestopil v NK Koper in tudi tukaj ostal dve leti. Nato je sledil prestop v NK lUura (takrat še v 1. ligi). Po razpadu kluba sem se odpravil v tujino, na Ciper in štiri leta igral za Enosis Neon Paralimni in nato še eno leto za ciprski klub Agia Napa. V sezoni 2010/2011 sem sklenil pogodbo z NK Celje. V času svoje kariere sem leta 2002 igral tudi za slovensko reprezentanco (zlata generacija). Klubi do sedaj NK Ilirija, NK Ljubljana, NK Livar, NK Koper, NK Mura, FC Enosis Neon Paralimni, FC Agia Napa, NK Celje Z fI Enosis Neon Paralimni smo bili na razpotju ali ostanemo ali izpademo iz lige, bila je odločilna tekma. Dosegel sem edini in za nas najbolj pomemben gol na tej tekmi, in sicer iz podaje iz kota. Zmagali smo z 1:0 ter se uvrstili med prvih šest. Naj veselje Vsekakor vpoklic v slovensko reprezentanco Naj žalost Trenutno slabi rezultati s Celjem. Glede na ekipo, ki jo imamo, si takšnega mesta ne zaslužimo. Seveda pa je na nas, da nonravimn slabe r(>7ultati>. JAZ IN KLUB Uspehi Osebno si štejem za največji uspeh vpoldic v slovensko reprezentanco in odhod v tujino. Nastopi 109 nastoDov in 6 aolov v 1. SNI * Z NK Celje si želim osvojiti vrh lestvice, osebno pa imeti čim manj poškodb. Publika Je zahtevna, kar je tudi prav. Vsekakor je lažje igrati, če te publika spodbuja. Potrudili se bomo, da se jim z dobrimi predstavami oddolžimo za korektno navijanje tako doma kottudivaosteh. Stanovanje Trenutno živim v najemniškem stanovanju v Celju. Ljubezen Imam punco Mirelo, s katero sva skupaj že pet let. Hobi Internet, košarka Prosti čas Prosti čas izkoristim za počitek in druženje s prijatelji ob kavici. Seveda pa največ prostega časa posvetim punci in družini. Glasba/Film Od glasbenih zvrsti poslušam house, če je družba prava, tudi narodno glasbo, sicer pa je vse odvisno od razpoloženja. Od filmov najraje gledam zgodovinsko-epske filme, kot sta Gladiator in Pnniimnn <;rr(>. tudi kakšna ;ikriia nrIHp v nn^tpv. 112 ArBfuuzMuuiùiftilcev m. Bo zaradi prodaje bolnega psa Oškodovanki: »Šli bova do konca!« - Ivan Matoša: »Dovolj imam vseh obtožb na svoj račun!« Že pred časom smo pisali o očitkih na račun celjskega podjetnika Ivana Mato-še. K temu so nas takrat vodili zapisi ljudi na spletu, saj naj bi od njega kupovali psičke, nato pa ugotovili, da naj bi jim Matoša prodal bolne pse, tudi brez ustreznih dokumentov. Tokrat se je Ma-toša spet znašel na časopisnih straneh, saj se mora zaradi goljufije zagovarjati na celjskem okrajnem sodišču. Tja sta ga spravili ženski (nista z našega območja), ki sta od njega lani kupili psa pasme mops, s katerim sta štiri dni po nakupu morali nujno k veterinarju, ki je ugotovil, da je psiček hudo bolan. Psa naj bi jima tudi prodal brez računa. »Iskali sva mopsa in na spletu našli številko Matoše, ki je prodajal točno takega psa. Ko smo se dogovorili za prodajo, sva odšli k njemu v Škofjo vas, kjer sva psa kupili. To je bilo 15. novembra, 19. novembra se nama je zdelo, da je s psom nekaj hudo narobe, zato sva odšli k veterinarju,« razlagata. Pregled v veterinarski službi (izvid hranimo v uredništvu) je pokazal, »_da ima pes premajhno telesno težo, kazal je znake prehlada, imel je gnojen izcedek iz oči, kar je verjetno znak slabe odpornosti Najhuje pa je bilo, da je imel pes nevarne parazite, ki se celo prenašajo na ljudi! Na tačkah, trebuhu, prsih ni imel dlak, na koži je imel krastice. »Glede na izgled kože je bolezen verjetno trajala že kak me- O Ivanu Matoši smo pisali tudi letos februarja, ko je z lopato namahal zvitorepko, ki se je znašla na njegovem dvorišču. Takole nam je poziral in dejal: »Lisico sem zadel v prvem šusu.« sec ali dva,« je še zapisal veterinar. Ob tem je še dodal, da je pes star okoli 8 mesecev in ne 5 mesecev, kot naj bi ob prodaji v potni list psa zapisal Matoša. Ta nam je v pogovoru dejal, da se primera spomni in da je bilo s prodajo vse, kot mora biti. Kaj pa račun, smo ga vprašali. »Dobili sta ga! Račun je tudi pri inšpektorjih, ki so stvar preiskali! Jaz ne morem garantirati, da pes ne bo Obsodili trojico »čokoladnih« tatov Pred dnevi so na Okrožnem sodišču v Celju obsodili tri državljane Litve. Ti so si ekspresno (ko bi bili tako hitri sodni postopki tudi pri najhujših primerih gospodarskega kriminala) prislužili kazen, ker so marca letos na počivališču Lopata ob avtocesti poskušali odpeljati tovornjak, na katerem je bilo naloženih kar 17 ton čokolade! 34-letni Jonaitis Giedrius ter 48-letni Černiauskas Igoris sta dobila vsak dve leti zapora s preizkusno dobo petih let (torej v petih letih ne smeta v Sloveniji več storiti enakega kaznivega dejanja), 32-letni Petretis Vaidas pa je dobil leto in pol zapora, pogojno 4 leta. Šlo je za kaznivo dejanje velike tatvine v sostorilstvu. Čokoladne tatove so oprostili vseh stroškov, so pa pri izreku kazni upoštevali, da so se kesali za svoje dejanje, čeprav sta dva od obsojenih že znana po podobnih početjih. Ali sta tudi v preteklosti ciljala na čokolado, ni znano. So pa Litov-ci bili marca kar pogumni, saj so se sredi noči na 13. marec na počivališče pripeljali kar z dvema vlačilcema (tujih registrskih oznak). Tam so se fantje lotili dela, poskušali zamenjati registrske tablice, vmes pazili kot jastrebi, da jih kdo ne bi zalotil. Toda njihovo početje ni ostalo neopaženo, saj jih je poskušalo ustaviti več oseb, a so jo Litovci ucvrli. Eno vozilo je odpeljalo v smeri proti Vojniku, drugo po avtocesti proti Mariboru. Tam so jih policisti tudi prijeli po klicu oškodovanca. SŠol zbolel, ko ga prodam. Za bolezen je dovolj že, če se pes enkrat zapodi po dvorišču!« Prijave Dekleti sta nato Matošo januarja letos prijavili veterinarski inšpekciji, zatem tudi davčni. Matoša naj bi ju nato, tako pravita oškodovanki, klical in izrekel besede, ki sta jih dojeli kot grožnje, zaradi česar sta ga prijavili policiji v Kočevju. »Nisem grozil. Jaz ne grozim nikomur. Sem popolnoma prijazen človek,« nam je odvrnil Matoša. »Rekel sem, da naj psička prineseta nazaj, če je z njim kaj narobe, ali naj ga pe- ljeta k veterinarju.« Veterinarski inšpektor je letos v primeru, zaradi katerega je zdaj Ma-toša v sodnem postopku, zoper njega uvedel prekrškovni postopek, ker » _ ni poskrbel za ustrezno zdravljenje psa, ker je prodal klinično bolno žival in ker kupcu pri prodaji ni izstavil vseh potrebnih dokumentov.« Matoša nam je priznal, da so bili inšpektorji pri njem. Pa so ga kaznovali? »Ne. Zakaj bi me, če ne počnem ničesar narobe. Na odločitev sem se tudi pritožil.« Dekleti, ki se z Matošo bo-deta na sodišču, želita zadevi priti do dna, seznanjeni sta tudi s sila podobnimi primeri, ko naj bi Matoša ljudem prav tako prodal bolne pse. »Že od leta 1969 se ukvarjam s tem. Rad imam živali. V 95 odstotkih so kupci zadovoljni, a 5 odstotkov jih bo kompliciralo. Saj vsi psi ne morejo biti popolnoma zdravi,« nam razloži. Toda dekleti odločno vztrajata pri svojih izjavah. w Ze lani Že lani smo pisali o očitkih na spletu, ki letijo na Matošo in takrat je dejal, da je to zgolj »favšija«. In takšnih spletnih komentarjev in izpovedi ljudi, ki naj bi bili po nakupu psov pri Matoši razočarani, ni malo. Še več - na spletni strani Facebook je v skupini, ki želi ustaviti njegovo domnevno sporno prodajo psov, skoraj 18 tisoč članov. Nesporno je, da mu takšne objave povzročajo škodo - seveda le v primeru, če obtožbe niso resnične. V ozadju ko- Na okrajnem sodišču v Celju se je v sredo odvijala prava mala zmeda. Ob uri, ko je bila razpisana obravnava, Matoše ni bilo od nikoder. Je pa bil tam njegov odvetnik, ki ga je Matoša poklical dan prej, kar pomeni, da ni bilo dovolj časa, da bi se zagovornik dobro pripravil na zastopanje. Še več, Matoša mu sploh ni napisal pooblastila. Ko je sodnica nato obravnavo preložila, pa je Matoša od nekod vendarle prisopihal. Razložil je, da nima pojma, zakaj so ga poklicali, čeprav je uradno vabilo prejel, saj ga je osebno prevzel na pošti. Ker se je zmeda nadaljevala, saj je bilo očitno, da njegov odvetnik (ne po svoji krivdi) s primerom ni povsem seznanjen, je bilo bolje, da so se odločili tako, kot so se. Obravnavo so prestavili na 6. januar, do takrat pa naj bi se obtoženi in oškodovan-ki dogovorili o možnosti poravnave. A kolikor je nam znano, bo ta pot težka. mentarjev na spletu, ki ga obtožujejo marsičesa, Matoša vidi skupino, ki se na črnem trgu ukvarja z nakupi in s prodajo psov. »Jaz delam po pravilih in tako, kot moram. Vsi psi, ki jih imam, so cepljeni, čipirani, veterinarsko pregledani.« Med vrsticami pove, da ima teh obtožb že dovolj in da bo odreagiral, tudi s tožbo, če bo treba. »Ni prijetno poslušati takšne očitke, ki ne držijo!« Po naših zanesljivih podatkih pa se je pred leti denimo za prijavo Matoše odločil tudi moški z območja Postojne, ki je od njega prav tako kupil bolnega psa, nato pa ga zaradi hude bolezni moral kmalu dati celo uspavati. In postopek je v Postojni stekel hitro. Matoša je v tistem primeru po našem vedenju izgubil. Mimo tega podatka okrajno sodišče v Celju verjetno ne bo moglo. Veterinarski inšpektorji so do zdaj prejeli že kar nekaj pri- Po naših podatkih celjski policisti v zadnjih mesecih Ivana Matoše niso preiskovali, so pa ga v začetku leta ovadili zaradi goljufije. To je primer, ki je zdaj na sodišču. Ponovno sojenje Kameniku Na Reki bodo ponovili sojenje Kristijanu Kameniku in njegovi mednarodni skupini preprodajalcev mamil. Hrvaško vrhovno sodišče je namreč razveljavilo prvostopenjsko odločitev sodišča zaradi spornega posnetka enega izmed telefonskih pogovorov članov skupine. Reško sodišče je septembra lani Kamenika in njegovo mednarodno skupino preprodajalcev mamil obsodilo na skupno 60 let zapora. Hrvaško vrhovno sodišče pa je v začetku novembra letos obravnavalo pritožbe obtožencev in državnega tožilca ter razveljavilo ne-pravnomočno razsodbo reškega sodišča. Kot razlog so navedli sporne izjave člana Kameni-kove skupine Marijana Surjana. Preiskovalci so jih posneli, medtem ko je čakal na vzpostavitev telefonske zveze. Surjan je med tem govoril o mamilih in zaslužkih, kar so preiskovalci posneli, tožilstvo pa je predstavilo kot dokaz v postopku. Vrhovno sodišče je ocenilo, da to ne more šteti kot dokaz, ker ni šlo za telefonski pogovor na številkah, za katere je bilo dovoljeno tajno snemanje. Poleg tega ni bilo dovoljenja za snemanje v prostorih, v katerih je bil Surjan. Sporni telefonski pogovor sicer ni bil ključen, je pa vrhovno sodišče odločilo, da bodo morali postopek na reškem sodišču ponoviti. STA, MJ Ovadba zoper Žagarjevo? Celjski kriminalisti so zoper odgovorno osebo gospodarske družbe iz Celja podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve osmih kaznivih dejanj poslovne goljufije. Najverjetneje gre za družbo Gradis Celje v stečaju in njeno nekdanjo direktorico Lidijo Žagar. Po ugotovitvah kriminalistov je odgovorna oseba pred tremi leti sklenila pogodbo za izvedbo gradbenih del na območju Kranja. Skupna vrednost pogodbe je znašala približno 19 milijonov evrov po sistemu »ključ v roke«. Pogodba je bila ekonomsko neupravičena in že v samem začetku ni pokrivala stroškov gradnje. Kljub temu je sklenila več pogodb v vrednosti 22 milijonov evrov, podizvajalcem pa lažno prikazovala vrsto okoliščin. Namen odgovorne osebe Gradisa je bil ta, da opravljenih del podizvajalcem ne bi bilo treba v celoti poplačati, zato so utrpeli za skoraj 3,6 milijona evrov škode. US E o (J (V "îD u o ■C (C (C C Î2 jav zoper Matošo, lani najmanj štiri. Predlani sta bili najmanj dve prijavi, in sicer so zoper njega takrat uvedli tudi pre-krškovni postopek zaradi nepravočasne veterinarske oskrbe psa in nevodenja predpisane evidence. Lanske prijave so se v večini nanašale na nepopolno dokumentacijo za psa. So nam pa lani inšpektorji dejali, da so dobili kup informacij občanov, ki so »presenečeni nad urejenostjo in čistostjo bivalnih prostorov za živali in nad tem, kako imajo v trgovini lepo poskrbljeno za pse«. Na celjsko policijo smo ob tem naslovili vprašanje, ali lahko odreagira na podlagi številnih spletnih zapisov oseb, ki naj bi imele slabe izkušnje z Matošo. Ali lahko zadevo preišče in enkrat za vselej ugotovi, ali to drži ali ne? Odgovor: načeloma bi lahko policisti, če bi opazili na spletu več obtožb, sprožili preiskavo, vendar je vprašanje, koliko (če navedbe avtorjev držijo) primerov je doslej že zastaralo _ SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA (arhiv NT) I HALO, 113 Kradli denarnice Celjski policisti so ovadili dve Bolgarki, ki sta v zadnjem mesecu in pol v trgovskih centrih v Celju in v trgovinah v središču mesta ukradli najmanj osem denarnic iz ženskih torbic. S tem naj bi storili za približno 2000 evrov škode, od tega sta z bančnimi karticami dvignili okoli tisoč evrov. Ker sta Bolgarki škodo že poravnali, so ju izpustili na prostost. Policija ob tem svetuje večjo previdnost v trgovinah, kjer bo ta čas večja gneča. Prav tako opozarja, naj ljudje v denarnicah, kjer hranijo bančne kartice, nimajo tudi številke oziroma kode kartic, saj to tatovom olajša delo. Odnesel cigarete V Laškem so v teh dneh vlomili v gostinski lokal, od koder so odnesli cigarete za dobrih 3 tisoč evrov. Na Polzeli pa preiskujejo vlom v ograjen prostor skladišča, kjer pogrešajo bencinski agregat, vreden okoli 600 evrov. SŠol TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 4. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Kranj) NEDELJA, 5. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Mojca Hribernik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 6. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Mojca Hribernik, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrab-lom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 7. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Univox) SREDA, 8. december Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox) ČETRTEK, 9. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev -ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 10. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Celje) Čudoviti svet pod zemeljskim površjem Nekateri želijo zmeraj višje in imeti svet pod nogami ter se zato podajajo visoko v gore. Jamarji počnejo ravno obratno, čeprav z zelo podobno opremo. Zanima jih, kaj se skriva pod zemeljskim površjem. Kot Mojco Hribernik iz Prebolda, sicer tudi jamarsko reševalko in aktivno članico Koroško-ša-leškega jamarskega kluba Speleos-Siga Velenje. Gotovo niste vedeli, da je majhna Slovenija ena najbolj z jamami bogatih držav in da se zanimiva brezna in jame z očarljivimi pojavi skrivajo neposredno v naši bližini. V Celju, Štorah, Žalcu, Laškem _ Vse to bo Mojca v nedeljski oddaji Znanci pred mikrofonom razkrila Poloni Mastnak. Pa tudi to, da se jamarji v globine ne spuščajo samo zavoljo športa ali radovednosti ter očaranosti nad podzemnim svetom. Ženeta jih tudi, predvsem Mojco, velika skrb in odgovornost do okolja in narave. Številne jame, kjer tudi izvira pitna voda, so ljudje spremenili v priročno odlagališče vseh vrst odpadkov. Jamarji velenjskega kluba želijo temu naredi- ti konec in ljudi osvestiti o varovanju kraških jam in virov pitne vode. Ravno so zaključili projekt s tem naslo- vom, jutri, v soboto, pa bo ob 13. uri v jamarski koči v Hudi luknji prestavitev zbornika na to temo. Sobotni večeri odslej s Tadejem Poslušalci Radia Celje bodo odslej sobotne večere lahko preživljali v družbi s Tadejem Kupcem. Tadej, ki ste ga doslej poznali le kot tehnika ter tu in tam na kratko slišali tudi njegov glas, se je namreč odločil, da po petih letih dela na celjskem radiu stopi stopničko više. Ob sobotnih večerih bo Tadej odslej hudo »garal«, saj bo tako imenovani »one man band« ali po domače deklica za vse. Ker pa mu volje in dobrih zamisli ne manjka in je že prekaljeni maček za studijsko mizo, pa tudi govorne treninge je opravljal v preteklih mesecih, bo novo nalogo zagotovo z lahkoto opravljal. In kaj obljublja? Malce je sicer še skrivnosten, vendar pravi, da bo veliko dobre glasbe ter športnih in drugih informacij, ki sodijo v sobotni večer. Povabite skupino Nude na svoj »žur« Si lahko zamislite, da vam popolnoma brezplačno pride zaigrat skupina Nude? Kar tako, ker se želite imeti skupaj s prijatelji lepo? Ker se boste morda prihodnje leto poročili in bi si želeli pravo zabavo s skupino Nude? Ali pač zato, da bo vaša prednovoletna zabava dobila pravi pečat? Ali pa je razlog praznovanje rojstnega dne? Bi skupino Nude radi videli na kakšni dobrodelni zabavi, gasilski veselici? Želja se vam bo morda uresničila, vendar morate od danes pozorno poslušati program Radia Celje ter poklicati odzivnik radia 090 93 61 70 in sporočiti, zakaj je vaš »žur« tako poseben, da bi izbrali prav vas. Za do 1000 klica-teljev smo pripravili tudi posebno to-lažilno nagrado, album Nude live. Še nekaj podrobnosti o decembrski nagradi igri si lahko preberete na spletni strani www.radiocelje.com. Če imate dober razlog, bo skupina Nude s pevcem Boštjanom Dermolom, ki je tudi voditelj torkove radijske oddaje Zadnji rok, igrala samo za vas. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. HOLLYWOOD - MICHAEL BUBLE (5) 2. WELL WELL WELL - DUFFY FEAT. THE ROOTS (2) 3. ONLY GIRL (IN THE WORLD) -RIHANNA (3) 4. FIREWORK - KATY PERRY (4) 5. HOLD MY HAND - MICHAEL JACKSON WITH AKON (1) 6. FORGET YOU - CEE LO GREEN (5) 7. RAISE YOUR GLASS - PINK (4) 8. COOLER THAN ME - MIKE POSNER(3) 9. YESTERDAY - REAMONN (2) 10. THE TIME - BLACK EYED PEAS (1) DOMAČA LESTVICA (4) 1. ZIG ZIG - N'TOKO 2. POD OBLAKOM - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (4) 3. PREDEN GREŠ - OMAR NABER (2) 4. ČUDEN DAN - S'KAKTUS & JERNEJ DIRNBEK (5) 5. USPAVANKA - BOŠTJAN BRAČIČ (3) 6. 2010 - PAPIR (1) 7. KO SE SPET SREČAVA -JADRANKA JURAS (4) 8. GLEDALIŠČE SANJ - PUPPETZ (3) 9. LAHKO JE PREPROSTO - BILLYSI (2) 10. SAMOTA - SELL OUT (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO HURRICANE - 30 SECONDS TO MARS FEAT. KANYE WEST DJ GOT US FALLIN' IN LOVE - USHER FEAT. PITBULL PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO MAGNOLIJA - UGLAŠENA RIBA SLADKA KOT MED - MI2 Nagrajenca Miranda Šmihel, Kersnikova 37d, Celje Ivo lapornik, Koroška 67, Velenje Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2010 CELJSKIH 5 plus 1. OBLJUBI MI - NAVIHANKE & BOŠTJAN KONEČNIK (2) 2. VSE ENKRAT MINE - MIRO KLINC (7) 3. BITI KNAP JE LEP POKLIC - SPEV (3) 4. TUDI TI NE VEŠ - KOZJANSKI ZVEN (4) 5. NA VLAK - MLADI UPI (1) Predlog za lestvico MAMA - DUO DE-KA SLOVENSKIH 5 plus 1. KER ON JE VSE TISTO - GORSKI CVET (3) 2. ABRAHAM - ANS. TOPLAR (4) 3. PRAV VSAK IMA NEKOGA -RIBNIŠKI PUŠELJC (7) 4. TVOJ PRSTAN - POPOTNIKI (2) 5. VONJ TVOJIH LAS - ŽARGON (1) Predlog za lestvico RAD BI JO VIDEL - AKORDI Nagrajenca: Matija Kolenc, Udarniška 33, Slovenske Konjice Izidor Malgaj, Aškerčeva 67c, Celje Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. HURGADA Hotel Festival Riviera 4*, Odhodi 04., 11.12. vse vkljuien^ SHARM EL SHEIKH vse vkljuíeno Hotel Sunrise Island View 5' Odhodi 04., 11.12. Prazniíni Istanbul V., 5 dni Odhoda: 25. in 30.12., letalo Novo leto v Parizu, 3 in 4 dni Odhoda: 30. in 31.12., letalo Čudovita Jordanija II., 7 dni Odhod: 27.12., letalo od 499 € od 459 € od 995 € 1.149 € Jordanija in Sirija, 7 dni Odhod: 27.12. letalo Šri Lanka in novo leto na Maldivih, 13 dni Odhod: 24.12., letalo 2.999 € Novoletni New York, 5 dni Odhodi: 30.12., letalo od 1.429 € www.palma.si LJUBLJANA: 01/24-43-690 . CELJE 03/428-43-00 . KRANJ 04/20-20-880 . NOVO MESTO 07/39-31-460 skimi, slovenskimi in tujimi igralci, med katerimi so bila zveneča imena, kot so Yul Brynner, Orson Welles, Franco Nero in drugi. In nenazadnje. Še pomnite? Med spomini iz tistih časov mnogi še hranijo pionirsko čepico in rutico in se spominjajo častne pionirske zaobljube pred 29. novembrom: »Danes, ko postajam pionir, dajem častno pionirsko besedo, da se bom pridno učil in delal, spoštoval starše in učitelje, da bom iskren tovariš _ in da bom ljubil svojo domovino.« Ne bi škodilo, če bi jo prebrali tudi zdajšnji učenci, ki zagotovo prav tako ne vedo, kam bi s stavkom: »Učiti se, učiti in zopet učiti se!« MATEJA PODJED Most čez Neretvo, posebej zgrajen za potreba filma Bitka na Neretvi. Še pomnite, tovariši? Mineva 67 let od drugega zasedanja Avnoja. Zgodilo se je 29. in 30. novembra 1943 v Jajcu v Bosni in Hercegovini (v nekdanji domovini Jugoslaviji je bil to največji državni praznik, ki je pomenil dva dela prosta dneva). Še pomnite, tovariši? Morda tudi starega petti-sočaka s Titovo podobo, z grbom s petimi plamenica-mi na eni strani in na drugi z znamenitimi slapovi v Jajcu? Jajce, majhno bosansko mestece, danes s komaj 25 tisoč prebivalci, kjer se je rodila federativno urejena Jugoslavija, je pravi vrelec zgodovine. Ne samo zaradi avnojskih časov, ko so Tito in delegati iz vseh republik nekdanje Jugoslavije sprejeli pomembne sklepe o ureditvi nove Jugoslavije, razpustili kraljevino in kralja Petra II. Karađorđevi-ća izgnali iz države, tudi zavoljo davne in bližnje prete- klosti, ko mestu krvava vojna v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ni prizanesla in so sledi tega pustošenja še dobro vidne. V Jajcu danes še vedno živi mešano prebivalstvo; večina, 60 odstotkov, je Bošnjakov, ostalo so Hrvati, le malo je Srbov. Največji problem je brezposelnost mladih, ki se, če le morejo, odselijo in odidejo iz mesta in države, večinoma na Hrvaško. V to slikovito, zgodovinsko mesto je nekoč, posebno v prazničnih novembrskih dneh, ki jih tam še vedno praznujejo s pesmimi in plesom, prihajalo na tisoče obiskovalcev iz vse nekdanje Jugoslavije in tudi iz tujine. Našteli so jih tudi do 300 tisoč na leto in med njimi številne avtobuse z obiskovalci iz Slovenije. Prav Slovenci ostajajo še danes med najbolj pogostimi obiskovalci Jajca in njegove slikovite okolice v srcu Bo- sne, ob slapovih rek Plive in Vrbas, ki se zlivata v slapove skoraj sredi mesta. Nemalo se jih je na pot podalo tudi letos, je mogoče razbrati iz ponudb slovenskih turističnih agencij, ki prirejajo izlete po Bosni z ogledi znamenitosti. Na tej poti je Jajce, mesto katakomb, z znano Medvedjo kulo in muzejem II. zasedanja Avnoja, pa Titova pečina v Drvarju, Travnik, kjer stoji hiša nobelovca Iva Andrića. V Jablanici, ki je videla že boljše čase turizma in zanimanja za zgodovino NOB, o kateri priča muzej v spominskem parku ob reki, se večinoma ustavljajo tranzitni obiskovalci na poti proti Jadranu ali k večjim mestom. Fotografirajo porušeni most čez Neretvo, in sicer v spomin na bitko iz II. svetovne vojne, ko so partizani pred Nemci in čet-niki s taktično prevaro rešili veliko ranjencev. Tito je namreč ukazal porušiti vse mostove čez Neretvo, nato so ob porušenem mostu zgradili zasilni most in prečkali divjo reko. Po tem dogodku je bil posnet kultni film Bitka na Neretvi režiserja Veljka Bulaji-ća z najboljšimi jugoslovan- Muzej zasedanja Avnoja v Jajcu »Funštrek« in maša za rudarje Na poseben način bodo rudarski praznik ob godova-nju svoje zavetnice proslavili tudi člani Etnološkega društva Srečno Zabukovica-Liboje. Obiskovalcem bodo jutri v dvorani Kulturnega doma Svoboda v Grižah ob 18. uri prikazali polurni film Dan ob jašku. Film prikazuje sprejem novincev v rudarsko druščino. Na ogled bodo postavili gradivo, s katerim bi v rudarskem muzeju v prostorih kulturnega doma lahko v prihodnje deloval domoznanski oddelek. V mali dvorani doma bo na voljo »knapovska« malica, sestavljena iz »nobel« špeha, koruznega kruha in ja-bolčnika, za posladek pa bosta črn »kafe« in carski praženec oziroma tako imenovani »funštrek«, kot so ga poznali libojski in zabukovški »knapi« ali »funšterc«, kot ga poznajo trboveljski rudarji. V Andražu nad Polzelo bo jutri ob 14. uri maša za rudarje, ki jo bo vodil celjski škof Stanko Lipovšek. MJ NOVOLETNI IZLETI I I L I 11 I L1 I I I I I I I 1 r I I I i. i-i I I JJJJ I I I I....... I 1 I I I I t...... 5"nas 031 Zlatarstvo Tajnkk tradicij a, kije nima vsak >HC Začetki Zlatarstva Tajnšck segajo v daJjno leto 1958, ko je Edi Tajnsek starejši začel s samostojno zlatarsko dejavnostjo na Mariborski cesti 53 v Celju. Po uspešnih začetkih je svojo obrt leta 1965 preselil v nekdanjo ZidanSkovo ulico 30» kjer ni ostal dolgo, kajti že leta 1970 se je preselil na sedanjo lokacijo na nekdanji Tomšičev trg 17> ki se danes imenuje Glavni trg. Ko se je zlatarski mojster Edi Tajnšek starejšt leta 1985 upokojil, je njegovo dobro začrtano zlatarsko dejavnost prevzela hči Romana, ki se je pred tem že po družinski tradiciji izučila za zlatarko v očetovi delavnici in ta poklic opravlja še danes. Približujejo se božični prazniki In novo leto in prav je, da razmišljate o obdarovanju svojih najdražjih. Stvari lahko prepustite tudi naključju, kajti najboljše rešitve se ponavadi pojavijo v zadnjem hipu. Da bi to odločitev lažje sprejeli» so v Zlatarstvu Tajnšek za vas pripravili posebno praznično ponudbo nakita vseh vrst, ki zadovolji vsak še tako zahteven okus, hkrati so za vas pripravili posebno praznično v obliki 10% se presenečenje popusta. Ker v Zlatarstvu Tajnšek vedo, da je kijub premišljenemu in izbranemu okus težko izbrati nakit za darilo nekomu drugemu, so za vas pripravili dobro rešitev v obliki darilnih bonov, ki jih lahko podarite svojim najdražjim in s cem prepustite njtm, da sami izberejo sebi najljubše darilo in so vam hkrati hvaležni, da ste |ih prav z darilnim bonom pripeljali v zlatarstvo z največ izkušnjami v Celju, Zlatarstvo Tajnšek. Pri cem ne smemo pozabiti, da vam v Zlatarstvu Tajnšek vam ga gravuro pripravijo poleg že izdelanega nakita ponujajo izdelavo nakita po lastnih željah in okusu. Obenem čudi opremijo z in ustrezno da izgleda kot najboljše darilo za vas ali za vaše najdražje. Za nakit vam zagotovijo tudi vzdrževanje v obliki popravil, čiščenj in vsega ostalega, da bo vaš nakit vedno sijal na vas kot tisti prvi trenutek, ko ste si ga kupili ali dobili v dar. V Zlatarscvo Tajnšek sce vedno dobrodošli In že sedaj se veselijo vašega obiska! Nakic je darilo, ki ga čas ne načne. Popravilo zlatega in srebrnega nakita Prodaja nakita za vse priložnosti ^^LOyp^i čaS: Čiščenjem obnavljanje Graviranje Izdelava nakita po vaših željah ponedeljek - petek 9,00 do 13.00 in 15.00 do 18.00 T3 D .Q (J O E o Ili podarili nakit in se ne tnorctc odločili M? ZaTa-imamo reTi.ev, podarite DARILNI BON. Sobota 9.00 do 12.00 Nakit je àiriloy ki ga čas ne načne! zummvQ WNS^. Sonhuta r^ttšeA - tCotosec «iMKUigir jíwa^M íw řř ^ i dí/ 10% PRAZNIČNI POPUST Celje: 041/710-480 Rogaška Slatina: 041-767-526 WJWJW^^MWm ELiHIJrrTI Uř^aS»"- ™ ' aSčenje poslovnih pronow. Mi stsniMj Mali: www.(umUt-siffi1twj( pranji laicllm IZ ttteHa Ttl:M/T80i9fiO __sbn™í£iiitn(iesIíMa,sliiiiimíB,nei)aiiiEgj|eld Ciiti: 041675595 EtolailtciiiÎeiijcinwluliivsonfiilliElCÛ^âE □ □ IZVaittVODOVODNMl W CnTUlMH KtfOttVm SANAOJA KOMUflC imiUEIIEinllliBlljU. Ftdiiiuta eat iVi. ŽIub, gan: Ml EBZ 907 A6M NEMEC d.o.o. Sedraž 3, Î270 Laško Tel.; 03/S6-4S-043 Fax.: 03/5^45-840 E maii:agm.nemec@kabeineLnet GOSTINSTVO GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM m GSM:0404fi2SDS 1 VITA-TERM OCREVANJE JN PREZRAČEVANJE rttlJFai(.:083 »94 862 www.vRatemi.s4 PREZRAČEVANJE KI^UP^CMQ i Ik Kill A Kl tOPLOTMEĆttRALKE SSNILAN CKSRËVALNI IN HLADILNI SlâTEMI ZSis^â^ie^Sim INFORMACIJE m-.-rr, ri-m ,,, t, m, L, m ,_L, i i, I ,, ,, I,, ,, I .. ,, |, POKlliJTf^lUAS! Matjaž Ž«]»jiik ugtesi-vaiijf klimirjcv c^poSta: Tnat)aï,a(>ieïniiiSïsioLnet glasbeni center Gosposka % 3000 Celje 140 (M. faks: Ů3 548 40 60 MAC-železník d.u.Q. Milřirátcga 12,3000 Celje IPI.j03541 32 6Ů rD:Sr3a2®397 GAL o ^ M ' Najboljša izbira okvirjev v mestu. Delovni ňi: ponedeljek-petek 8-14in 16-19 EjkrlîiOiHriF, íjníjr&rliiii „k™», Ů irt sobota 8-12 IeLD}/5«5inbŮ4J/63í>-SÍ7 , KLCMRiTVD r-poíto: tvonis/av.canreA^Í- I.sí KOMRtiETNA ADAPTACIJA iRáPAtNIC V 7 DKBH! _______ ■ VÔDOWD-Hi JťjSÍALAíTÍJÍi leJtitomehsiU Ka I t^Jl ůe^vis pliti3lí.ih peči JUNKERS* eUDERUS *VtESSMANN^UNICAL -SAUNIROUVAL Stanko Fartei] s.p. EosptJSka ulica 3 3000 Celjé gsm: 041/ĚS 14 Í.S fel: 03/S441.753,03/491S6pe VI w vï.eiçktroniehanikd - s p, st elekct omeha n tlís, fa iielj@v&lja. net ÍOKAVlVliÍTilA^ \f4 ritl^KMANA MANUALNA TERAPIJA Izvaja: Dr. A, \TRSiN)N ortoped RrvMATOioc mrx DjO.O-h DifKMiiw 110 A, n 000 LjueijAh« iti^ (13 /734-57^10,0^1 SWJťJ;:»«?: «ASTv-fWtnJt; mtKœî-î/ïn TO-LE PESKANJE PESKANJE: ■ v pesksinih komorah - na terenu -bafimih, imlti kovin, plastike, lesa .„ - izdelkov poljubnih velikosti OSTALO; - poliranje ma nji I h delov STa, 3 310 isluc; GSM: HI / 7S3176; a-mBlI: umo^nai^vo^ jwt FRENICM piwlíýn, rmníniů, prevoï^ NunSt Franc i.p. OuísnaKvídn]«,»» ^ntjur GSM:(H17»79ÎS e-m^il: ínsfitLnitncpt^mall.oini lA ogrevanje, vůdovad, fueïraievanj«, ptln' -UtU - svetov^Je - udčliva pMiudb ■imdsji -montiij -Biut^otetc^liAlnnw -dtmniki ■ i»a 'lopIcTJie fipaliit -meijí ImiHlnâQiipeiu , _ -izd, kov, nadstueSkov e^ťřcící- raznih kov. konstr. k l j u C a v N i Ć a R s t v o ptoRISCNIH vrat IN 06RAJ -izd. kov. stopnl&e im druûih kov. [2delk0v SeSíeS, 3312 Prebold kíjuca vnicarstvo-herodeî@sioi .riei GSM: 041 7S 33 SO tel.; 03 705 30 AB " aÍíEHŤVÁ^^DĚiTlvANJ11 kAiTlitri r^ _ [: miïïiTfli'CûÎGiliLjÎ!^!' ^ ! ", '. J 1 iiigiipiôtliti J^^H ^ěÍj1SÍ7lííkl>: ^ k jíifi>íi'ijíirí( ZA ÍSNÉÍÍTK^ 111 im« K ......... " BflGSjj ^'^SÍp^UE 1 Ul! Ďí/TH U ft^fwW/W ÏM, fan 0» nt M 91 fcbW*^ MARJAN TCftŽAH MariborcPta 54 p.p, 1013,3102 CEUE :3/191-3a-00. Fax: 03/491-3B-01 _______I«™»« v «Tm ni^ii um limniCH • STH0«(WMIPn6BtEDV]D«iAaC*U . «wriçTUisrËiiiAinot^KiJE KQKXCUXit ĐCA1A • eTFKHUHw PREGLED;« icwnKTNE LE^E ■ ^™.rl£T>^f «OMWffTM Lííe • tunu, ZA KONwnjt LEĆE • sofvtuA cCijji mazNAíw PPC^WICEV WtiWHW UVETEH FHRHRNI nWSTOfl M STTUHKE OFTWE ' Servis in vzdrževanje Kamp vozil in Plovil na teren u -- TV _ M Brko Lorber s.p. fc-*^ l' " ient/iinsert 1 T, BSEpp»^ t, ^ Šmartno v ftožni dolini ^ GSM: 070/S4 f 29, 0S1/74Ï fiM E-titall: markoloTber^íi^nuiH.com d O O f i n a I IXIMO FINAL IvBn ROBACER s.p. Ui. ScaTOvJanisrjevIla 3212 Vojnik GSM: 041 75«ů6a tdefonjTiJcOJZai 21 71 eiJOSti; domoftrialíiíM .í1 Z* Vas In V«! dom wlinw; -tEHfStVO -kroiratVí) - stavbna kiepaiïtvo - manlaío oken - izdelava riadsireitiDv - iidelavs tavrlli In :slenlti ítitíi Poalilalfenl krtw« n kriilnc: GEftAflD. CftEATON.TONOACH, BflAhflAC LiNtïAB, HOSEKW, TEGOtA, S METAL ESAL.. smasissíi OEtOVNl CAS: delavniki od &.oo-ie,TO. anbotftfldS.muZ.&O FMNC MMOMNG; ftf» -PVCInAyUilnbmiiHUinii gmlranJt.peslHiiiElnfiîtlIraiffstekbiiioçtHtil -«tnxhialn^irjImAdii -ilíWíviítrtlřiiilírtitorilKUí.feM -limtivríiFii tL-DofirtílníJa 21.3530 Ůtnljui -lenmitatoriiil»nï|rfn Jmi.-, osf 7« 1Ï « r»*,- (nn'4S « 9S iwMnwKii!)» raw» frinc.Meo(ie®!iol,rit -oWHSMnvwgjslťtla www.mijonnc.sl - ntraina suUa TURBO-TRANS d^ 041 635 861 LEVEC 2. 3301 Petrovce Šiviljstvo KRPic;^ 2003 Celje, Tel.: 03/S4-13I5S OOÏ-IRALNK^AS! pvn«ít«ljek - petík ssbotA 06X10-1 MO 07m 13:00 -_manJŠ3 EKSPRESNA popravila ^řigi n al kf^ an;e jean sa -Qžěmie obíagl, menjava zadrg., -p^pfavîla usnjerrlh oblačil nvdeljs In prainiki ZAPRTO servis trfj^ovina GOJZDNÏK S7EVW traktorji, íkropílnice h Idr. c«vl, kardanske gredi cisterne za gnojevko izd eio vanje stroj n ih d«iov itXvuív (jijoMAi^ eVwvířWiJWMt M- <11 flO 3m:/iar KJ ?f(ř J loi moů.lM/ÉWJií mni/; .tit-ipi^BŽBÍií^i^lLcuiii darko maviif C. Iniififititagi odndt 1Ei, 05«: Ml 41« OM SMIHÍI: daril oQhhITTTjI lzdetnidtinB«iv pnid^iiilu]' lumkihmvn, [ »niil, e LESËhtA OKNA IN VHOONA VRATA ZA VAS DOM , vffiwdrií, icJťlWú, moniaža, denranuij- «ç 4(ontaktí: Tel. 037056023 Fax 035726390 m Mtzjutrvs KORUN e-mail: miarîtvo.komnisiûl.(]sî; splet: wrtW.miïar5tra-k!)run.5Î POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PE VOJNIK 051 649 780 PE CEUE www.primozic.si m- i H 1111111111 rrf"n' i"^i'nTn rm-r Št. 95 - 3. december 2010 - I I I I 1 I I I I I J I I I M I I M 1 Alhambra druge generacije Dolgih 15 oziroma polnih 14 let je Seatova alhambra, veliki enoprostorec, v nespremenjeni podobi oziroma le z malenkostnimi popravki vozila po tem svetu. Zdaj španska tovarna, ki je sestavni del koncerna Volkswagen, predstavlja alhambro druge generacije. Da je v izjemno tesnem tehnološkem sorodstvu z Volkswagnovim sharanom, je seveda razum-Ijivo samo po sebi, saj je bilo tako tudi pri prvi generaciji. Ob tem drži, da se alhambra od sharana razlikuje predvsem navzven oziroma po nekaterih obIikovnih eIementih, narejena pa je na enakem pod- Seat alhambra vozju, ima enake motorje, me-njaInike in še marsikaj drugega; poleg tega nastaja v isti tovarni kot sharan, in sicer v PaImeIi na PortugaIskem. V dolžino se je sharan potegnil za 22 cm (meri 485 cm), je tudi za 9 cm ožja. Bistvena novost v primerjavi s prejšnjo alhambro so drsna vrata na vsaki strani, saj omogočajo lažji vstop oziroma izstop iz voziIa. Serijsko ima 5 sedežev, šestega in sedmega je treba doplačati, prav od števila sedežev pa je odvisna tudi veIikost prtIjažnika, ki ponuja od najmanj 809 do največ 2.430 litrov volumna. Motorji so za začetek trije, in sicer 1,4-litrski bencinski TSI (110 kW/150 KM) ter dve izvedenki 2,0-Iitrskega TDI; prvi ima 103 kW/140 KM, drugi 125 kW/170 KM. MenjaInika sta dva, in sicer 6-stopenjska ročni in samodejni z dvojno skIopko DSG, prenos moči pa na prednji koIesni par, 4x4 še pride. Posebna izvedenka porscheja 911 speedster V spomin na porscheja 911 speedster 356 iz 50. let prejšnjega stoletja je nemška avtomobilska tovarna izdelala omejeno količino porschejev 911 z oznako 356 speedster. Kot pravijo, bodo narediIi natančno 356 speedsterjev, ki se od drugih izvedenk modela 911 ločijo po 60 mm nižjem vetrobranskem steklu, 44 mm širšem zadku _ Nekoliko drugačen je tudi motor, čeprav gre v osnovi za 3,8-Iitrski bencinski bokser, ki pa bo v tem avtu zmogel 300 kW/408 KM oziroma 23 KM več kot v običajni izvedenki porscheja 911. Tovarna napoveduje povprečno porabo 10,3 Iitra. Za prenos moči na zadnji koIesni par skrbi 7-stopenjski samodejni menjaInik z dvojno skIop-ko PDK, serijsko ima avto tudi Porsche 911 speedster eIektronski sistem za uravnavanje podvozja in keramične zavore. Avto bo na voljo v posebej za to vozilo pripravljeni modri barvi, brez dopIačiIa pa si ga je mogoče omisIiti tudi v be-Ii barvi. Pri nas bo porsche 911 speedster na voljo v začetku prihodnjega Ieta, zanj bodo hoteIi 242 tisoč evrov. Janko Pevec, s.p., Ločica ob Savinji 49/a, 3313 Polzela; Tel.: 03/70015 50, GSM: 041/211130 www.bpavto.sl; Odkup In prodaja rabljenih vozil - "PRI AVTOPOLIGONU" Honda Accord 2.2 DTEC letnik 2009,23800 km 1. lastnik, diesel motor POKLIČITE ZA CENO! WWW.BPAVTO.SI BMW318d Letnik 2009,25890 km, 1. lastnik, diesel motor 23.990r EUR WWW.BPAVTO.SI Renault Megane Dynamique I. lastnik, letnik 2007 30000 km bencinski motor II.990,- EUR WWW.BPAVTO.SI Mercedes Benz 190 A Elegance letnik 2004,44000 km 2. lastnik, bencinski motor 7.990,- EUR WWW.BPAVTO.SI Maseartijev GT tudi kot stradale Italijanski Maserati je že nekaj časa pod taktirko veliko bolj znanega Ferrarija, vendar je sobivanje dveh izrazitih športno dirkaških avtomobilskih hiš dokaj uspešno (obe sta pod lastniškim skrbstvom velikega Fiata). Maserati bo na ceste postavil posebno izvedenko svojega gran turisma (GT) z oznako MC stradale. Za zdaj je tovarna dokaj skopa z navajanjem tehničnih in drugih podatkov, znano je Ie, da motor zmore 336 kW/450 KM in da bo končna hitrost presegIa 300 km/h. Gotovo bo v teh okvirjih tudi cena _ iwiiiiw.radiocelje.com Los Angeles 2010: za različne oči in potrebe Na losangeleškem avtomobilskem salonu, ki postaja enako ali morda še bolj pomemben kot detroitski, ki je na ogled januarja, je bilo kar nekaj novosti, ki utegnejo biti zanimive predvsem za ameriški trg. Tako je Toyota predstavila RAV4 v električni (EV) izvedbi. Pri pripravi pogona je sodeIovaIa ameriška družba TesIa Motors, ki ima z eIektričnimi avtomobiIi kar nekaj izkušenj. GeneraI Motors, ki je vstaI tako rekoč od mrtvih, je pokazaI chevroIet camaro v kabrioIetski izvedbi, ki naj bi skupaj s kupejevsko izvedenko po svoje pripomogeI o boIjšemu po-Iožaju GM. Zanimiv aIi vsaj nenavaden avtomobiI je predsta-viI japonski Nissan, ki je pokazaI murana v kabrioIetski izvedbi. Vsekakor avto, ki bo morda našel največ odjemalcev prav na oni strani AtIantika. Fiat 500 za 48 tisočakov Tudi slovenskim kupcem je na voljo omejena serija fiata 500 abarth 695 tributo ferrari, ki je bil prvič na ogled na lanskem frankfurtskem avtomobilskem salonu. Gre seveda za posebno izvedenko, ki je nastaIa ob sodeIo-vanju Abartha in Fiata. Avto poganja bencinski 1,4-Iitrski motor, ki ima 132 kW/180 KM, dodan je petstopenjski me-njaInik MTA, po tovarniških podatkih pa zmore 225 km/h in do 100 km/h pripelje v 7 sekundah. Navzven se tributo ferrari od drugih verzij fiata 500 opazno Ioči, saj ima ksenonske žaromete, 17-paIčna pIatišča, drugačna podvozje in zavorni sistem, izpušni sistem dual mode _ Avto je na voljo v štirih barvah, zanj pa hočejo 47.900 evrov. Fiat 500 abarth 695 tributo ferrari * Vpis vzajemnih skladov * Odkup in prodaja delnic ATKA Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 Z i/iii4U/Oili4tUidostLdo staroçtU MALI OGLASI - INFORMACIJE Jaguar in Land Rover z novimi modeli Tako Jaguar kot tudi Land Rover sta že nekaj časa v lastniškem naročju indijskega avtomobilskega koncerna Tata. Obe tovarni sta večino svojih obratov ohranili v Evropi oziroma v Veliki Britaniji (Castle Bromwich, Solihull, Halewood novi lastnik pa ima kar ambiciozne načrte z obema tovarnama. Tako naj bi Jaguar predstavil avtomobil, manjši od sedanjega jaguarja XF, ki naj bi bil na voljo v različnih karoserijskih variantah. Kot vse kaže, naj bi bil avto, ki ga zdaj označujejo z oznako XS, naprodaj leta 2013. Podobno naj bi se zgodilo pri Land Roverju, kjer bodo v ospredju nekaj manjši modeli. VW bo kupil avstrijski Porsche Delničarji družbe Porsche Holding GmbH, kjer imata največji delež družini Porsche in Piëch, so sprejeli sklep o prodaji družbe Porsche Holding Salzburg (PHS). Za njo bo Volkswagen odštel 3,3 milijarde evrov, prodaja pa bo uresničena v prvi polovici prihodnjega leta, najkasneje pa do 30. septembra. Ta sklep je pomemben tudi za Slovenijo, kajti družba Porsche Slovenija je v lasti PHS, ki je sicer najuspešnejše zasebno avtomobilsko podjetje v Evropi. Močno je predvsem v Avstriji in državah zahodne in jugozahodne Evrope, v poslovnem letu 2009/10 pa je s prodajo 421 tisoč vozil ustvarilo 12,2 milijarde evrov prometa. BMW s koncernom PSA Sodelovanje med avtomobilskimi tovarnami, ki si sicer na trgih dokaj ostro konkurirajo, ne more biti nič nenavadnega. Že nekaj časa sodelujeta nemški bMw in francoski avtomobilski koncern PSA, ki ga sestavljata Peugeot in Citroën. Zdaj sodelujejo pri razvoju motorjev, v prihodnje pa naj bi skopaj razvijali sestavne dele za hibridna vozila s pogonom na prednji par. Razumljivo je, da hočejo pri tem tudi zaslužiti, predvsem pa optimirati stroške razvoja. mestna občina celje MESTNI SVET MESTNE OBČINE CELJE OBJAVLJA JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ V LETU 2011 J zaslužnim občanom in drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam (v nadaljevanju skupinam) za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo mesta. Skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Celje (ur. list RS, št.: 125/2004) Mestni svet Mestne občine Celje podeljuje 1. NAZIV ČASTNI MEŠČAN, ki ga lahko prejme posameznik za izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled mesta doma in v tujini. 2. ZLATI, SREBRNI IN BRONASTI GRB, ki ga lahko prejme posameznik ali skupina, in sicer: • ZLATI CELJSKI GRB za izredno življenjsko delo ter za dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in promocijo Mestne občine Celje ter praviloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno uspešne skupine. • SREBRNI CELJSKI GRB za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, pomembnih za razvoj Mestne občine Celje, ki praviloma pomenijo izjemno uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupine v fazi njene potrjene rasti. • BRONASTI CELJSKI GRB za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v krajšem časovnem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. 3. KRISTALNI CELJSKI GRB za odličen uspeh in perspektivnost celjskih diplomantov, ki so v letu 2010 zaključili visokošolski študij ter katerih povprečna ocena celotnega študijskega obdobja je 9.00 in več. Priznanje lahko prejme posameznik s stalnim prebivališčem v Celju. POBUDE OZIROMA PREDLOGE ZA PODELITEV PRIZNANJ LAHKO PODAJO POSAMEZNIKI, DRUŽBE, ZAVODI, POLITIČNE IN DRUGE ORGANIZACIJE IN SKUPNOSTI, DRUŠTVA TER ORGANI LOKALNE SKUPNOSTI. Predlog za podelitev naziva častnega meščana Celja, zlatega, srebrnega in bronastega celjskega grba mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: - splošne podatke o pobudniku z datumom in podpisom, - predstavitvene podatke o kandidatu, - vrsto priznanja, za katerega je kandidat predlagan, - utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi, - podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podobnimi uspehi in dosežki, v kolikor je to možno. Predlog za podelitev kristalnega celjskega grba mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: - splošne podatke o pobudniku z datumom in podpisom, - podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izobraževalne poti in obštudijskih aktivnosti ter doseženih uspehov), - potrdilo o diplomi, - potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju vključno z diplomo, - potrdilo o stalnem bivališču v Mestni občini Celje, - naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pomenu, ki ga ima diplomsko delo za Celje. Pobude sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade Mestnega sveta Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, do vključno petka, 21. januarja 2011. Komisija bo obravnavala le predloge, ki so bili predloženi pravočasno. Prispele pobude za priznanja, razen za kristalni celjski grb, lahko komisija po lastni presoji prekvalificira. Opomba: Moška slovnična oblika je uporabljena nevtralno in velja za moški ter ženski spol. Mestni svet Mestne občine Celje VDDAM V ŽALCU oddam stanovanje. Telefon 041 418075. Ž137 OPREMLJENO sobo, 4-4, s souporabo kuhinje in kopalnice, resnično ugodno oddam poštenemu študentu, pošteni mamici ali upokojencu. Telefon 040 682-552, (03) 541-8144. aose GARSONJERO, 30 m2, (Lava, Celje) oddamo v najem. Telefon 041 717-924. 5082 OUDTM PRVDAM TRAKTOR Tomo Vinkovič 418, letnik 1980, dobro ohranjen, brezhiben, prodam za 1.800 EUR. Telefon 031 264-688. L 491 KUPTM TRAKTOR Imt ali Ursus kupim. Telefon 041 680-684. p Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si ŠENTJUR, garsonjera z balkonom v 4. nadstropju, l. 1975, 24,70 m2 Cena: 26.000 EUR Info: 031 360 072, karmen.dokler@sz-atrii.si V ŠMARJU pri Jelšah, 1 km iz centra, prodamo hišo in gospodarsko poslopje, na mirni in sončni legi. Cena po dogovoru. Telefon 051 384-839. BREZPLAČNO stanovanje do smrti nudim upokojenki za pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Telefon 070 707-365. 5049 5037 PRVDAM MITSUBISHI lancer 1,3 gli, letnik 1997, 187.000 km, zelene barve, reg. do 18. 11. 2011 in motor Bmw R45, letnik 1981, prodam. Telefon 041 963-425. 5017 MOTOR Honda 125 čbr, skoraj nov, ugodno prodam po dogovoru. Telefon 070 707365. 5049 ŠTIRIKOLESNIK Goes 360, letnik 2009, 1.400 km, vodno hlajen, avtomatik, reduktor, reg. za 2 osebi, prodam. Telefon 041 482-820. 506i GOLF 1,8 i, letnik 1997, 5 vrat, odlično ohranjen, reg. junij 2011, prodam za 1.150 EUR. Telefon 041 240-580. š 771 OPEL corsa 1,5 diesel, letnik 1997, 2-air-bag, centralno zaklepanje, servo volan, prodam za 1.350 EUR. Telefon 041 951-527. š 771 STANOVANJSKO hišo, vseljivo, na sončni legi, v mirnem naselju, oddaljeno 2 km od ac priključka Dramlje, prodam. Telefon 041 224-031. 5083 GOTOVINSKAPOSOJILA IN ODKUPI POSOJIL DO SjUO EUR. Do 36 mesečni na osnovi OD, PE CEUE, Ul. XIV. divizije 14, 03/4257000 PE NIARIBOII. Partiiansia 0V2341000 BOIIiAnM,d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana NA Frankolovem prodamo novo hišo ali menjamo za manjše stanovanje. Telefon 041 876-316. 5096 PRVDAM DVA divana prodam po simbolični ceni 50 EUR. Telefon (03) 5716-331. 5038 PEČ na drva, za etažno centralno napeljavo, termo akumulacijsko peč in kuppersbusch, zelo ugodno prodam. Telefon (03) 5731-823, do 10. ureali približnoob21. uri. 5041 PRALNI stroj, zamrzovalno omaro, štedilnik, sušilni stroj, sedežno, hladilnik, peč na drva, ostalo, prodam. Telefon 040 869-481. 5044 VDDAM KUPTM PARCELO za vikend ali hišo kupi mlada družina. Telefon 040 533-850. 4995 DVA jogi vložka, 90-200 cm, oddam. Telefon 5707-843, Kasaze, Petrovče. 5057 SPALNICO, bele barve, v kombinaciji z naravnim lesom (posteljni okvir), 200-180, dve nočni omarici, komoda in ogledalo, sodobnega videza, dobro ohranjeno in pograd z jogijem, 200-80 cm, podarim. Telefon 031 539-638, dopoldan. 5059 VDDAM GRADBENI MATERIAL I HIŠO, 200 m2, novejšo, lokacija Zadobrova, oddam za daljše obdobje. Telefon 041 625-314. PRVDAM 4964 OAJAMNM HIŠO ali manjšo kmetijo, možna kakršna koli pomoč, najamemo. Telefon 051 248-291. p STANOVANJE PRVDAM VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683. p BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p DRVA, bukova in mešana, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 031 351-666. 5080 ENOSOBNO stanovanje, z balkonom, 34 m2, Otok, p/8, letnik 1967, adaptacija 2002 in 2007, prodam. Telefon 031 645-698. 5056 Kupim ali najamem parcelo z delavnico ali s halo ali samo parcelo za parkirišče v industrijsko-obrtni coni v Celju. Ponudbe na tel: 031/677-707 Avtohiša Škorjanec, d. o. o., Celje prvdAm MANJŠE posestvo ali samo stanovanjsko hišo, v bližini Mestinja, prodam. Telefon 031 340-695. š 684 ZAZIDALNO gradbeno parcelo, 770 m2, v Marija Gradcu pri Laškem, prodam. Telefon 041 867-413. 4773 BIVALNI vikend z zemljiščem, približno 1 ha, nasad: vinograd, sadovnjak, lokacija Dramlje-Sv. Uršula, prodam. Telefon 041 917-964, 5798-427. 4988 28 LI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK AVTOPRALNICA DELOVNI ČAS: PON. - PET. 8 -17' SOBOTA 8 -13 NEDELJA IN PRAZNIKI ZAPRTO Nahajamo se nasproti gostišča Ćulk, na Lavi 6 v Celju. PODARIM OKENSKA krila, dvakrat zastekljena, v zelo dobrem stanju, podarim. Telefon (03) 748-3113, 041 585-004. 5085 PRODAM PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 120 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 524-147. 4732 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej ter breje ali nebreje mladice, linije 12, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509-061, Andrejeva kmetija iz Jazbin. n NESNICE, grahaste in rjave, prodamo. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041-763-800. p PRAŠIČE, od 25 do 250 kg, domača hrana, možen zakol pri prodajalcu, izločene svinje in domače purane, ugodno prodamo. Telefon 070 714-599. š 720 PRAŠIČE za zakol ali svinjske polovice prodam. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372. 4955 PRAŠIČE, od 25 do 110 kg, prodam. Telefon 041 527-504. š 763 DOTIK PRIHODNOSTI! 090 62 89 aH 090 62 41 www.vedezevanjemaruska.com Cena 1,50 do 1,99 €/min. Plačilo tudi z moneto! PRAŠIČE švede, krmljene z domačo hrano, težke od 130 do 200 kg, prodam. Zakol možen pri prodajalcu. Telefon 051 831692. 4984 DVA prašiča, za zakol, možen zakol, 200 do 250 kg, prodam. Telefon 041 915982. š 742 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev in telico simentalko, staro 6 mesecev, prodam. Telefon (03) 5823-229, 041 656-078. š 744 SVINJI, težki od 200 do 250 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon 041 656-078. š 744 PRAŠIČE, mesni tip, 25 do 80 kg, možna dostava, prodamo. Telefon 031 544653. š 754 AKCIJA! Prašiči, lastne reje, 100 do 150 kg, po 1,5 EUR/kg, možna dostava, prodam. Telefon 041 561-893. p PRAŠIČA, težka 180 in 120 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 244621. 5019 TELIČKO sl limuzin, težko 120 kg in bikca, težkega 160 kg, prodam. Telefon 5774126. 5022 PRAŠIČE, težke 190 kg, domača kuhana hrana, možen zakol in dostava, prodam. Telefon 031 299-877. 5024 TELICO, 700 kg, bikca, 230 in 290 kg, prodam ali menjam za hlodovino smreke. Telefon 031 357-312. 5031 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 5822-433, 031 832520. 5054 BREJO telico limuzin, poni žrebičko in 140 kg prašiča, lahko polovico, prodam. Telefon 031 480-510. š 764 PRAŠIČA, težkega približno 180 kg, krmlje-nega s kuhano hrano, prodam. Telefon 041 943-239. 5058 PRAŠIČE, za zakol ali nadaljnjo rejo, od 20 do 300 kg, izločene plemenske svinje, za predelavo, možen zakol in dostava, prodam. Telefon 031 506383. š 765 BIKCE, simentalce in črno bele ter telice za »pripust« možna dostava, prodam. Telefon 031 506-383. š 765 DVE telici, breji 4 in 6 mesecev, prodam. Telefon 5730-946, 041 257-051. 5060 DVE telici simentalki, stara 13 mesecev - za 530 EUR in stara 17 mesecev - za 580 EUR, prodam. Telefon 041 914-286, 5648-003. 5062 Zaupajte iskanje pravega partnerja naši posredovalnici! Telefon: 070 306 624 www.vedezevanjemaruska.com NIZKOENERGETSK! STANOVANJSKI BLOKŽIBERNIK - ROGAŠKA SLATINA Prodaja / najem z odkupom CMCeUe CESTE MOSTOVI CEUEtLd. Dnižbazanizkeln visokegmdnje mK TRI bikce, od 100 do 200 kg in kravo za zakol, prodam. Telefon 041 878-010. 5063 PRAŠIČA, krmljenega z domačo hrano, težkega 180 kg, prodam. Telefon (03) 5772-362. 5064 TELIČKO simentalko, staro tri tedne, prodam. Telefon 031 532-444. 5065 PRAŠIČA, težkega 250 kg, domača hrana, prodam. Telefon 5794-155. š 767 BIKCA simentalca, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 768-175. š 766 DVA bikca simentalca, stara 4 tedne, prodam. Telefon 5740-454, 041 299-604. š 769 DVA prašiča za zakol, krmljena z domačo hrano, težka približno 150 kg, prodam. Telefon 041 738-293. 5079 KUNCE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 515-416. 5081 PRAŠIČE, krmljene z domačo hrano, težke od 100 do 120 kg, prodam. Telefon 031 274-862. š 770 PUJSKE, težke od 20 do 30 kg, prodam. Telefon 031 537-774. š 773 PRAŠIČA, 180 kg, hranjenega z domačo hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 570-159, 5798-471. 5086 PRAŠIČA, težkega približno 180 kg, krm-ljenega z domači kuhano hrano in psa, mešanca med nemško ovčarko in novofundlancem, starega 9 tednov, prodam. Telefon 031 840-078, Sveti Štefan. š 774 ČISTOKRVNE labradorce, z rodovnikom, zelo ugodno prodamo. Telefon 041 708880. 5087 KUPIM VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223. š 459 BIKCE simentalce, težke od 120 do 170 kg, kupimo. Telefon 031 832-520. 5053 IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336 MENJAM ZREBICO, staro 20 mesecev, pasma norik-šeka, zelo mirna, menjam za mlado govejo živino. Telefon (03) 5772-362. 5064 PRODAM ŠTEDILNIK kuppersbusch, pralni stroj, zamrzovalno skrinjo, gume Michelin 175/65-14, otroški voziček, prodam. Telefon 051 474-006. 4947 CISTERNI za kurilno olje ugodno prodam. Telefon 5799-192, 041 518-421. 5040 ŠTIRI zimske gume, na platiščih, 14 col, 185/65-14^108 in strešni nosilec, prodam. Frenk Uratnik, Polzela 66. 5047 DVA para otroških smuči, 120 cm, pancarje 34 in 35, čelado, čevlje za bordanje, št. 37 in 38, drsalke št. 34 in 36, izredno ugodno prodam. Bojan Bevc, telefon 041 429-567. 5070 DRVA, kratko žagana, bukova in slivova, za centralno ali kamin, ugodno prodam. Zelo ugodno prodam tudi obrana jabolka starih sort. Telefon 031 575-514. 5088 Žnida^s d.11.0., Ul. Vila Kraigherja 5, Maribor PRODAM SILAZNE bale, druga košnja, okolica Prebolda, prodam. Telefon 051 318-022. 5014 VINO kraški teran, odličen, ugodna cena, prodam, tudi dostavim. Telefon 041 614-862. p SUHO seno in otavo v kockah, po 2 EUR, prodam. Telefon 031 362-569. 5025 BELO in rdeče vino, večje količine po 0,70 EUR, manjše količine po 1 EUR, prodam. Telefon 031 506-383. š 765 OREHOVA jedrca prodam. Telefon 040 282412. 5072 SENO v kockah prodam. Telefon 031 709751. 5075 SVEŽI jabolčnik iz neškropljenih jabolk, bobovec in carjevič, ugodno prodam. Telefon (03) 748-3113, 041 585-004. 5085 PŠENICO, vrsta žitarica, neškropljeno, prodam. Telefon 031 555-335. 5095 mm Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima preico 2000 ogiasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 035726319,031836378 031 505495,0906286(i,99EUWn) Leopold Grešnik, s.p., Prebold POSTAVEN, zelo osamljen 68-letni moški, premožen, želim spoznati partnerko, staro približno 60 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SILVESTRSKI POLJUB. 4940 SIMPATIČNA Celjanka, 45 let, želi prijatelja do 57 let. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 5045 H!TRO NAROCiTE rnmrn Dvakrat na teden, ob torkih in petkili, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; | ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, ! 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. llJiV^i]:» tudi letnik 2010 <27Q7Tg I-i Ji^g prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ Vsak petek 48 banmih strani televizijskega spoieda in zanimivosli iz sveta glasbe in zabave. Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreidicno naročam Novi tednilc za najmanj 6 mesecev NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika - Informacije; 03/4235-100 ALI OGLASI - INFORMACIJE Mrtvi niso mrtvi, mrtvi živijo v nas ^ Z A H V A L A Zaspala je MARIJA CIZEJ -MICIKA roj. Turnšek, s Polzele 190 (19. 8. 1934 - 8. 11. 2010) Hvala vsem, ki ste jo v mislih, besedah in dejanjih pospremili k večnemu počitku. Njeni I ZAPOSLITEV ŠTUDENTKA išče kakršno koli delo v Celju z okolico. Telefon 031 357-052. 490i POLAGANJE, brušenje parketa, polaganje laminata, beljenje stanovanja. Bojan Ribar, s. p., Migojnice 73 a, Griže, telefon 041 522-035, po 17. uri. n Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost Izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, iitd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinš-kov 13, Celje. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STOPITE v novo leto z osebo, ki si jo žefite, a je doslej niste mogli imeti. Imamo »ključ« vezave, realizacija 28 do 40 dni. Informacije in naročila po telefonu 040 191-488; spletna stran: www.parapsihologija.si. n INŠTRUKCIJE angleščine, matematike in fizike ter prevode angleščine nudimo. Telefon 031 793-430. Jezikovno društvo Barve jezika, Trubarjeva 53 b, Celje. 485i MLADA zbiralka poštnih znamk prosi dobre ljudi, če ji odstopijo znamke, ki jih več ne potrebujejo. Telefon (03) 5443-475. 5020 Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasveti Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku. Šentjur Poročila sta se: Marinka KOPRIVC in Bojan SKALE, oba iz Košnice. Velenje Zlato poroko, 50 let skupnega življenja so praznovali: zakonca Marija in Simo JAKOVLJEVIĆ in zakonca Vida in Anton KUGONIČ, vsi iz Velenja. Celje Umrli so: Dušan ROŠ iz Celja, 88 let, Ana ŽLAVS iz Loč, 87 let, Vinko JELEN iz Tabora, 57 let, Franc ZALO-KAR iz Šentjurja, 68 let, Sla-voljub MARKOVIĆ iz Celja, 70 let, Matilda MIHELIČ iz Celja, 92 let, Anton TERŠEK iz Laškega, 77 let, Anton JUG iz Šentjurja, 70 let, Alojzija ROTAR iz Celja, 59 let, Stanislava DORNIK iz Celja, 85 let, Marija MEDVED iz Šoštanja, 79 let, Marija ZALOŽNIK z Dobrne, 71 let, Baldvin HOLEŠEK iz Velenja, 68 let, Helena FELIC-IJAN iz Velenja, 66 let. Laško Umrla sta: Andrej HORVAT iz Celja, 74 let, Kaja LE-KO iz Laškega, 67 let. Šentjur Umrli so: Marjan KOPITAR iz Cerovca, 56 let, Dušan VOGA iz Šentjurja, 59 let, Cvetka VIDEC iz Krajnčice, 56 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Frančiška KOROŠEC iz Babnih Brd, Jožefa TRAMŠEK iz Strmca pri Sv. Flo- Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ^ Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija TONETA JUGA (11. 9. 1940 - 18. 11. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče in ostalo pomoč. Posebna zahvala zdravniku dr. Bojanu Krivcu za neizmerno pomoč in podporo v času njegove bolezni. Hvala tudi ZD Šentjur, dr. Iliču, sestri Darji, govorniku gospodu Slavku Toplišku in Matjažu Gabru za odigrano Tišino. Skratka hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, sočustvovali z nami in ga imeli radi. Žalujoči vsi njegovi s 762 Bolezen te je objela in poslednjo moč ti vzela. Odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza. Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do konca dni. Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega moža MILANA KRSNIKA iz Ulice Hermine Seničar se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala mojim nečakinjam, bratu in ostalim, ki so mi v času njegove bolezni vedno bili v pomoč. Hvala gospodu arhidiakonu Jožetu Vogrinu iz Slovenskih Konjic za opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju hematološkega oddelka bolnišnice Celje za pomoč v času njegove težke bolezni. Hvala KPU Špes za opravljene pogrebne storitve, Barbari Gošnik za lepe poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Vsem in vsakemu iskrena hvala. Žalujoča žena Kristina, Stanko z družino in ostalo sorodstvo 5036 rijanu, Marija DEBELAK iz Brezovca pri Polju. Žalec Umrli so: Marija BREZNI-KAR iz Marija Reke, 87 let, Janko VOLMUT iz Šešč pri Preboldu, 57 let, Franc REZ-MAN iz Ponikve pri Žalcu, 73 let, Miroslav ZOREC iz Zabuko-vice, 56 let, Marija BIŠ-ČAK iz Podreče, 90 let, Pavla KOVAČ iz Žalca, 85 let. Velenje Umrli so: Jože LETOJNE iz Nazarij, 70 let, Anton PO-DERGAJS iz Celja, 89 let, Franc BEZOVŠEK iz Žalca, 58 let, Ivana MARZELJ iz Slovenj Gradca, 72 let, Mihael VRČKOVNIK iz Šoštanja, 75 let, Elizabeta GRE-ŠAK iz Celja, 91 let, Ivan RATEJ iz Loč pri Poljčanah, 74 let. Skozi vse življenje svoje boriti si se znala, a v tihem jesenskem jutru nemočna za vedno si zaspala. Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, tašče, ome, sestre in tete FRANČIŠKE KOROŠEC roj. Senica iz Babnih Brd 16, Sveti Štefan (29. 3. 1920 - 23. 11. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše, izražena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Neradu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem iz Svetega Štefana, pogrebni službi Gekott in gospodu trobentaču za odigrano žalostinko. Hvala govorniku gospodu Jakobu Romihu za izbrane besede slovesa. Posebna zahvala zdravniku in zdravstvenemu osebju Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah za vso skrb in lajšanje bolečin. Hvala sodelavcem Mlekarne Celeia, družini Kočnik -tiskovina Kotis in upokojencem športnikom KU Ponikva. Hvala družini Janžič za molitev na domu, katehetinji Pavli Rupnik za pomoč in gostišču Lesjak za postrežbo. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Alojz in Jože, hčerke Ida, Gelca, Olga in Fanika z družinami, vnuki in pravnuki, sestra Marija in ostalo sorodstvo s 768 Ne jokajte za mano, le tiho h grobu pristopite in večni mir mi zaželite. V S P O M I N JOŽETU LIPOVŠKU iz Malih Dol (20. 4. 1930 - 5. 12. 2007) Minevajo tri leta, kar nas je zapustil predragi mož, oče, stari ata in svak. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter prinašate cvetje in sveče. Vsi njegovi Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, tiha je gomila, kjer počivaš ti. Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega SILVA HROVATA iz Tovstega 15 pri Laškem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam izrazili sožalje in nam kakor koli pomagali. Posebej se zahvaljujemo bratoma Lojzetu in Tinetu za nesebično pomoč. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, godbi za odigrane žalostinke, govorniku za besede slovesa, trobentaču za odigrano Tišino in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Marija in ostalo sorodstvo L 495 p 30 I VODNIK NOVI TEDNIK KINO Spored od 3. do 6. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Žaga VII - grozljivka 3D 21.30, 23.55 Gremo mi po svoje - komedija 12.50, 17.10, 19.20, 21.30, 15.00,23.40, (nedelja 15.00) Lahka punca - romantična komedija 20.40, 22.40 Harry Potter in Svetinje smrti 1 del. - domišljijska pustolovščina 13.00, 17.50, 18.05, 20.50, 23.50 Tamara Drewe - komeija 13.50, 15.50, 18.15 Lomilec src - romantična komedija 12.40, 15.45, 21.05, 23.25 Megaum - animirana družinska pustolov., sinh. 3D 11.50, 13.40, 14.00, 19.00, 16.00, 16.50, 18.10, 20.20, 22.30 Megaum - animirana družinska pustolov., sinh. 12.00, 16.20, 18.30 Draga, počakaj, sem na poti - komedija 14.30, 16.40, 18.50, 21.00, 23.10 Zgodbe z Narnije - domišljijska pustolov., 3D 19.00 Tist' dan v tednu - dokumentarni glasbeni film 20.30, 22.50 legenda: vsak dan petek, sobota sobota, nedelja ponedeljek, torek, četrtek petek, sobota, nedelja PETEK 20.00 Prijatelj iz Fara - drama (Festival lezbičnega in gejevskega filma) SOBOTA in NEDELJA 18.00 in 20.00 Oča - drama (Life po Lifu) SOBOTA 17.00 Želvino osupljivo popotovanje - dokumentarni film 19.00 Socialno omrežje - drama TI PETEK 18.00 Skrivnost iz Kellsa - animirana pustolovščina 18.30 Gremo mi po svoje - mladinska komedija 19.30 Max v zadregi - družinska komedija 21.00 Hudič - triler SOBOTA 18.00 Max v zadregi - družinska komedija 18.15 Skrivnost iz Kellsa - animirana pustolovščina 20.00 Gremo mi po svoje - mladinska komedija NEDELJA 16.00 Skrivnost iz Kellsa - animirana pustolovščina 18.00 Gremo mi po svoje - mladinska komedija 18.30 Max v zadregi - družinska komedija 20.00 Hudič - triler PRIREDITVE Petek, 3. december: Ta veseli dan kulture - brezplačen ogled vseh muzejskih zbirk in razstav v vseh muzejih v regiji. PETEK, 3. 12. 10.15 do 11.00 Galerija Velenje_ Navihanke, Hudomušnice in Na-gajivke predstavitev knjig T. Pregl Kobe in U. Stropnik 12.00 Osrednja knjižnica Celje Celjska digitalna knjižnica predstavitev knjižničnih projektov digitalizacije; spletni arhiv Novega tednika (1946-2010) 14.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ptičje hišice in črni kosi ustvarjalnica za otroke od 3. leta dalje 16.00 do 18.00 Ekomuzej Žalec_ Iz fotografske in filmske dokumentacije o hmeljarstvu predavanje mag. Vesne Mie Ipa-vec 16.00 do 18.00 Ekomuzej Žalec_ Zasnežena zimska slikarska pravljica otroška delavnica 17.30 Galerija Zgornji trg Šentjur_ Poletni ex-tempore Rifnik 2010 odprtje razstave 18.00 Galerija Mozirje_ M. Kmecl: Slovo Andreja Smoleta od veselih ur monodrama v izvedbi Anatola Šter-na 18.30 Razvojna agencija Kozjansko Šentjur Mi2 glasbeni nastop članov skupine Jerneja Dirnbeka in Toneta Kregarja 19.00 Dom Svoboda Griže_ Tea Oršanič kavarniški večer s pesnico 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje - Celje_ W. Busch: Jošt in Jaka komedija v izvedbi članov gledališkega ansambla Zarja Trnovlje 19.30 Dom kulture Velenje Chopin po velenjsko multimedijski projekt Staneta Špe-gla 19.30 Glasbena šola Velenje_ Orgelski in komorni koncert dijakov 20.00 Dom II. slov. tabora Žalec Baletne sanje gala baletni večer 20.00 SLG Celje_ Županova Micka komedija, izven abonmaja 20.00 Plesni forum Celje_ Infiniti projekt predstava neskončnih dimenzij plesa in glasbe 22.00 Mestni kino Metropol_ Toronto drug bust rock koncert SOBOTA, 4. 12. 8.00 do 12.00 Gotovlje_ Kmečka tržnica sejem in prihod Miklavža 8.30 do 15.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje_ Dan odprtih vrat brezplačen ogled muzejskih zbirk 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec_ Glineni Miklavževi piškoti in palica za parkeljne otroška delavnica 9.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Otroški zimski bolšji sejem 9.00 do 12.00 Tržnica Laško_ Miklavžev sejem 10.00 do 12.00 Ekomuzej Žalec Kako izgraditi ekološko hišo predavanje Mirka Žitka 10.00 do 12.00 Kulturnica Velenje Adventni vrtiček izdelovanje Miklavževih daril in prebiranje pravljice 10.30 in 16.00 SLG Celje_ Maček Muri gledališka predstava za otroke; izven abonmaja 10.30 Galerija Velenje_ Snežinka in Rožica sobotne lutkarije Lutkovnega gledališča Velenje 18.00 Dom Svobode Griže_ Dan ob jašku predstavitev filma in proslava goda sv. Barbare 18.00 Avla OŠ Rečica ob Savinji_ Kdo je narisal Prešerna? o upodobitvah pesnika bo govoril prof. dr. Marko Marin 19.00 Dom II. slov. tabora Žalec_ 3-dedi.smo Komedija v izvedbi skupineRepor-ter Milan 20.00 Grand hotel Rogaška_ Muze pojejo 5 let gala koncert z gosti 20.00 Center Nova Velenje_ V Velenju plešemo plesni abonma in izven; za vse ljubitelje plesa 21.00 eMCe plac Velenje_ Moda pred korakom poučno šaljivi večer prekmurskega bontonologa Saše Županeka NEDELJA, 5. 12. 9.00 do 10.00 Ekomuzej Žalec_ Reševanje problemov na vrtu na ekološki način predavanje društva Ajda, Fanči Per-dih 10.00 Mercator center Celje Obisk Miklavža in predstava za otroke 10.00 do 11.30 Ekomuzej Žalec_ Ali nas prazniki veselijo ali ža-lostijo? predavanje Rajka Škariča 10.00 do 16.00 Dvorec Novo Celje Adventni sejem Ob 17.00 adventni koncert PHD Big Bang Banda 11.30 Ekomuzej Žalec_ Čustva v poslovnem svetu predava Ana Miletič 14.00 do 18.00 Pred cerkvijo sv. Jurija Šentjur_ Miklavžev sejem 14.00 Kulturni dom Virštanj_ Miklavževanje za otroke 14.30 Razvojna agencija Kozjansko Šentjur Čarobna smrečica glasbeno-lutkovnapredstava v izvedbi gledališča Melite Osojnik 16.00 Kulturni dom Štore_ Miklavževanje mažoretna skupina Majde Marguč Štore, otroci vrtca Lipa 17.00 Trg celjskih knezov Celje Prižiganje novoletne razsvetljave koncert pevskega zbora Gimnazije Celje - Center in prihod Miklavža 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Miklavževanje 18.00 Zadružni dom Ljubečna Miklavževanje 17.00 Dom II. slov. tabora Žalec_ Pika praznuje rojstni dan miklavževanje za najmlajše s predstavo 17.00 Vrbje Miklavževanje po Vrbju 17.30 Kulturni center Rog. Slatina Začetni kapital komedija v izvedbi Slat'na teatra, za izven 20.00 Plesni forum Celje_ Infiniti projekt ponovitev predstave neskončnih dimenzij plesa in glasbe PONEDELJEK, 6. 12. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Doživeti Ameriko kot prostovoljka in varuška potopisno predavanje MeteRojšek 18.00 Kulturni center Rog. Slatina Nova iskanja odprtje likovne razstave del študijskega krožka pod vodstvom Erne Ferjanič Fric 19.00 Kulturni dom Slov. Konjice Ljubček, nisi na vrsti gledališka komedija za izven RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Celjani so jih poznali, do 16.1. Likovni salon: razstava Robertine Šab-janič, do 5.12. Osrednja knjižnica Celje: Kje so tiste mejice k'so včasih bile, fotografska razstava ZRSVN, do 7.12.; Najlepše izraelske ilustracije, do 17.12. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Kontinuiteta sedanjosti, sodobna madžarska fotografija, do 5.12. Zgodovinski arhiv Celje: Umetnost hebrejske pisave, do 17. 12. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Podobe preteklosti vojvodinskega meščanstva, gostuje muzej Vojvodine, do 31.12.; Celjski magistrat - Besede z balkona, do 31. 12. Železarski muzej Teharje: fotografska razstava Impresije, avtorice Andreje Rav-nak, do 19.12. Galerija Plevnik - Kronkowska Celje: multimedijska razstava Alpen von Blond, avtorice Manje Vadla, do 19.12. Galerija Mercator center Celje: razstava likovnih del Mojce Šporn in Milana Ku-kovca iz Petrovč, do 4.1. 2011 Knjižnica Šentjur: razstava kolažev ZRSVN Mavrična doživetja travnikov, do 22. 12. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: dmštvo-sos@dmstvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO in Sport URAD ZA MLADINO V začetku leta smo pri celjski Mestni tižnid na Linhartovi ulici 18odprli KuHnmoinfotoaio-iaT, da občane ozavestimo o naši kultumi dediščini. Vsak mesec oiganiziramo novo razstavo, medtem vsako drugo soboto Izvajamo promocijske dejavnosti na področju kultume dediščine. KuHumoinfbtoaia je odprta (vstop prost): - pon, tor, čet, pet 8.00-14.00 h - sreda: 12.00-18.00h - sobota: 10.00-12.00 h (občasno) Kontakt: tel. št. 03 492 63 34 gsm 040 333 374 www.portab.sl Anina galerija Rog. Slatina: Sestavljanje ustvarjanj: Rdeča nit je kri umetnika, avtorice Veronike Ban, do 5.12. Savinov likovni salon Žalec: likovna dela Adolfa Mljača, do 31.12. Kulturni center Rog. Slatina: fotografska razstava Marcela Pernata in Foto kluba Glas Sotle: Moje mesto, do 31.12. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademskega slikarja Franca Vozlja, do 20.1. 2011 Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava Sonca akademskega slikarja Darka Slavca, do 20.1. r LANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi v nedeljo, 5. decembra, na Veliki Češevik (1.349 m). S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti odpelje naročeni avtobus ob 5. uri, prijave v društveni pisarni. Cd ceijsifi mladirsi^i čemer piHKri AvfjbednA 4ri drulWfi Petek, ob 20.30, MCC kavarna: Zakaj že imamo glavo; pogovor, gosta Renato Jenček in Blaž Setnikar. Sobota, ob 21.30, dvorana MCC: Tribute to The Doors; skupina The Doors Experience; vstopnina 6 evrov v pred-prodaji in 8 evrov na dan koncerta Četrtek, ob 20. uri, MCC kavarna: Okusi in doživetja sveta; predavanje Mateje Mazgan o Aljaski in Yukonu. tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si. Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Mateja Jazbec, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka nočno doba, vek odličen avstituski alpski smučar raich francoska vesouska raketa mlečni sok madžarski skla-dateu (ferenc) domače žensko ime, jasna uudska modrost, pregovor del statev sokratova žena alberto contador prostor za vstop železniška razteg-UIV trak rajmond debevec 22 15 18 14 krma za konje praSek za lase, kana pravoslavna cerkvena žeuko sabol mestoma severu oklahome izdelo- vzdevek, naziv slaviSa žungul 25 politik erjavec ribič igralka rina zadnji del letala izrastek nagla« kraška pokrajina v južni hrvaški bolezen vdiske trte pripadnik eskimov 12 živahen južnoit. PLŽ rusko letalo 17 11 19 pesniško ime za msko peneče se vino, penina glasbilo s tipkami in pedau, piano toni elias alkaloid v čaju pleme, rod nočno popivanje majhna športna jadrnica robert kranjec igralka mežan papirni plinast oguiko-vodik pounez. poglavar 20 21 skupina uudstev v slonokoščeni obauingani am.igra-lec armn ameriška boksarka (laila) remont, popravilo 24 konjski J!Ot izdelovalec lutk 13 jacques ibert angleška igralka winslet eva ras nikola tesla 10 opera sergeja rahma-ninova gorsko mestece v mongoliji 23 POMOČ: ANTRAKOZA-bolezen vinske trte, ARIK-polinezijski poglavar, ELEKTROKAVTER-električni žgalnik, TARANTELA-živahen južnoitalijanski ples Nagradni razpis 1. nagrada: vstopnica za koncert tria Eroika v dvorani Golovec v Celju in bon za veliko klasično pico Gostišča Hochkraut 2. nagrada: vstopnica za koncert tria Eroika v dvorani Golovec v Celju 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje v Rogaški Rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 9. decembra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 26. novembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 93 Vodoravno: ROSSI, ALAIN, NAHOD, IVA, RJA, FABIAN, CEMENTIT, AVE, ADA, OHRID, NEN, NORIK, NOEZA, DNO, CRONIN, RMAN, RT, REA, KAI, HI, ERKEL, AARGAU, TA, SIMPLEKS, ESSIEN, IKE, ARAO, RAHMAN, NUT, RED, OS, IL, NADEV, KAVTER, EIRE, EMA, ARD, NU, STEVE, IRENE, KEN, TIGER, JAZON, SAD, ASANA, ANANA, ISA Geslo: Svetovna prvaka v kolesarstvu Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju in bon za veliko klasično pico Gostišča Hochkraut, prejme: Mojca Hrnčič, Gosposka 2, 3000 Celje. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Ime in priimek: Naslov: _ Ona: Imeli boste lepo priložnost, da se izkažete na področju, ki vam veliko pomeni. To bo imelo materialne posledice, vašo uspešnost pa bo opazil tudi prijatelj, ki vam je zadnje čase nadvse všeč. On: Kar naenkrat vas boprev-zel občutek, da vas nekdanja partnerka pogreša bolj, kot to kaže. Najprej boste malce zadržani, vendar vam bo že prvi vtis ob srečanju razodel pravo resnico. 2. nagrado, vstopnico za 2 osebi za kopanje v Wellness centru Termalija, prejme: Zinka Potočnik, Cesta na Ro-glo 11a, 3214 Zreče. 3.-5. nagrado, vstopnico za kopanje v Wellness centru Termalija, prejmejo: France Zavašnik, Drešinja vas 12d, 3301 Petrovče; Miroslav Senica, Planina 14, 3225 Planina pri Sevnici in Branko Očko, Sp. Rečica 102, 3270 Laško. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. TEHTNICA Ona: Težave z denarjem vas bodo prisilile v odločitev, ki ste jo trmasto zavračali. To se zgodi ljudem, ki prelahko govorijo »jaz pa že ne«. Poskusite se znebiti te nerodne navade. On: Čutili boste sušo v denarnici, a se boste po svoji stari navadi spet znašli in prišli do potrebnih denarcev. Navajeni ste že, da prav v zadnjem trenutku vedno najdete primerno rešitev. Ona: Ne opravičujte se, saj ste konec koncev govorili le tisto, kar vam je narekovalo srce. Res ste včasih muhasti in nepredvidljivi, a vaše ravnanje je bilo doslej še vedno iskreno. On: S sodelavci se boste odločili za prijetno zabavo, od katere si prav vi obetate največ. Pohitite, da priložnost ne pobegne. Poslovne zadeve pustite ob strani, saj se vam ne obeta nič dobrega. DVOJČKA ^ Ona: Spremenili boste odnos do partnerjevih težav, kar bo ta znal ceniti. Skupaj se bosta odločila za alternativen način reševanja trenutne situacije, ki bo prinesel zelo dobre rezultate. On: Nehote se boste zapletli v zelo delikatno situacijo, a se boste hitro znašli in se postavili na noge. Spoznali boste sanjsko žensko, ki lahko postane tudi vaša partnerka. Ona: Malo več domišljije ne bo škodovalo. Stvari še zdaleč niso tako grozno resne, kot mislite. Ponuja se vam priložnost za avanturo z osebo, ki vam že dolgo ne gre iz glave. Tokrat vam bo končno uspelo! On: Prizadevanja preteklih dni se bodo začela obrestovati, saj se bo prijateljica vedno bolj zanimala za vaša čustva. Ne delajte se nezainteresirane-ga, ampak se potrudite tudi vi. Ona: Dajte duška razposajenosti in se lotite zadeve, ki se vam je doslej zdela vse premalo resna za človeka vašega kova. Včasih je treba narediti tudi kaj za dušo, zato se ne držite nazaj. On: Pred vami je miren in romantičen vikend, kakršnega ste si dolgo želeli, a enostavno ni bilo pravega časa. Tokrat se boste potrudili in presenetili partnerko na način, ki ji je najljubši. STRELEC ^ Ona: Škodoželjnost vam lahko bolj škoduje, kot ste mislili. Ljudje ne pozabijo tako hitro, kot bi si želeli. Z nekom se boste zapletli v neko stvar, ki ne obeta nič dobrega. Pazite se! On: Vaši namigi so preveč prozorni, da bi še lahko igrali hladno in nezainteresirano osebo. Prepustite se raje čustvom. Vsekakor pa bodite kar najbolj sproščeni in naravni. KOZOROG jSk Ona: Sreča vam ne bo obrnila hrbta, zato je zaskrbljenost enostavno odveč. Podajte se v veselo družbo in uživajte, dokler še lahko. To je vaš srečen teden, zato ga maksimalno izkoristite! On: Dosežete lahko precej višje cilje, zato se ne ustavljajte na pol poti, ampak izpeljite zadeve do konca. Konec tedna boste sicer utrujeni, a v isti sapi tudi izredno zadovoljni. Ona: Namesto da bi se posvetili partnerju, boste čustva razdajali na vse strani. To bo sicer prijetno in zabavno, a se boste prej ali slej ujeli v nastavljeno past. Raje poskrbite tudi za finančno plat. On: Idealen teden za uresničevanje želja. A eno so želje, drugo stvarnost. Svet je krut tudi do vas, zato ni razloga, da bi popuščali. Nekdo vas bo hotel neprijetno presenetiti, a bo presenečen sam. DEVICA ýi Ona: Ne reagirajte takoj, počakajte, da vas prizadetost mine, nato udarite nazaj. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. S prijateljico se boste spore-kli, a hitro vse skupaj tudi pozabili. On: Uspeli boste osvojiti srce simpatične znanke, ki se je doslej upirala osvajanju in vam je zaradi tega že pojenjal pogum. Prepričali se boste, da se vam bo to čakanje pošteno obrestovalo. VODNAR Ona: Ste tik pred tem, da od-krijetepartnerjevo divjo in strastno stran, ki je doslej niste poznali. Izredno prijetno presenečeni boste, tako se vam ni bati, da bi vam bilo dolgčas. On: Čustva so sicer lepa stvar, a dostikrat povsem neuporabna. Dobro bi bilo, da bi se odločali na podlagi razuma in ne čustev. Za dokončen korak se boste morali odločiti sami ^ Ona: Enkrat za vselej boste morali opraviti s predsodki. Le tako boste lahko dosegli cilje, ki ste si jih zastavili. Popazite malo na partnerja, saj si je začel domišljati stvari, ki jih ni. On: Odločnost sicer ni vaša odlika, a vseeno se bo treba kar se da hitro opredeliti. Nekdo je že hudo nestrpen in če boste še dolgo odlašali z odgovorom, ga boste za vedno izgubili! m RUMENASTRAN Za varno hišo Ob 10-letnici delovanja Varne hiše Celje so združile moči ženske Humanitarnega kluba Unija iz Maribora in Celjanke, pripravljene pomagati. V tako mešan šopek so se postavile in nazdravile uspehu: (z leve) Mirjana Stiplošek-Gorza, Vera Orešnik, Tanja Vrnjak, Slavica Biderman, Ana Žvorc, Mihaela Belak in Katja Kori Begovič. Foto: SHERPA Mitja Meršol je bil nekoč prepričljiv kot novinar in dopisnik iz ZDA ter dolgoletni urednik Dela, danes pa zna tako spretno voditi avkcije umetniških del, da prepriča mnoge, da radodarno odprejo denarnice. To je pomembno še posebej takrat, ko gredo sredstva v dobrodelne namene. Tako je bilo tudi v celjskem primeru avkcije za varno hišo. Izložba kot ogledalo trgovine Nekatere celjske izložbe je res veselje pogledati, druge zgledajo kot bolšji sejem. Ena bolj skrbno urejenih je gotovo izložba trgovine Jolande Thaler. Mogoče tudi zato, ker pozna Valentina Remsa, celjsko aranžersko legendo? Foto: NATAŠA MULLER Na vreme so kar pozabili Direktorja Term Olimia Zdravka Počivalška (levo) gotovo poznate, župana Podčetrtka in obenem novega predsednika Turistične zveze Slovenije Petra Misjo prav tako. In kdo je lepotica med njima, ki jo na sosednjem Hrvaškem pozna vsak šolarček? To je fotomodel Renata Sopek, ki je med drugim napovedovala vreme na televizijski postaji RTL, kjer so si moški bolj zapomnili njene čare kot to, kakšno bo vreme. Prav tako je vodila oddajo Big Brother ter še katero, ženski svet pa je osvojila in razgibala s svojimi petimi dvd-ji z naslovom Renata Sopek - v dobri formi. In kaj povezuje hrvaško kraljico fitnesa s pomembnima možema iz Podčetrtka? Sopkova je sodelavka Term Tuhelj, ki so v lasti Term Oli-mia, treba pa je pripomniti, da dobro sodeluje tudi s Kozmetiko Afrodita iz sosednje Rogaške Slatine. Foto: Grup A Nasveti iz prve roke Lepotica poletja Novega tednika in Radia Celje Natalija Pustišek (levo) je lahko na Modnih navdihih poklepetala z dvema izkušenima dekletoma iz modnega sveta. Gotovo sta ji lahko pomagali s kakšnim nasvetom. Darja Kocmut (na sredini) je namreč izkušena modna frizerka, Anja Šrot pa uveljavljena manekenka. Foto: GrupA Vedno s fotoaparatom Našega nekdanjega odličnega fotoreporterja Edija Masneca lahko zadnje čase večkrat vidimo v središču Celja, kjer ima fotosa-lon. Očitno pa rad zavije tudi na kakšno od prireditev, kjer so navdih za dobre fotografije tudi lepa dekleta na modni pisti. Celjski Modni navdihi so bili ena takšnih priložnosti. Foto: GrupA