Posamezna številka 6 vinarjev. Siev. 84. I^en Ljubljane 8 vin. V LjlMIjflllL V M, 15, flPlilfl 19(4. Leio XLI1. s= Velja po pošti: = 7,a celo loto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Sb celo leto naprej . . K 24' — za en meseo „ . . „ 2'— Y opravi prejemati mesečno „ 1*70 = Sobotna izdaja: == za celo leto........ 7 — za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12 — Inserati: === Enostolpna petitvrijta (72 nun): za enkrat . . . . po !8 v za dvakrat......15 „ za trikrat .... „ 13 „ za vooirat primeren popust. Paroina oznanila, zalivale, osmrtnice lil.: enosiolpna pctitvrsta po 21 vin. r-----Poslano: " '' 111 ! eno3tolpna petltvrsta po 40 fiu. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. uri pap. Redna letna priloga Vozni red O3" Uredništvo je v Kopitarjevi oliol štev. G/I1I. Rokopisi se ne vračajo; nofrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Dpravništvo je v Kopitarjevi uliol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-bero. št. 7563. — Upravuiškega teleiona ¡it. 188. J*" Današnja številka obsega 6 strani Kilo je v flvsirtjl veleizilslalec? i. »Novoje Vremja«, tako sc glasi najnovejša brzojavka iz Petcrburga, zavrača trditev, da bi bilo sprožilo diskusijo o razdelitvi avstroogrske monarhije, ter povdarja, da je bilo to vprašanje sproženo v N e m č i j i. V dokaz tega navaja celo vrsto razprav, v katerih sc predlaga razdelitev Avstro - Ogrske, kakor »Grossdeutschland uncl IVIitteleuropa«, »Deutsche Scbriften«, »Deutsche Politik«, Oesterreichs Zusammenbrucli und Wiederaufbau« itd. List končno naglasa. da ne teže toliko Rusi po razdelitvi avstroogrske monarhije, kakor predvsem Nemcem v »rajhu« in A v s t r i j i sami. »Novoje Vremja« govori v tem oziru čisto resnico. Moglo bi navesti še relo šumo nemških člankov in raprav, ki več ali menj odkrito žele razpada Avstrije v dozdevnem interesu vesoljnega nemštva. Kar sc tiče avstrijskih Nemcev moramo krščanske socialcc izvzeti, ker ti odkritosrčno streme ne samo za ohranitvijo Avstrije, ampak tudi za povečanjem njenega vpliva na jugovzhodu, pač pa so Vsenemci odločno za to, da pridejo avstrijske nemške »dedne dežele« do Adrije pod pikelhavbo, nemški nacionalci pa v tem smislu dela j o, ko se tako pote za nemški most od Celovca'do Trsta. Da je nemški radikalni nacionalizem v zvezi z laško ireclento (glej politično sodelovanje Nemcev z Lahi v Trstu, Gorici in Pulju!) vsaj kakor si on to stvar misli, interesiran na razpadu Avstrije, je precej razvidno. On računa s tem, da bi imelo to za posledico, cla sc Nemčija razpostre blizu do sredozemskega morja in postane tako za Rusijo najmočnejša velesila v Evropi. Ako i>i bilo to res v kulturnem in gospodarskem interesu avstrijskega nemštva, to je druga stvar. Nemški radikalni nacionalizem meni, da, in s tem moramo računati. Istotako mislijo laški ireden-tarji, ki si nadevajo zdaj navidez nedolžno ime »nacionalistov«, ker so mnenja, da jim bodo Nemci pustili Trst in še kaj zraven. Vsaj se tudi Lahi lahko motijo, ampak mislijo tako in tudi to moramo v poštev jemati. Kar se tiče ostalih narodnosti v Avstriji, pa nimajo na razpadu Avstrije čisto nobenega resničnega interesa. Če je kaj slovanske iredente v naši državi, je bolj iz nacionalne nezadovoljnosti izvirajoča grožnja kakor dejansko mi- S. Gu s l e v . eiffii 1st Iz ruščine prevel Savo B a k 1 u š k i n, (Konec.) Čmokin je privzdigoval začuden obrvi, pii rekel ni ničesar in šel za duhovnikom. Šla sta proti nizki, leseni cerkvi, ki jo jc bil dež davno pobarval sivo. Nato sta stopila na temni hodnik, kjer so se ozirali s sten resni obrazi svetnikov, in sta dospela potem do oltarja. Tu je molil duhovnik nekaj časa zelo goreče in se nekoiikokrat globoko priklonil. Nato se je približal oltarni mizi, vzel epitrahelion, križ in evangelij pa se vrnil nazaj. Položil je križ in evangelij na klečalnik, prižgal svečo in pozval osuplo gledajočega Č'v 1 na: »Stopi bliže!« Čmokin sc je premaknil. »Kaj počenjaš, očka?« je vprašal, »ali me hočeš izpovedovati?« Potem je dejal z lokavim nasmehom krog ust: »Ne postim se.« Ignacij!« de ostro oče Pankracij, »stopi bliže in poslušaj me! Ignacij! Koliko si star?' šljenje, če vpoštevamo tako odločilne politike kakor veliko maso. Čehi so se v Avstriji kulturno in gospodarsko najbolj okrepili, množe se doli do Nižje Avstrije, le v okvirju Avstrije ima bogata češka industrija dostop do morja, izven Avstrije nimajo nobenih soroja-kov. Zato si dejansko večjih patriotov kakor so Čehi niti misliti ne moremo. Za Slovence in Hrvate velja do pičice isto. Kaj bi Slovenci bili brez Trsta? In Trst jc kolikortoliko naš le, če ostane pocl Avstrijo. Hrvati svojega držav-nopravnega ideala tudi ne morejo izven Avstrije doseii. In če premislimo položaj naših Srbov, se nam zdi, da lojalnost koalicije in dr. Dimovičevih kmetov v Bosni tudi ni tako neoclkrito-srčna kakor bi sc na prvi pogled zdelo. V združeni Hrvatski pod habsburškim žezlom bi sc Srbom ne godilo slabo; končno jih je v Avstro-Ogrski po Laka-toševi hrvatski statistiki skoraj 2 milijona, ki bi jih 3 in pol milijona Hrvatov in Slovencev ne mogli s persekutivno politiko zatirati. V tem oziru imajo tako Mile Starčevič in dr. Mandič kakor Stepan Radič prav, če Srbom svetujejo, naj ¡-ve s hrvatskim državnim pravom sprijaznijo. Zjedinjena Srbija bi ne bila ravno v resničnem interesu srbstva ra-zun če bi se ta ideal v okviru Habsbur-ga dosegel. Zakaj zjedinjeni Rumu ni :n zjedinjeni Grki bi bili v tem.slučaju — cla ne omenjamo ocl Gorice do Palerma združene Italije in Madjarov — za Srbe in še za Bulgarc zraven največja narodna nevarnost; tako pa Avstrija vsaj Lahe in Rumune kroli. O Poljakih in RuSinih pa o Ogrih niti ne govorimo, ker jo njihov interes na obstoju monarhije preveč ovidenten. In Rusija bi si prav nič ne pomagala, če bi sebi vte-lesila avstrijske Poljake in njej vse kaj drugega kakor prijazne avstrijske Ru-sine, vrhutega pa pomagala, cla sc osnuje dvanajstmilijonska Velika Rumunija in dvigne, novi Bizanc, njen najnevarnejši konkurent v Carigradu. Pač pa bi profitirala Nemčija in za prvi moment tudi Italija. V tej luči je naša laška in vsenemška iredenta zelo razumljiva. Pred nami leži 9. zvezek »Veiha-gens uncl Klasings Monatshefte« iz leta 1896. 97., v katerem beremo v sestavku »Balkanhalbinsel und Orientfrage« na koncu sledeče: »Ko sc bosta sultan in grški patriarh, Evrope naveličana, preselila preko Bospora se bo vzhod, vprašanje spremenilo v a v s t r i j s k o. Velik del avstroogrskega prebivalstva od črte Črnovicc—Beli Stolni grad je rumu nske narodnosti. Tu na jugovzhodu sc bo začela rešitev tega novega vprašanja. In potem bo morebiti napočil b ^ proso čas, da se bo mesto »Gott erhalte« pelo »Deutschland iiber allcs«. Lahi bodo od jugozapada sem pomagali!« In član-kar se v duhu pri tem veseli tudi srbske in — hrvatske iredente!* Tako ni še nobena ruska revija pisala! To naj bi naši državniki po lepih dneh v Miramaru in Opatiji nekoliko pomislili. In če bodo Sli temu clo dna, ne bo daleč do — koroškega blema! Pri tem jim hočemo, cc dobre volje nekoliko pomaerati. II. liorosko vprašanje je aktualno. To dokazuje gospod Dobernig šc veliko bolj nego mi sami. Veliko bolj člankari o Koroški on nego slovenska javnost. Da so razmere na Koroškem nenormalne, priznava on sam. če ne, ne bi polnil član na dan »Grazer Tagblatta« in »Freie Stimmen« s premišljevanji o njih. Najboljša žena je tista, pravijo, o kateri se najmenj govori, o Koroški pa'je nafilo-zofiral Dobernig cele koše papirja. Vsaj je mož, morebiti neprostovoljno, zašel že tako daleč, da !o namigaval nekaj o neki spravi. Take reči so se pa slišale že ocl drugih nemškonacionalnih voditeljev. Da koroški Slovenci nimajo nobenih šol da se je njihov jezik tudi iz uprave in sodstva popolnoma izpodrinil da se gospodarsko zapostavljajo, to tudi nem. nacionalci ne morejo utajiti. Njihov izgovor je samo ta, da so s tem zadovoljni »Nemcem prijazni« Slovenci To je pa seveda presneto slab argument, če se Nemci sklicujejo na slovenske rc-negate. S to pretvezo preganjajo tudi Ogri svoje Rumune in vendar tudi v očeh Nemcev s tem niso nič opravičeni. Kako se da torej opravičiti, cla Nemci kljub boljšemu spoznanju koroške Slovence zatirajo dalje in da so, kakor smo clo dna. srca prepričani, njihova namigavanja na možnost kake sprave zgolj platoničnega pomena? (Sprava jc tu sploh napačen izraz, ker ne gre za noben kompromis, ko nimamo mi Nemcem nič clati, pač pa nam morajo oni vse dovoliti, če niso zgubili že vseh etičnih pojmov pravičnosti.) Kako to torej? Zato — to je edini odgovor na to vprašanje — k e r n i m a j o no b e n e-g a interesa n a d r ž a v i, n a A v s t r i j i, ki jc možna le kot vsem svojim narodom pravična domovina! Če bodo nemški nacionalci (in le nanje mislimo) zakričali, da dcnuncira-mo, jih moramo opozoriti, cla — neglede * »Grazer Tagblatt« pa se nacl ocl njega izmišljeno hrvatsko ireclento ogorčuje! Hinavstvo, cla mu je ni para! na nesramne denuncijacije, ki si jih zadnji čas oni z ozirom na Slovence iu Hrvate dovoljujejo govore za to gola dejstva, ki se ne dajo zakrivati, če kdo Slovence moralično meče iz države, če kdo pravi, da imajo le Nemci pravico tu politično bi vati in odločevati, če kdo Trst reklamuje samo za Nemce in kvečjemu še za Italijane, če kdo to zagovarja s potrebo ustvariti nemški most od Bclta do Adrije, potem jo tak človek clc facto veleizdajaleč, naj se sc tako odeva s plaščem patrijotizma. Nemški nacionalci s tem Avstrijo dejansko razdirajo in utirajo pol Prusiji in Italiji, ki jo seveda neradi še trpijo. Nemška, Avstrija in Avstrija, v kateri naj uživajo politično enakopravnost tudi Slovani, 1o je vendar jirotisloven pojem. To mora pač tudi Dobernig uvide-vati. Kdor torej dela za politično samo-veljavo nemštva v naših provincah, ta i z ji o d k o p u j e e k s i s t.e n č n e t e -m c 1 j e li a b s b u r š k e m o n a r h i -j e . ki je po svojem bistvu in po svoji fundamentalni ustavi večnarodna, vsaj danes le na narodnostni spravi mogoča država. Ne rečemo, cla bi se moral in mogel naravni konkurenčni boj narodnosti sploh eliminirali, toda taka nacionalna brutalnost, kakor jo Dobernig in njegovi prijatelji ob pasivni asistenci centralne iii več ali manj aktivnem sodelovanju koroške deželne uprave na Koroškem tirajo, mora državo do temelja zmajati. Le tisti, ki na obstoju te države nima subjektivno interesa, more torej tako politiko zasledovati. Quod era t demon s t ra n dum. III. Za danes dovolj. Avstrijski državniki iz tega lahko izvajajo nujne posledice. Vlada, ki tak sistem, kakor jo na Koroškem, trpi, dela v nasprotju z ustavno zajamčeno bitnostjo Avstroogrske. Tukaj ji ne pomaga noben izgovor, da mora upoštevati najrazličnejše interese. Politika nemške-g a n a c i o n a 1 i z m a je p o v s o d v it i a m e t r a, 1 n c m n a s p r o t s t v u z b i s t v e n i m i interesi monarhije. Zato je dana avstrijski vlacli le ena pot : rešiti narodnostni problem na jugu monarhije v smislu slovenskega in hrvatske g a državnega prava, narodnostne avtonomije Slovencev in Hrvatov, jugoslovanskega ho-merula. Največja rana na telesu monarhije na jugu, Koroška, pa potrebuje najprej in najbolj zdravila. Potem bodo Vsenemci zastonj sanjali o razpadu Avstrije. Slovenci in Hrvati smo, ako nam dajo, kar nam gre, zadosti močni, da to preprečimo. »Štirideset let, oče.« »Vidiš! Nisi bil ti še rojen, ko sem jaz že služboval tukaj. Počival si v mojem naročju, ko si bil jedva dva dni star. Viš, te roke so te držale nad krstnim kame-nom, božale so tvojo glavico, ko si se šc, paglavček, valjal v prahu na cesti.<: »Čemu vse to, oče?« Takoj boš izvedel! Nisem služil zastonj širiaeset let. Koliko jih je zrastlo pred mojimi očmi, postalo iz dečkov mož, obogatelo pred mojimi očmi ali obubožalo, Poznam življenje vsakega posameznega tukaj sila dobro in ne samo življenje, temveč tudi vse njegove skrivne misli, vse tajne pregreške, prestopke ... da, celo zločine.« Ignacij je izpremenil barvo. »Ignacij!« je nadaljeval duhovnik, »Nikdo, živa duša ne izve o tem, toda povej mi tu pri izpovedi, kakor pred Bogom: kdo jc ukradel psalmistovega konja?« Čmokin ga je pogledal temno. Čemu izprašuješ mene o tem, očka? Sem mari jaz varuh njegovih konj?« Oh kaj!« de oče Pankracij. »Kdo govori o varuhih! Toda saj ni prvikrat, da mi boš priznal svoje grehe. Strašen grešnik si, Ignacij. Ti nisi pahnil samo eno duše v pogubljenje. Boga sc boj, Ignacij!« Ta je molčal izprva. Mogoče, po bivšem Žid ne vpraša, je rekel nato. Kakor da nc bi bilo dovolj tatov!« »Ne. dovolj! Pa, ali sem zaman poslal po-te? In kdo se jc plazil opolnoči s ko-nopci čez dvorišče?« »Kaj si videl? »Videl! Potemtakem pa ne bi bil domneval, ampak sedaj . ., Ignacij! Ne zadržuj me, te prosim! Čc tudi nisi ti odpeljal konja, pa morda veš, kdo jc videl? Popravi vendar vsaj enkrat to, kar si zagreši!. .. Kajti poglej, psalmist živi slabše ko kak kmet in si jc s trudom in potom pridobil tistega konjička . . . Strašna sc nekoč približa sodba za nas, Ignacij!« Ignacij je molčal. Hipoma jc stresel glavo in je ošvignil popa jezno s svojimi črnimi očmi. ».Jaz sem ga odpeljal! . . .« reče suhoparno. In rekši to, se jc zabliskalo in zapla-menelo njegovo oko ocl jeze, Le eno ti povem, očka, nc obžalujem tega! Kradel sem in kradel bom tudi v bodoče! Vseeno mi jc, izguba sem . .. Samo tebi povem to, ker si duhovni gospod! Mogoče, cla me boš še kdaj vpletel v svojo molitev. Toda ... jaz grem svoja pota. Kaj govoriš, Ignacij? Premisli sc! Pa če tudi ne govorimo o božji sodbi, kaj bo pa rekla posvetna oblast? > No kaj, prijeli me bodo ... me morda usmrtili!... Da, da, tja drži slednjič moja pot, v Sibirijo! Pa morda so tam ljudje in življenje boljši?« Začel jc nenadoma govorili strastno v pretrgani h stavkih. »Kdo me jc pripravil tako daleč? Ali ne oni sami, izdajalci?!« Kdo pa vendar?« Toda ni se zmenil za to. Ali nisem bil kmet? Nisem tudi zra« stel pred tvojimi očmi, očka? Sc ne spominjaš, kako priden in pošten kmetovalec sem bil? Pač, pač, spominjam sc, Ignacij!« Spominjaš sc . .. Pa ali šc veš, da rni jc vzel župan Kočkin zaradi nekega dolga pri občini konja? Veš, da sem tožil pri sodišču, in kaj se jc zgodilo potem?« Kaj pa, Ignacij? Ne vem več.« Pa praviš, da poznaš moje življenje. Šiban sem bil, veš! Za preziranje oblasti, zato ker nisem dal svojega konja in sem zabrusil županu sirovo besedo v obraz, Kajti župan jc bil v uradu, pri vršitvi svoje dolžnosti. Ti sam si sc tedaj potegnil zame? Nisem vedel, Ignacij .. \'isi vedel! Da sem sc potikal tri dni v gozdu i;: strahu, pogledali ljudem v oči, tudi veš? Veš, da sem sc začel potem na-livati l žganjem, du scni besnel, kako je Prestolonaslednik Franc Ferdinand v Monakovem. tfonakovo, 14. aprila 191 i. (Izvirno poročilo.) Danes 14. aprila je došel prestolonaslednik Franc Ferdinand v Monakovo. Ker je prišel v imenu cesarja Franca Jožefa, da vrne obisk bavarskega kralja Ludovika, je bil sprejet z vsemi častmi, ki veljajo vladarju. Na kolodvoru so ga pričakovali kraljevi princi, njim na čelu bavarski kralj Ludovik, ki je nosil uniformo avstrijsko - ogrskega polka št. 62, nadalje avstrijski poslanik pl. Velics s svojim osobjem, državni minister dr. grof Hertling, mestni komandant generalni poročnik Göringer, oba župana-taj-na svetnika, deputacija častnikov, vojni minister KreO pl. Kressenstein in častna kompanija 1. težkega havbičnega polka. Mesto je bilo ob tej priliki praznično oblečeno. Zastave avstrijske, bavarske in mestne so krasile poslopja od glavnega kolodvora do rezidenčnega paleja. Posebno lepo okrašen je bil mestni rotovž, pa tudi vsa državna kakor tudi mestne uprave poslopja in povrh privatne hiše so vihrale v zastavah. Ko je posebni dvorni vlak ob 9. uri prispel, je bavarska godba igrala »Gott erhalte Franz den Kaiser«. Nadvojvoda Franc Ferdinad, oblečen v uniformo svojega bavarskega 2. težkega havbičnega polka, je izstopil in kralj Ludovik in avstrijski nadvojvoda sta se kar najsrčnejše pozdravila. Po običajnem predstavljanju in pozdravih se je avstrijski prestolonaslednik z bavarskim kraljem peljal v odkritem vozu skozi mesto v kraljevo palačo. Na desno in levo je stalo obilo občinstva in je avstrijskega nadvojvodo s Hoch-klici pozdravljalo. V kraljevi palači je sprejela bavarska kraljica našega nadvojvodo, ki ji je poljubil roko in pozdravil tudi druge navzoče princesinje in nadvoj-vodinje. Danes zvečer se uprizore došlemu gostu na čast v dvornem gledališču »Hoffmanns Erzählungen«. Vsi tukajšnji časniki simpatično pozdravljajo obisk nadvojvode Franc Ferdinanda. Zanimiv volilni shod v Polju. Pulj, 14. aprila 1914. Na Velikonočni ponedeljek se je vršil v veliki sokolski dvorani »Narodnega doma« v Pulju shod jugoslovanske socialne demokracije. Shod je bil jako pičlo obiskan. Na shodu je nastopil kot prvi govornik Etbin Kristan iz Ljubljane. Govoril je o narodnostnih bojih v Avstriji in naglašal to, kar naglašajo vsi jugoslovanski voditelji, da bi se moralo narodnostno vprašanje rešiti zaeno v vseh avstrijskih deželah. Z istrskimi razmerami se je vodja jugoslovanske socialne demokracije le bolj mimogrede popečal. Krivdo, da istrski deželni zbor ne dela, je valil na obe stranki, laško in hrvaško. Pri tem je g. Kristan prišla poguba, da so mi vzeli spomladi pšenico iz skednja, hoteč poplačati dolgove? In jaz sem ostal brez semena in sem moral s svojo zadnjo kravo na semenj? Kje si bil tedaj ti, oče, da me nisi branil, mi pomagal? Ampak sedaj... Prepozno! Groziš mi s sodbo ... In jaz ... Ne, v strah jih pripravljaj, da, to delaj! Straši jih... Toda ti se jih sam bojiš ... to je tisto!« Govoril je vedno bolj pretrgano. Opa-^iti je bilo, da se je zgnetla v njem vsa trpkost življenja in kipela iz dna duše na dan. Naknadno pa so se mu udrle debele solze po licih, skušal jih je zadržati in je drža! glavo nepremično, toda temni izraz se ni umaknil z njegovega obličja. .. . Zvečer je sedel duhovnik na verandi in je vsipal kuretini piče in se veselil nad zraslimi mladimi petelini. Kar je pridirjal skozi odprta vrata psalmist na iskrem konjičku s kratkim repom in vpil veselo, z rokami mahajoč in z nogami obdelujoč konja: »Najden! Oče Pankracij! Najden ...« »No, hvala Bogu!« »Kar sam je prišel! Bržkone je konj ¿ašel na travniku. Vsemogočni Bog! Kaj je sam iskal tam. Ko pridem na dvorišče, pa ti stoji tam zadaj.., Sedaj bom pa dal brezpogojno k svetemu Nikolaju v cerkvi luč ... za groš, povrhu še pozlačeno! Oh ti, moj kras ... drago moje bitje!« Kodri so se mu zibali po čelu semin-Ija. Psalmist je skočil s konja. »To vam je konj!« vzklikne, »krasen!« In iz prevelikega veselja je objel konja in ga poljubil naravnost na smrček. pozabil, da bi morali po tem načelu nositi tudi jugoslovanski socialni de-mokratje krivdo na brezdolnosti istrskega deželnega zbora. Ravno oni pomagajo pri vsakih volitvah reševati tisto proslulo laško - liberalno stranko, ki odreka v Istri Hrvatom in Slovencem eksistenco. Za tem je Kristan opletel grofa Stiirgkha, ker je poslal ljudske zastopnike domov in vlada sedaj s § 14. Nato je pozval maloštevilne zbrane druge, da si morajo postaviti za svoj edini cilj splošno, enako in tajno volilno pravico za deželni zbor. Da je to sedaj še nedosegljiv cilj, to ve g. Kristan sam prav dobro. Do tistega trenutka je pa še precej dolga pot in bo brezdvomno trajalo še lep čas, da bo ljudski glas tudi v tem oziru prodrl. Ali voditelji socialnih demokratov zahtevajo vedno take stvari, katerih uresničenja še v doglednem času ni pričakovati, da lažje udrihajo po ljudskih zastopnikih. Za njim se je prijavil k besedi rdečkar Jelčič, neki zidar. Svoj govor v slabi hrvaščini je takoj napel proti Kristanu. Jelčič je v svojem govoru trdil, da razpolaga tudi jugoslovanska socialna demokracija s § 14. in ne samo c. kr. vlada. Pred še nedolgim časom je bilo v Pulju mesto strankinega tajnika razpisano. Mesto je dotirano z mesečno plačo 360 kron. Res lepa plača to. Prosilcev je bilo več. Med njimi tudi trije Hrvati ali Slovenci. Med temi tremi prosilci se je nahajal tudi neki profesor iz Zagreba, ki je obvladal vse v Istri potrebne jezike. Kakor je bilo iz Jelčičevega pripovedovanja posneti, ni mnogo manjkalo, da se tajniško mesto ni oddalo dotičnemu profesorju iz Zagreba. Temu se je pa uprl vodja jugoslovanske socialne demokracije Etbin Kristan. Posledica tega je bila, da se je mesto oddalo po Kristanovem nasvetu človeku, ki hrvaščine ni zmožen. Navzoči socialni demokrati so bili po tem razkritju v veliki zadregi in so skušali z velikim hrupom motiti to razkritje. Ko je Jelčič med hrupom sodrugov nehal govoriti, se je zakadil Kristan zopet na govorniški oder. Pihal je jeze in metal svoje ko-drave lase iz ene strani na drugo. Začel je strašno grmeti nad sodru-gom Jelčičem, da je to osebna stvar, katera spada pred strankin sod in ne na javni shod in da se daje tako nasprotnikom orožje v roke. Neljube medklice je skušal Kristan prevpiti. Za Kristanom je predsedstvo podelilo besedo nekemu krojaču, Haramina po imenu. Ta je tudi bivšim hrvaškim poslancem očital, da so krivi, da si mora istrski seljak iskati pitno vodo po šest ur daleč od svojega doma. V istem trenutku je nastal po celi dvorani strašen hrup. Vpilo in žvižgalo je vse vprek. Govornik je moral prenehali. Slovanski volilci so tej trditvi glasno ugovarjali. Vse, razen par sodrugov, je bilo proti govorniku. Nato je predsednik shoda že sko-ro shod zaključil, da bi naši ne mogli priti do besede. V tem trenutku navalijo naši na govorniški oder in zahtevajo besedo. Ker se jim ni hotela dati, je ravnatelj istrske posojilnice gospod Štihovič otvori! nov shod in podal besedo dr. Laginji. Dr. Laginja je v kratkih, a jedrnatih besedah pobil trditve prejšnjih rdečkarjev. Dokazal je, da imajo ravno hrvaške občine razmeroma največ pitne vode v obližju svojih domov. Kar se tiče Kristanovih izvajanj, je rekel dr. Laginja, da socialisti že s tem kažejo, da niso na pravi poti, ker sam njihov voditelj trdi, da je želodec prvo in potem šele vse drugo. Danes je treba delati z možgani in ne v prvi vrsti z želodcem. Kristan da je povedal tudi kako lepo stvar, toda preden se bo ono izpolnilo, bo preteklo še najmanje 300 let, če se bo sploh izpolnilo. Dalje je dr. Laginja grajal, da so socialni de-mokratje tako grdo izrabili gostoljubnost Hrvatov, ki so jim dali na razpolago sokolovo dvorano. Govornik je dokazal, da vlada ravno na laški strani najslabše gospodarstvo, katero vedno in vedno socialni demokratje podpirajo. Zato naj bi bil Kristan svoje sodruge v tem oziru poučil, da bi podali roko oni stranki, na katere strani se pravica nahaja. Navdušeni živi-jo-klici in ploskanje je sledilo govorni-kovim izvajanjem. Dnevne novice. + Kranjski deželni zbor se snidc skoro gotovo šele koncem meseca maja ali prve dni mescca junija ter bo zboroval kakih 14 dni. + Na celi črti preziranja koroških Slovencev. Na Koroškem so nemški nacionalci že nekaj časa na delu, da iztrebijo vse dvojezične tiskovine na Koroškem. Celo za napoved osebne dohodnine koroški Slovenec ne dobi dvojezične tiskovine, da bi v domačem jeziku napovedal svojo davčno moč. Slovenci dobe samonemške tiskovine za napoved osebne dohodnine — če jih pa pošljejo finančnemu ministru v zameno za dvojezične, ne dobe kratkomalo nobenega odgovora. Pravilno bi bilo, da bi, če celo finančno ministrstvo ne da koroškim Slovencem možnost, da napovedo svojo davčno moč, da se tudi na njihove davke ne reflektira, kar bi bilo koroškim Slovencem končno zelo ljubo. Godi se jim pa tako kot včasih kristjanom na Turškem — plačati mora vsak, ki jezika koroških janičarjev ne razume, toliko davka, kolikor mu ga nalože. + Kraljevič Marko. »Slov. Narod« poroča: Ko je bil na zadnji odborovi seji prof. dr. Ilešič ponovno izvoljen predsednikom »Matice Slovenske«, se je za izvolitev zahvalil približno s tem-le besedami: Zahvaljujem vas za čast, ki ste mi jo izkazali, ko ste me zopet izvolili predsednikom. S tem ste me postavili v središče nove situacije. Morda pričakuje kdo, da bom sedaj razvijal program; pa tega ne bom storil. Predsednik Matičin, ki se voli na eno leto in je torej predvsem le vrhovni upravitelj Matičinega dela za kratko dobo, ne more dobro razvijati programa, ki ima pomen le, če se more misliti na daljši čas. Razen tega so splošni programi v obče problematske vrednosti; često so najboljši konkretni programi, ki se po-llagoma šele razvijejo iz razmer in ljudi. Seveda bi danes, po Tletnem pred-sednikovanju, laže mogel označiti glavne smeri svojega delovanja, nego pred leti, ker so te smeri razvidne iz mojega dela samega. Dvojno me je značilo vedno: Jugoslovanstvo in naprednost. V tem - le zadnjem oziru sem načeloma mogel tem manj omahovati, ker se mi je napredna smer mišljenja razvila iz lastnega notranjega dela in ni bila v mene po geslih zanesena od zunaj. Sploh bi mislil, da na predsedniško mesto »Matice Slovenske« ne spada človek, ki ne bi imel izrazite kulturne smeri. Gre pri tem le za to, kdaj in kako kaže to svojo smer. In tu rad priznavam, da sem tudi z gospodi drugega kulturnega mišljenja v odboru »Matice Slovenske« konkretno lahko delal; tako skupno delo zastopnikov raznih kulturnih smeri je brezdvomno mogoče, dokler ne gre za končne cilje kulture in za bistvo metode kulturnega postopanja. Pa vsled zadnjih dogodkov, ki so se vršili na povsem ustaven način, je nastala nova situacija. V tej novi situaciji bi bila najmanj umestna malodušnost, ki je slovenskemu narodu tako blizu; treba je marveč le veselega poguma, ki se bo kazal v plodovi-tem delu za financialno krepitev in duševni razmah »Matice Slovenske«. — Če človek to poročilo prebere, ni mogoče, da se ne bi iz srca nasmejal kakor ob najhudomušnejših poglavjih nesmrtnega Cervantesovega dela. Dr. Ilešič, ta neminljivi zgled jugoslovanskega frazerstva se je razvil v naprednjaka na podlagi lastnega »notranjega dela«. Drugi so seveda »naprednjaki« s pomočjo »zunanjega dela«. Ko se je tako pohvalil, se je ta mož proglasil za človeka »izrazite kulturne smeri«. To se pravi, da so bivši katoliški odborniki »Slovenske Matice« bili »nekulturne smeri«. Ne! pravi Ilešič, oni samo niso zasledovali pravih »končnih ciljev kulture« in »metode kulturnega postopanja«. — Samo dr. Ilešič je kulturen človek, in sicer »odznotraj«, vsi drugi so kulturni zgolj po »zunanjih vplivih« in imajo vrhtega napačno »metodo« in »cilje«. Slovenci smo lahko ponosni, da imamo Ilešica. Tako kulturnega moža mati Slovenija še ni rodila. Pod njim se bo »Slovenska Matica« duševno zelo /.razmahala«. In Ilešič bo lahko vezal dalje svoje otrobe, ki so jih celo naprednjaki siti. + Akcija Stepana Radii«. Iz Sarajeva se poroča, da je Stepan Radič, voditelj Seljačke stranke v Banovini, z nadškofom dr. Stadlerjem sklenil delovni program za bodočnost v smislu, da bi Seljačka stranka v zvezi s pravaši Frankove skupine na krščanskem temelju skušala politični kurs v hrvatskih deželah izpremeniti v smislu hrvatskega državnega prava in federali-zacije Avstrije. Razume se, da bi se morala v tem slučaju izvajati nekaka toleranca nasproti Srbom in Mohame-dancem pod pogojem, da ti priznavajo hrvatski državnopravni program, kakor ga Slovenska Ljudska Stranka. Stvar je seveda še v povojih in ni brez težkoč. Frankova grupa zasleduje še vedno nekako ekskluzivno stališče napram Nehrvatom, izvzemši mohame-dance, na drugi strani pa najmočnejša pravaška skupina, Mile Starčeviča, per- horescira zvezo s Frankovo skupino. Kar se pa Radiča tiče, bi se ta moral postaviti na čisto določeno stališče, do-čim je dozdaj svojo nazore preveč rad menjal. Tudi njegovo krščansko stališče ni preveč pozitivno. Najbolje bi bilo, da se združijo na Hrvatskem vso opozicionalne stranke na čisto določenem nedvoumnem programu. + Protektorat prestolonaslednika. Deželni glavar dr. Ivan Šusteršič se je brzojavno zahvalil v imenu dežele nadvojvodu Franu Ferdinandu za prevzet-je pokroviteljstva nad centralnim mestom za domovinsko varstvo na Kranjskem, za kar je prejel iz Monakovega sledeči brzojavni odgovor: »Z največjim veseljem sem prevzel pokroviteljstvo nad centralnim mestom za domovinsko varstvo na Kranjskem, za kateri zavod se prav živahno zanimam in se nadejam iz vsega srca, cla bo imelo smotreno delovanje tega novega deželnega zavoda bogat uspeh in da bo zavod v blagor dežele Kranjske vedno prospeval. — Nadvojvoda Franc.« + Za 50 K dobi vsaka židovska tvrdka toplo priporočilo v uredniškem delu slovenskega lista. To »narodno« stališče je zavzel Slovenski Narod«. »Narod« namreč na našo notico »Kako se dela za pink-pink«, pravi, da je računal 50 K židovski vinski tvrdki Stern v Zagrebu za priobčitev notice o njenem jubileju. Dotično notico pa je »Narod« priobčil v uredniškem delu, notica je bila toplo priporočilo za tujo židovsko tvrdko, ki dela ogromno škodo našemu domačemu vinogradništvu in našim domačim trgovcem z vinom. Mi smo priobčenje take notico odklonili, dasi je gospod, ki je notico prinesel, rekel: Le prejmite 50 K, pri »Narodu« so bili takoj zadovoljni, da priobčijo notico, ko sem dal 50 K. Kam je šel ta »Narodu« izročen denar, nas nič ne briga, glavno je, da list, ki druge obrekuje, da svoje uredniške kolone na razpolago vsakemu Židu in zataji domače producente, če se mu da 50 K. + Dekadenca narodno - napredne stranke se z vsakim dnem bolj kaže. Najbolj kaže dekadenco narodno - napredne stranke dejstvo, da sedi v pre« zidiju deželnozborskega kluba sotrud-nik nemškonacionalnih listov. Dr. Tavčar se je v deželnem zboru poizkušal otresti »Naroda« z medklicem: »E, kaj cajtenge!« Dr. Tavčar se pa pl. Šukljeja ne bo mogel otresti, ker je pl. Sukljd zapisnikar v narodno - naprednem de-želnozborskem klubu. Ali bi bilo za časa Jurčiča mogoče, da bi bil zapisnikar narodno - naprednega kluba dopisnik nemško-liberalnih in nemško-nacional-nih listov? Takrat je Jurčič pisal »Tu-gomera«, sedaj pa pristaši »Slovenskega Naroda« pišejo — »Tagespost« in »Gra-zer Tagblatt«. 4- F. S. Finžgar v Belgradu. Na pravoslavno velikonočno nedeljo, dne 19. t. m. bodo igrali v kr. srbskem Narodnem gledišču prvikrat igrokaz Fr. S. Finžgarja: »Divji love c«. Prevod je oskrbela pokojna Vera Nigrinova, pesmi pa je uglasbil naš D. Jenko. To je labodja skladba osivelega kompozi-tora, ki je deloval na Srbskem več nego eno generacijo. -I- Vas bo še glava bolela! »Piccolo zameri Dobernigu, ker je za Veliko noS v »Tagespošti« (mož je res plodovit) pisal, da Nemci ne morejo dopustiti po-slovanjenja Trsta, ki je interes vesoljnega nemštva. »Piccolo« vprašuje Do-berniga, če je pozabil, da je Trst pravzaprav italijanski. No, Dobernig tega ni pozabil, ampak on si zvezo Nemcev in Lahov zoper Slovane ob Adriji predstavlja tako, tla bo volk volka snedel, ko mu bo pomagal jelena zadaviti. + Pravoslavni problem. Članek, ki smo ga mi napisali te dni o pravoslavju, objavlja ruska »Rije č«. — Poročena sta bila v Tržiču dne 14. t. m. g. Karol Miklič, c. kr. vadniški učitelj v Kočevju z gdčno Heleno Glo-bočnik, hčerko tamošnjega tovarnarja in gostilničarja. — Umrl je v Celovcu c. kr. gimnazijski profesor dr. Karol F r a u s c h e r, star 62 let. — Skupščina »Saveza hrvatskih obrtnika« se je vršila dne 13. t. m. v Zemunu. Navzočih je bilo 336 delegatov. Zborovalci so brzojavno pozdravili kralja. Savez ima organiziranih 3500 obrtnikov, vseh obrtnikov v Hrvatski je pa 28.000. Savez izdaja svoje obrtno glasilo. Na skupščino je došlo tudi odposlanstvo iz Belgrada, in sicer odposlanci belgrajske mestne občine in bel-grajske trgovske in obrtne zbornice. Dohodkov je Savez imel 25.582 K 65 v. Prihodnja skupščina bo na S u š a k u. Ldeležniki so šli po zborovanju obiskat Belgrad. B , „ — Zopet demonstracije v Selcih. Iz Reke poročajo: V Selcih so se ponovile demonstracije proti hrvatski vladi, ker je prepovedala protestni shod proti eksproprimciji. Načelnik LonČa-rič se jo zaprl v svojo hišo, katero stra-žijo orožniki. Občinski svot je odstopil. — Kranjska deželna banka. Danes se jo vršilo žrebanje komunalnih zadolžnic in 4 V2 % zastavnih listov kranjske deželne banko v sejni dvorani deželnega odbora ob navzočnosti predsednika deželne banke tovarnarja gosp. Karola Pollaka, podpredsednikov gg. Ivana Kregarja in kanonika Jos. Šiške, ravnateljstva banke in notarja gosp. M. Hafnerja, ki je vodil zapisnik. Izžrebani so bili sledeči zastavni listi po 2000 K. Št. 111, 78, 140, 131, 67, 103, 122, 68; po 1000 K št. 74, 41, 112, 95; po 200 K št. 217, 42, 21, 46, 150; po 100 K št. 5, 17, 50. Od komunalnih zadolžnic so bile izžrebane sledeče številke: po 10,0000 K 154; po 2000 K 178, 132, 234, 151, 126, 294, 160; po 1000 K 115, 85, 44; po 200 K 136, 92, 61, 79, 143, 6; po 100 K 35 in 47. Izžrebane zadolžnice in zastavni listi se bodo izplačevali po nominalni vrednosti po 1. juliju t. 1. pri glavni blagajni deželne banke. — Novice iz Vipave. Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec« prejšnji teden kratko poročilo, ki potrebuje nekoliko izpopolnitve. Kapelnik gosp. No-votny je ustanovil v Vipavi salonski orkester, ki je že parkrat pohvalno nastopil in obeta precej življenjske sile. Vedno več tujskega prometa bo imela Vipava, in ko se bo odpirala sezona »Podskalo«, bodo ne samo tujci, ampak tudi domačini lahko hvaležni orkestru, če nam bo podal priliko poslušati ob tihih večerih njega sirenske glasove. Veselje do glasbe so dobili tudi drugi fantje in možje in so ustanovili svojo godbo; tudi pri tej je g. Novotny rade-volje prevzel pouk — pa nikakor ne proti plačilu. G. kapelnik vodi pouk brezplačno, akoravno stane to veliko truda, ker je treba z vsakim članom posebne vaje, dokler se ne privadi instrumentu. Same zabave pri kvartinč-kih in kartah naj polagoma izpodrine veselje do glasbe. Omenimo še, da je g. Novotny nastopil s svojim orkestrom na Veliko nedeljo pri glavni službi božji v vsestrnasko zadovoljnost. — I. dunajska veselica avstro jgrskih narodov se 3. oktobra letos vrši v vseh treh dvoranah dunajskega koncertnega doma. Na sporedu so: Glasbena, plesna in pevska umetnost avstrijskih narodov, živa slika Avstro-Ogrske, ki jo predstavlja 100 sirot (50 dečkov in 50 deklic) vseh narodov v monarhiji v narodnih nošah i dečki in deklice bodo obdarovani vsak s lOOkron-skim jubilejnim zlatnikom; Haydnova ljudska himna kot himna narodov, ki jo poje skupni pevski zbor pevcev devetih najrazličnejhi narodov v narodnih nošah; slavnostni banket in nazadnje tekma lepotic in ples. Barva na veselici bo belo-rdeča. Gostje in narodne skupine se pripeljejo na veselico v okrašenih vozovih. . — Spodnja Idrija. Naše Katoliško izobraževalno društvo priredi prihodnjo (belo) nedeljo 19. t. m. predavanje v šoli. Pridite v velikem številu! _ Sijajen uspeh zagrebške opere v Opatiij. Po petdnevnem gostovanju dunajskega Josefstadter und LUstspiel-theater je gostovala v Opatiji zagrebška opera. Gledališče je bilo vsak dan polno in piše o gostovanju zdraviliški tednik »Kur- und Bade-Zeitung der oestorreichischen Riviera«: Zagrebška opera je nudila mnogo več izpremembe ter umetniki prekašajo znatno naše dunajske goste. Pevec Marko Vuškovič bi mogel s polnim uspehom peti tudi na dunajski operi in Zvonimir Strmac odide od tukaj kot prvi tenor riorim-berške opere; tudi gdč. Mira Korošec in Irma Polak sta nudili izvanreden užitek. Bili so to glasovi, kakršnih še nismo nikdar slišali na opatijski po-zornici, a tudi ostali umetniki so igrali in peli brez hibe. Slično uspele predstave še nismo doživeli v našem malem gledališču ne glede na mnoga okrajšan j a in črtanja, ki so se morala izvršiti vsled raznih nedostatkov. Niti izvrstna glasba lastnega orkestra ni došla do pravega učinka, ker tretjina glasbenikov ni imela mesta v orkestralnem prostoru. Cvetja in vencev za pevce in pevke je bilo vse polno, a toliko ploskanja se zelo redko čuje. — Mlekarski tečaj na Vrhniki se prične 4. maja t. 1. Termin za vlaganje prošenj za vzprejem v tečaj se je podaljšal do 24. aprila t. 1. Prošnje je vlagati pri deželnem odboru v Ljubljani. — Velike demonstracije proti nemškim gledališkim predstavam. Na Veliko noč je hotela nemška gledališka družba Popp zopet pričeti v Osjcku z nemškimi gledališkimi predstavami. Hrvaška mladina je zasedla galerijo in mnogo sedežev v parterju. Ko je bila izgovorjena prva nemška beseda, začelo so jo žvižganje, na oder jo pa začelo padali krompirja, gnjilih jajc in gnjilih pomaranč. Občinstvo jo pričelo poti Liepa naša domovina«, nakar je prišla policija in gledališče izpraznila. Demonstracijo so se nadaljevale pred gle-gališčem. Aretiranih je bilo 10 oseb. — Ženo zastrupil s smokvami. Soproga Tomo in Ana Popovič v Pobrd-jih, občina Vojkovac sta živela v večnem prepiru. Ana Popovič je pred tedni pobegnila k svoji materi v Vel. Pogan-ce, ker je soprog ž njo zelo grdo ravnal. Pred nekaj dnevi pa je prišel mož k njej v posete ter prinesel s seboj razne jestvine. Ženi je daroval smokve, ki jih je tudi pojedla. Komaj pa jih je zaužila, so jo popadli silni krči in v nekaj urah je v groznih bolečinah umrla. Soprog je pobegnil in sodna komisija je dognala, da so bile fige polne strihnina in da je žena umrla vsled za-strupljenja. Moža so aretovali in oddali roki pravice. — O dr. švihi trdi njegov zagovornik dr. Traub, da je nedolžen. — Iz Idrije se nam poroča: Na velikonočni ponedeljek se je peljala rodbina lekarnarja Pirca in pharm. Hočevar s tukajšnjim voznikom Blajem na izlet na Vrhniko. Ko so srečno dospeli malone do sredo Zale, je voz mahoma zadel ob telegrafični drog ter se prevrnil. Razen lahkih tlesnih poškodb se ni zgodila nobena nesreča. Vendar nas ta slučaj ponovno spomni škandalozne ceste. — Z vilami se je umoril. V Chis-liolmu, Minn., si je končal 27. marca Slovenec Simon Rogel, rodom od Kamnika, življenje z gnojnimi petrogljatimi vilami. Zabodel si jih. je v vrat prav pod brado s takšno silo, da so na drugi strani prišle ven in je bil takoj mrtev. Star je bil 28 let ter oženjem — Kaj je vzrok samomora, ni znano. SESTANEK NAŠEGA IN LAŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V OPATIJI. Dne 14. t. m. ob četrt na 8. uro zvečer so se vrnili di San Giuliano, grof Berclitold, vojvoda Avarna, pl. Merey in ostali člani konference z izleta v Moščenice nazaj v Opatijo. Sekčni načelnik baron pl. Macchio se pripelje da nes popoldne v Opatijo. Danes, 15. t. m., se prično politične konference, zvečer priredi grof Berchtold na čast di San Giulianu dine za 26 oseb. V četrtek je nameravan izlet na Lošinj, v petek pa v Lipico. MADJARSKA CENZURA je zaplenila v Sibinju vse eksemplarje igro »Gospod notar«, ki jo je spisal ru-munski pisatelj Gogo. ANGLIJA. Sir Edvard Carson, voditelj Ulstr-čanov, je 14. t. m. zaprisegel prostovoljne ulstrske bataljone. Zastavo je blagoslovil neki anglikanski škof. Ul-strčani so 14. t. m. prvič s puškami vadili. Neodvisna delavska stranka na Angleškem jo sklenila pri konferenci v Bradfordu z 233 proti 178 glasovom, da stranka v bodoče v parlamentu samostojno nastopi. II, avstrijski katoliški ženski kongres na Dunaju. (Brzojavno poročilo.) Dunaj. S slovesno službo božjo in govorom škofa dr. Sigmunda Waitza iz Feldkircha v samostanski cerkvi Sa-cre Coeur se je otvoril danes dopoldne na svečan način II. avstrijski katoliški ženski kongres na Dunaju. V mali koncertni dvorani so se vršili nato otvoritveni in pozdravni govori. Kongres je otvorila predsednica organizacije, grofica Zichy-Metternich. Glavna tajnica ga. IIanny Brentano je prebrala udanostni brzojavki papežu in cesarju. Nato je V. podpredsednica princezinja Klementina Metternich imela navdušen nagovor na številne udeleženke od blizu in daleč. Njen pozdrav je predvsem veljal nadvojvodinji Mariji Tereziji, kakor tudi nadškofu Pifflu. Kongres so v prisrčnih besedah pozdravili knez in nadškof dunajski dr. Piffl, deželni maršal princ Liechtenstein, predsednika katoliškega »Volksbunda« in katoliške »Unije«. Ko so se prebrala pozdravna pisma je pozdravil kongres tudi konzulent državne ženske organizacije pomožni škof dr. Waitz. Nato je prva referirala gdč. Terezija Heinisch (Dunaj) o varstvu mater i n s k r-bi za dojenčke. Nazadovanje rojstev je žalosten znak našega časa. Učiti moramo zopet, matere, da smatrajo otroka kot dar božji, in skušati je treba vzbuditi zopet materinsko srečo, zatrlo pod pritiskom vsakdanjih skrbi in duševne bedo. Varstvo družine in otroka jo socialno delo. Statistika izkazuje, da umre v Avstriji 25'5% otrok v prvih lotili življenja. To pomenja v enem letu izgubo 2000.000 ljudi. Vzroki umrljivosti dojenčkov tiče večinoma v prehra- nitvi. Najmanjša umrljivost dojenčkov je v onih deželah, kjer je dojenje potom mater še v splošni navadi. Kjer pa se širi umetna hranitev dojenčkov, tam se kaže tudi slabši material v šolah in pri vojaških naborih. Nadaljni vzroki umrljivosti dojenčkov so nehigijenske stanovanjske razmere, pomanjkljivo opazovanje dojenčkov, strah pred zdravnikom, težkoče pri oddajanju dojenčkov v bolnišnice in slaba preskrba mlekom. Najboljše sredstvo proti umrljivosti dojenčkov je torej skrb za matere in dojenčke. Tej zadevi pa so bile dosedaj ravno ženske organizacije primeroma tuje. Že pri vzgoji deklet je treba tozadevnega pouka. Materam je treba nuditi ceno zdravniško pomoč in dober svet. Velikega pomena so do-jilnice, kakršne imajo že v Italiji, na Španskem in Portugalskem, in kakršne bi se naj zakonito vpeljale tudi pri nas v vseh večjih tovarnah. Velikega pomena so tudi najdenišnice, ki skrbo za otroka in vzdržujejo vezi med njim in materjo. Eden najbolj idealnih novih poklicev je poklic otroških strežnic, ki ga je treba predvsem pospeševati. — Princezinja Klementina Metternich je referirala o hišnih gospodinjah in hišnih poslih. Stoletja je bil poselski stan edini pristojni poklic ženskam, ki so morale same skrbeti za svoj obstoj. Šele v sredi preteklega stoletja je razvijajoča industrija prinesla preobrat v tem oziru. Medtem pa, ko so skuša nuditi delavkam vsakovrstnega varstva, se je skoro popolnoma pozabilo na poselski stan, akoravno so se tudi pri tem razmero znatno pre-drugačile. Prvi korak v tem oziru je storila krščanska zveza ženskih poslov na Dunaju, ki je v malo letih svojega obstoja osnovala podporne fonde za 'brezposelne, bolniško blagajno, dom za brezposelne in oddiha potrebne. Mnogo pa je še treba dela. Važni so za bodočnost poučni strokovni tečaji, poselske šole, ki naj bi poleg ročnih spretnosti nudile versko nravno izobrazbo. Potrebna jo tudi oskrba starih in onemoglih poslov. Povsod naj bi se družili ženski posli v organizacijah, ki naj bi jih sami vodili. Zadovoljiva rešitev po-selskega vprašanja pa se more doseči le, ako bodo gospodinje pri tem samo pomagale ter tako ustvarile most med raznimi plastmi v družbi. — Baronica Ada pl. Fenner-Fennberg (Inomost) je govorila o vprašanju n a t a k a -r i c. Na tem polju se je doslej zelo malo delalo. Z ozirom na nevarnosti, ki so v zvezi s poklicom natakaric, je leta 1913. Londonu zborujoči kongres proti trgovini z dekleti izrekel željo, naj bi so v vsaki deželi prepovedalo imeti v službi po gostilnah mladoletne ženske osebe, razven tamkaj, kjer vodijo podjetje stariši sami. Treba se je pa boriti z vso energijo tudi proti drugim nedo-statkom, kakor so n. pr. čezurno nočno delo, napitninska praksa itd. Skrbeti je treba za primeren odpočitek, zlasti nedeljski počitek. Domovi za natakarice z nadaljevalnimi šolami in posredovanjem siužb bi v tem oziru lahko veliko dobrega storili. V tem oziru pred-njači z dobrim vzgledom Švica. — Vsi referati so bili sprejeti z velikim odobravanjem. — Popoldne je referirala o višji ženski izobrazbi gdčna. dr. Alma Seitz (Dunaj) in o gospodinjski izobrazbi gdčna. Tilka Wirth (Dunaj). Kongres traja do vštetega 19. t. m. za to tukaj, da bi popisovali take nemške papirje. Nazaj s samonemškimi tiskovinami in zahtevati vsaj dvojezične! š Atentat na socialnodeinokraškega voditelja krojaške stavke v Gradcu. V, Gradcu že 14 dni stavkajo socialno-domokraški krojaški pomočniki radi novo tarifne pogodbe. Mojstri hočejo, naj bo nova tarifna pogodba veljavna za osem let, krojaški pomočniki pa hočejo, naj bo veljavna samo tri leta. Stavkujoči so bili nekaj časa složni, zadnji čas so se pa nekateri upirali, da bi šli na stražo, vsak dan je bilo več stavkolomcev. Zadnjo soboto je pa krojaški pomočnik Anton Matašič streljal na voditelja stavke tajnika soc. dem, krojaških pomočnikov J. Kosela in ga ranil. Napadalec se je sam javil policiji. Napadalec je član socialno-demo-kraške organizacije in je na Kosela streljal, ker mu je ta dejal, da ga bo priobčil med stavkolomci, ker je med stavko delal. Ljubljanske novice. Darovi. — Darovi za ljudski sklad za mesec marec. Prevzvišeni g. knezoškof 20 K. Dr. Ivan Zajec 20 K. Dr. Vladislav Pegan 20 K. Prof. Dermastia 5 K. Dr. Stoje 2 K. Prelat Kalan 5 K. Kanonik Šiška 5 K. Dr. A. Ušeničnik 5 K. Prof. dr. Debevec 2 K. Urednik Kerhne 4 K. Dr. Dermastia 3 K. Ravnatelj Traven 3 K. Ravnatelj Jovan 3 K. Dr. L. Pogačnik 2 K. Dr. M. Natlačen 1 K. Dr. J. Pogačnik 3 K. Ravnatelj Remec 5 K. Ravnatelj ing. Remec 2 K. Kanonik dr. Gruden 2 K. Pevovocl-ja stol. Premrl 2 K. Župnik Barle 2 K. Blagajnik Volta 1 K. Kaplan Gnidovec, Idrija 10 K. Dr. Krek 200 K. Župnik Košir, Koroška Bela 5 K. Župnik Zabret, Št. Vid 4 K. Ekspozit Ant. Poljšak, Bevke 3 K. Petrovčič, Cerknica 2 K. Debevec, župnik, Budanje 2 K. Posl. Hladnik, Trebelno 100 K. Župnik Laznik, Slavina 10 K. Župnik Nemanič, Brusnice 2 K. Dekan Arko, Idrija 10 K. Župnik Lebar, Crmošnjice 5 K. Župnik Kljun, Šmartm 3 K. Kaplan Tome, Višnja gora 3 K. Merske novice. š župnijski uradi, pozorl Iz Savinjske dolino. Celjsko glavarstvo pošilja naenkrat samonemške tiskovine kot »Ausweise« za cepljenje koz. Treba bo tudi celjskemu glavarstvu povedati na jasen %ačin, da žunniiski uradi niso lj Hrvaški tečaj S. K. S. Z. se vrši v četrtek, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih slov. trgovske šole. lj Gosp. izobr. društvo za TrnovO in Krakovo vljudno vabi k predavanju v četrtek, dne 16. t. m. ob pol 8. uri zvečer pri »Zalarju«. — Predaval bo predsednik društva g. dr. Pegan. —. lj V Ljubljani — celovška nemško-nacionalna arogantnost. Na pošti pri sv. Petru službuje kuštrava nemška gospodična, ki je napram strankam vsak dan bolj predrzna. Slovensko pisanih tiskovin noče razumeti. Te dni je neko stranko, ki je na tiskovini imela označeno pošiljatev z besedo »Zaboj« nahrulila: Zaboj se ne piše, napisati se mora »Kiste« in — uradnica je prečrtala besedo »Zaboj«, napisala pa »Kiste« in tudi na potrdilu označila pošiljatev v blaženi nemščini. Pozivamo Vodmatčane, da vse pošiljatve opremljajo s slovenskimi izrazi. Če si bo gospodična na vodmatski pošti še kdaj upala stresati svojo nemško nacionalno aroganco, naj vsak tak slučaj takoj nam naznanijo. Predrznost Nemcev na Kranjskem, kjer jim je z rožicami postlano, dan za dnem raste. lj Zadnja operna predstava. Radi obolelosti gospe M. de Strozzijeve se poje danes zvečer namesto opere »Bo« hčme« velika Gounodova opera »Faust«. V vlogi Margarete gostuje ga. Milena pl. Šughova. Ker je nocoj zadnja operna predstava, s katero se dostojno in umetniško zaključi gledališka sezona ter se obenem poslove od Ljubljane člani hrvatske opere, se je nadejati prav animiranega večera. lj Umrl je v Gradcu g. B o 11 e ž a fl Knapitsch, ravnatelj učiteljišča v pokoju, v 66. letu starosti. Pokojnik je bil prod leti profesor kemije na tukajšnji realki in nekaj časa tudi okrajni šolski nadzornik za nemške šole v Ljubljani. Pokojnik je bil pozneje ravnatelj na celovškem učiteljišču in je bil nazadnje pred dvema letoma profesor na zasebni Scholzovi gimnaziji v Gradcu. — V Meranu je 11. t. m. umrla soproga bankirja Emerika C. Mayer, gospa Fani Mayer, roj. Gallé, po daljši bolezni. Truplo so prepeljali v Gradec, kjer se vrši jutri pogreb. lj Izpit za stavbinska mojstra sta napravila g. Jaro Brajer, tvrdka Josip Lončarič in gosp. Prem, tvrdka Roman Treo. lj Slovenski športsmani v Zagrebu« Velikonočno nedeljo je tekmovala ljubljanska »Ilirija« v Zagrebu s tamošnjim gradjanskim športklubom ter podlegla z rezultatom 1:3. Ta poraz pa ni izraz neznanja naših igralcev, nasprotno naše je porazilo tamošnje igrišče na Tuš-kancu, katero pač ne zasluži imena nogometno igrišče. Ne samo, da visi, da je razorano in polno kotanj, na posameznih mestih pa polno ruševja, je tudi kratko in zlasti za naše igralce preozko in pretrdo. O kakem pravilnem odbijanju žoge se na tem igrišču ne da govoriti. Zato je bila usoda naših zapečatena že prej, prodno so se privadili igrišča, kajti goalman je izpustil tri žoge, katerih bi v Ljubljani gotovo ne, pa naj je še tako indisponiran. Polagoma so se Ilirijani privadili terenu in prevladovali vedno bolj nasprotnika, toda imeli so to smolo, da se jo večina strelov odbila od drugod in da ÍQ drugo, kar je bilo vratom namenjeno, vratar vjel. Sploh se ima temu Gradjanski zahvaliti za zmago, kajti druga polovica igre so je odigrala vsa v bratskem polju in čim bolj se je tekma bližala koncu, tem bolj so naši prevladovali in tem ostrejši jo bil tudi tempo. Naši so igraji temperamentno, elegantno in s premišljeno kombinacijo, Gradjanski je mnogokrat, vse to nadomeščal s — silo. Zato tudi lahko trdimo, da je bila vsaj moralno zmaga na straui naših, ki bo- do po teh zagrebških tekmah sodeč, ko pridejo s trainingom do večje popolnosti, vsem hrvatskim klubom in tudi našim gori do Dunaja najnevarnejši tekmovalci. V ponedeljek je igrala »Ilirija« na istem igrišču proti kombiniranemu hrvatskemu društvu pod vodstvom »Concordije« in je tudi podlegla z 0:3, v prvi polovici 0:2. To moštvo lahko uvrstimo v reprezentativno hrvatsko moštvo, sestavljeno iz samih atlotov, pri katerih je orjaški levi branilec — od občinstva Goljat nazvan — posebnost za-se. V tem moštvu je bil najboljši srednji napadalec, ki je tudi zabil vse tri goalo in ki je ostale nadkri-ljeval za cel razred. Izboren jo bil tudi vratar, ki je marsikaj rešil. Ostali igralci niso bili posebno dobri in se je kmalu videlo, da jim manjka traininga ter skupnosti. Po zatrdilu gledalcev je bila ta tekma ena najlepših v Zagrebu, kajti »Ilirija« je imela ta dan posebno krasno kombinacijo, celo moštvo j o bilo kakor iz enega vlito, in tudi tempo je bil prav živahen, tako da so Hrvatje v drugi polovici popolnoma omagali. Zlasti krasen jo bil finisli. Da kljub temu naši niso zmagali, temu vzrok jc bila premajhna odločnost pred nasprotnimi vrati in pa še nesigurni streli. Da bi levo krilo ne padalo pri strelih tako po tleh, bi bil rezultat popolnoma drugačen. Zato je pa tudi »Ilirija« kljub porazom, ki jih je pripisovati prej slučaju kakor neznanju, pridobila v Zagrebu mnogo na ugledu. Ij Plemenito dejanje intendanta hrvatskega gledališča. Intendant hrvaškega narodnega, gledališča g. pl. Tre-ščec jc prepustil subvencijo za zadnjo operno predstavo v znesku 875 kron v korist članom slovenske drame. Ij Gospa Bukšekova je angažirana ha hrvaško gledališče v Osjeku. Ij Proces gospe Simič. Pred tukajšnjim sodiščem je v pravdi gospo Klo-tilde Simič, ki trdi, da je hči nadvojvode Ernsta, gostilničar Franc I s k u r (?!) izpovedal, da sta nekoč prišla vojaški kaplan in vojak, ki mu je služil za ministranta, v njegovo gostilno in sta veliko izdala. Kaplan je gostilničarju rekel, da je prejel tisto jutro veliko denarja, ker je nadvojvodo poročil z r» ko gospo. V Ljubljani se je splošno govorilo, da ima nadvojvoda tri sinove in so njegovo ženo imenovali baronico. Ij Družabni klub ima namesto danes, v sredo, jutri, v četrtek ob 8. uri zvečer kegljaški večer v »Rokodelskem Domu«. Ij Umrl je včeraj popoldne na Erjavčevi cesti 14 hišni posestnik gospod Ludovik Z e s c h k o v 76. letu starosti. Pogreb bo v petek ob potih popoldne. Ij Ločeni prijatelji. Javnosti dobro znana najbolj nevarna vlomilca sedanjega časa Ivan Pavlič in Leopold Jereb, ki sta dobila večletno ječo — med tem pa se je pokazalo, da imata tudi pri ljubljanski državni policiji zvestega prijatelja v osebi stražnika Mandiča, za kar sta poleg tega dobila tudi prva dva naknadno nagrado za znova jim dokazane vlome, — se v kratkem ločijo. Da trifolij zopet ne napravi nov načrt, je oblast preskrbela, da niti dva ne bo-deta skupaj. Pavliča bodo namreč izročili v gradiško kaznilnico, Jereba v mariborsko, Mandič pa bode sameval v Ljubljani. Tako bode »trozvezi« presekana nit občevanja za več let. Ij Umrl je v Feldhofu pri Gradcu gosp. Viljem Kosem, bivši poslovodja tvrdke Gričar & Mejač. Ij Aretovan je bil danes dopoldne na južnem kolodvoru Marko Majhen iz Vivodinja, ki se je hotel z napačnim potnim listom odpeljati v Ameriko. Primorske vesli. p Roparski napad na pismonošo. O tem nam še poročajo iz Gorice: Pi-smonoša Janez Poljanec iz Otlice jc bil s strelom ranjen v nogo. Ker ima Poljanec eno nogo že odprej pokvarjeno, bo sedaj pohabljen na obeh nogah. Kakor so prvotno poročale vesti, Poljanec torej ni mrtev. Govori se, da je bilo več roparjev. Zanimivo jc, da je žena Po-ljančeva, tudi postala žrtev poštne službe. Opravljala je poštno službo na Otlici, se v službi prehladih), in umrla. Poljanec jo splošno priljubljen mož vsled svoje dobrodušnosti. Do nocoj (torek, 6. zvečer) roparjev šc niso dobili. Skoro gotove so tujci, ki jih sedaj mrgoli v Ajdovščini in okolici. Upati je, da pridejo kmalu v roke pravice. p Vojaštvo v Gorici. V Gorici so sedaj na novo nastanjeno 3 kompanijc saperjev. Doslej so l kompanija saperjev in 3 kompanije pijonirjev bile nastanjeno v novi vojašnici na Rojcah. 2 kompaniji saperjev pa sta, bili na gradu. Sedaj pa pride na grad novo brigad no sodišče, pri katerem bo kot nekak državni pravdnik fungiral nad-poročnik Strel od 17. pešpolka. Zato so se saperji umaknili v poslopje starega deškega semenišča. Tam bo nastanjeno tudi štabno poveljstvo. Ena kompanija pa ostane še nadalje na Rojcah. Doslej so bili med saperji in pijonirji skoro sami Poljaki in Rusini. Sedaj pa bodo sami Slovenci in Nemci. — V Gorico pridejo še 2 kompaniji kolesarjev in nekaj novih zrakoplovcev. p Posvetovanje Svete vojske se je v torek vršilo v Gorici. p Primorskim železničnim upravam. Znano je, da ravno železnica, državna in južna, najbolj pospešuje germanizacijo po naših primorskih deželah. Slovenci in Hrvati skoraj nimajo dostopa do želez-nične uradniške službe. Kadar se oglasi kak slovanski prosilec, seveda ni prostora, medtem ko se sprejme Nemec takoj. Znano je, da je železnično ministrstvo edino, ki nima nobenega slovenskega uradnika. In pri tržaškem železniškem ravnateljstvu so izmed 38 konceptnih uradnikov samo 3 Slovenci. Pač je pridejanih direkciji nekaj prometnih uradnikov, ki prestavljajo slovenske vloge na nemško, da se v tem jeziku rešijo, in potem zopet na slovensko prestavljajo. Pri takih razmerah ni čudno, da imamo pri železniškem ravnateljstvu in pri okoličanskih postajah samo nemško-laške napise, kakor Opčina (St. B. ^ Staatsbahn), Guardiella, Rozol itd. Največje slovensko mesto Trst še ni dosegel teh pravic, da bi povsod zasijali zraven nemško-laških tudi slovenski napisi. Naši narodni zastopniki bodo imeli še dovolj dela. p Za Gradež. Pristojna permanentna komisija v Trstu je na podlagi zakona iz leta 1912. o regulaciji goriških rek: Soče, Idrijce, Vipave i. dr. določila, da se letos med drugim izvedejo melioracije v grade-škem morskem rokavu: zgrade sc jezovi, kanali in izvrši pogozditev. POOSTRITEV MEHIKANSKE KRIZE. Iz VVasliingtona sc poroča, da se je mehikanska kriza poostrila. Predsednik Wilson namreč zahteva, da morajo Mehikanci amerilcansko zastavo s streljanjem iz topov pozdraviti, česar pa Iluerta noče priznati, ki meni, da. zadošča, če se opraviči. Wilson hoče zato odločno nastopiti. Ameriški zunanji tajnik Bryan namerava v tem slučaju odstopiti. Zadnje vesli. DI SAN GIULIANO POZDRAVLJEN V HRVATSKEM JEZIKU. Opatija. Župan ofjptijsko-voloske občine dr. Stanger je pozdravil italijanskega ministra zunanjih stvari, marke-za Di San Giuliana, v hotelu »Stefanie«, govoreč hrvatski in povdarjajoč, da ga v imenu hrvatske občine kot predstavi-telja velike Italije pozdravlja v sredi hrvatskega naroda na hrvatskem ozemlju. Zaključil pa je italijanski, že-leč mu srečne dneve na prekrasni avstrijski Rivieri. — Di San Giuliano je odgovoril italijanski, zahvaljujoč se na pozdravu in izražajoč občudovanje na krasoti pokrajine. — Predsednik zdraviliške komisije dr. Glax je Di San Giuliana pozdravil francosko. SESTNEK V OPATIJI BO ZELO DRAG. Opatija. Govori se, da bo glavni rezultat konferenc med San Giulianom in Berchtoldom zagotovilo laškoavstrij-ske hegemonije v Sredozemskem morju in možnost, da se tudi Avstrija udeleži trgovske ekspanzije v Mali Aziji. Zato pa se morata obe državi zavezati, dn vsaka vsako leto vsaj 1 dreadnought zgradita. Največji dobiček bo od tega vlekla brez dvoma Italija. PARLAMENTARIZACIJA HRVATSKE VLADE. Zagreb. Izvršilni odbor lirvatsko-srbske koalicije se je v svoji seji glede parlamentarizacije hrvatske vlade popolnoma zedinil in svoje sklepe sporočil banu. EKSPROPRIACIJA PRED VRATMI. Zagreb. Reška pomorska oblast namerava izvesti večje zgradbe v Senju, Karlobagu, Cirkvcnici in Kraljeviči. VSENEMŠTVO NA HRVATSKEM. Zagreb. Vlada je imenovala za učitelja na nemški šoli v Novemselu Nemca iz Litomefic. Narodna javnost se nad tem zelo zgraža. VOLITEV ZA MANDAT DR. ŠVIHE RAZPISANA. Dunaj. »Wiener Zeitung« prinaša razpis novih volilev za izpraznjeni dr-žavnozborski mandat dr. Švilie v 26. volilnem okraju na Češkem. Volitve sc vrše 26. maja. ŠKANDALI V BULGARSKEM SOBRANJU. Sofija. V včerajšnji seji bulgarskc-ga sobranja jc došlo do velikih škandalov, ker ¿c jc Buruv žaljivo izrazil o Gešovu. Nastal je velik hrup, vsled Česar so morali sejo prekiniti. Pozneje se je sobranje zopet otvorilo. SRBSKO - GRŠKI DOGOVOR. Atene. Med srbsko in grško vlado je sklenjen dogovor v zadevi prevoza srbskega blaga v solunsko pristanišče, kakor tudi skladišč v Solunu in trans porta po železnicah. ALBANSKI KNEZ SE PROGLASI ZA KRALJA. London. Albanski knez Viljem bo izdal sporazumno s svojim ministrstvom proklamacijo na prebivalstvo, v kateri se bo proglasil za albanskega kralja. Proklamacija izide še ta teclcn. NEMŠKI CESAR KOT POSREDOVA-TELJ MED TURŠKO IN GRŠKO TER ALBANIJO. Carigrad. Nemški poslanik pri turški porti jc odpotoval na Krf, kjer ga bo sprejel v avdijenci nemški cesar. Temu potovanju pripisujejo veliko važnost, ker domnevajo, da gre za rešitev spornega otoškega vprašanja med Turško in Grško. Na Krf je odpotoval tudi car igra j ski nemški vojaški ataše, ki bo odšel po avdijenci pri cesarju Viljemu v Epir, kjer se bo udeležil pogajanj zaradi meje med Grško in južno Albanijo. AKO V EPIRU NE BO MIRU, GRE ALBANSKI KNEZ TJA Z OBOROŽENO SILO. Drač. Iz Epira ni nič novih poročil. V Albaniji se pridno vrši organiziranje deželne brarnbe, kar bo dovršeno v dveh do treh tednih. Nato namerava albanski knez na čelu armade odriniti na jug, da z oboroženo silo zavzame deželo, ki jo je londonska poslaniška konferenca izročila njegovemu varstvu. RUSIJA IN RUMUNIJA. Bukarešt. Prestolonaslednik, ki je došel iz Peterburga semkaj, se je s kraljem takoj dve uri razgoyarjal. Z njim vred je došel rumunski poslanik na carskem dvoru. Baje pride car s carico jeseni na Sina j o na obisk. Splošno sc sklepa, da je v Petcrburgu šlo za važne politične zadeve. STRAHOTE VOJSKE. Belgrad. Pri Smiljanovu blizu Ra-dovišta so našli 412 trupel srbskih vojakov, ki so jih dozdaj pogrešali. Baje so jih Bulgari na begu po porazu pri Krivolaku pobili. Vojaki pripadajo ti-noški diviziji. KONFLIKT MED MEHIKO IN SEVE-RONEMŠKIMI ZDRUŽENIMI DRŽA-VAMI. Washington. Vlada je odredila, da naj odpluje severoameriško bolno bro-dovje prccl Tampico, da podkrepi ultimat, ki ga je stavil ameriški admiral Maio Mehiki. Brodovje je že na poti proti Mehiki. Po svetu. ~ Kako se slepari pri občinskih delih. V občinskem svetu v Črnovicah sta poročala strokovnjaka stavbni svetnik Schmidt in nadinženir Burstyn o prekoračenjih pri zgradbi drugega vodovoda. V poročilu se poudarja, da je temelj zgradbe zgrajen popolnoma neprimerno in proti vsem tehničnim predpisom. Seveda se je gradilo temelj tako, da strokovnjaki niso mogli priti zraven ter poseči vmes. Popolnoma samovoljno so se menjavali tudi pogosto načrti, in nazadnje so številne drago plačane stroje pustili lahkomišljeno toliko časa stati na prostem, izpostavljene vsakemu vremenu, da so postali nerabni. Kritikovalo se je tudi dolgo zavlačevanje popolnoma navadnih del, nadalje popolnoma protipo-stavno vodstvo mezdnih listin in samovoljno sklepanje pogodb med mestnim stavbnim vodstvom in podjetnikom. Stavbeno nadzorstvo je bilo popolnoma pomanjkljivo. Mestni delavci so po cele ure delali podjetniku, ki je izvrševal dela v lastni režiji, in vsakokrat, kadar je prišel inšpekcijski uradnik, — kar se je vedelo že vnaprej, — so jih dirigirali k mestnim delom. — Da je to poročilo primerno učinkovalo na občinski svet, je umljivo. Vso zadevo so odstopili državnemu pravdni-štvu in se je imenovala tudi posebna disciplinarna komisija, ki vodi preiskavo. Občina toži tudi podjetnika za odškodnino. Društvo. Društvo »Vrtnarska šola« jc na občnem zboru v Škofji Loki dne 7. t. m. izvolilo k že obstoječem odboru še na-daljnc tri svctovalce in dva pregledo-valca računov, tako da tvorijo sedanji odbor kot svetovalci gg.: Burdyh Er-vin, Škofja Loka; Flere Anton, Kamnik; Halada Marija, Škofja Loka; Ilcrzmansky Franc, Ljubljana; Thaler Rafael, Škofja Loka; kot. preglcdovalci računov xg.: Apt mik Franc, Kamnik; Caleari Franc, Trata; dr. Podgornik Karol, Gorica; Plantarič. Ignac, Škofja Loka. Poročilo o delovanju, donodkih in izdatkih so udeleženci odobrili in nato so navzoči kot letošnje darilo dobili cvctlice v lončkih. Gospodarstvo. Ij Na deželni gospodinjski šoli n& Vrhniki se prične šestmesečni letni tečaj dne 1. maja in bo trajal do 1, novembra t. 1. Sprejemajo se gojenke, katere so dovršile ljudsko šolo in izpolnile 14, leto. Učenke ostanejo cel čas tečaja v zavodu šolskih sester in plačajo mesečno 30 kron za hrano, stanovanje in drugo. Prošnje za sprejem je vlagati najkasneje do 28. aprila t. I. pri vodstvu šole na Vrhniki. Prošnjam je pridejati izjavo staršev ali njih namestnikov, da bodo obdržali gojenko skozi celi tečaj v zavodu. Gojenke se uče teoretično in praktično vsega gospodinjstva, kot kuhanja, šivanja in krojenja, vzgoje otrok, vrtnarstva, živinoreje, dela na polju in računstva pod vodstvom šolskih sester in strokovnih učiteljev deželnega odbora. —————---k Mnenje gospoda dr. J. K e n t z 1 e r j a, zdravnika zdravilišča Gleichenberg. Gosp. J. Serravallo, Trst. Večkrat sem rabil Vaše že lezli a t o kina - vino Serravallo pri moji zelo razširjeni klienteli, in to vedno z najboljšim uspehom. Vino se je zelo dobro izkazalo kakor tonik in ga bom priporočal tudi v prihodnjosti. G 1 c i c h e n b e r g , 16. sept. 1911« Dr. K c n t z 1 c r. Kvarljivosti ribjega olja 50 odstranjene s emulzijo Navadno ribje olje, dasi tako koristno krepilno sredstvo, povzroči mnogo neprijetnosti, vsled katerih se mora njegova vpo-raba opustiti. Odrasli kakor otroci nimajo večkrat samo opravičene mržnje do ribjega olja, ampak ga ne morejo vsled težke prebavljivosti tudi prenesti. Čisto drugače je to pri Scottovi emulziji ribjega olja, ki ni nič drugega kot na okusen in lahko prebavljiv način prirejeno ribje olje. 1 Pri prehladih, prt oslabelosti, oteiko. denem prldobovanju sob, pri slabi tvorbi kosti pri otrokih, pri slabem teku in pri enakem je Scottova emulzija, ki seje v desot, lotjih dobro obnesla, izvrstno srudsfcvo. Cena originalni steklenici k 2 50. Dobi b« v vsoh lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znam-kab na Scott. & Boivne, G. m. b. H., Dunaj VU. in se sklici^je na ta časopis, dostavi se mu ena !\ pošiljatev potom lekarna za poskušnjo. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 14. aprila 1914. Pšenica za april 1914.....12 o9 Pšenica za maj 1914.....12'o9 Pšenica za oktober 1914 . . . 1P39 Koruza za maj 1914.....689 Še vedno se dobi kakšna mati ki daje svojemu dojenčku preveč kravjega mleka in s tem škoduje njegovemu zdravju. Kravje mleko je le tedaj zdravo za dojenčke, ako se razredči; z dodatkom „Kufeke" ga pripravite, da je lahko prebavljivo, kot materno mleko. tanatorij Gutenbrunn in mestno zdravilišče BASEN pri DUNAJU. Vsi pripomočki, šolnine ln zra6ne kopeli, močno solnce, zdravljenje z radijem, kardlograflja. _ Zdravnilui-vod je: Dr. Otto pl. Anfsohnaltor in ces. svetnik dr. D. Pod-zahradsky.__ProspokU zastonj ! Edina primorska tovarna dvokolea „Tribuna" Gorica, Tržaška ul. 26, prej pivovarna OorJnp. , ... , Velika eksportna za- loga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gra-moionov, orkestrijonov itd. itd. 1190 F. BHTJEL Gorica, Stolna nlioa ttev. 3-4. Prodaja na obroko. Ceniki franko. * 1 - • * * » :» »-» Or 231 Lahko deiu, brlllantno plačilo, pri uporabi £rdal ¡treme za Cevlle. Naročajte „Slovenca"! Fran Erjavec, Hudo brezdno In dru-ge povesti. Cena 60 vin. — Erjavčevo povesti, katere prinaša II. zvezek »Zbirke slovenskih povesti«, moramo prištevati pač najbolj priljubljenim v slovenskem slovstvu, saj zavzema tudi Erjavec eno najodličnejših most med našimi pisatelji. Malo pisateljev zna pisati tako iskreno in zanimivo kot Erjavec, ki je znal položiti srce in dušo v pisano besedo ter opazovati in popisati naravo in njeno življenje kot noben drugi. Ker nam navedena zbirka nudi Erjavčeve izbrane povesti »lludo brezdno ali gozdarjev rejenec«, »Ni vse zlato, kar so sveti«, »Izgubljeni mož«, »Ena noč na Kumu«, »Mravlja«, po tako nizki ceni, naj si jih vsakdo nabavi. Kot I. zvezek »Zbirke slovenskih povesti« je izšla Jos. Ogrinčeva povest »V o j n i m i r , ali poganstvo in k r s t«. Povest iz časa pokrščevanja Slovencev. Cena 60 vin. V tisku je pa in izide v najkrajšem času III. zvezek, ki bo obsegal »Vesele povesti« in sicer Jos. Jurčičevo »Pravda med bratoma« in Jakličevi dve povesti »Za možem«, »V pustiv je šla« itd. Zbirka izhaja četrletno in stane posamezni, zvezek samo 60 vin. Ker prinaša ta zbirka najlepše povesti naših domačih pisateljev in ima izredno nizko ceno, naj si jo naroči vsaka slovenska hiša. Ketoliška Bukvama v Ljubljani. Zahvala. Za vse blage dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti naše nepozabne iskreno ljubljene sestre, tete in svakinje, gospice kakor tudi za muogobrojuo časteče spremstvo blage pokojne izrekamo vsem cenjenim sorodnikom prijateljem in znancem našo presrčuo zahvalo. Osobito pa so iskreno zahvaljujemo gosp c. kr. poštnemu nadoskrb-niku Josip Floretu, vsem uradništvom zlasti gdč. koleginjam za mnogoštevilno spremstvo in vsem darovalcem prekrasnih vencev. 1269 V Ljubljani, 15. aprila 1914. Žalujoči rodbini: Oelsinger-Ljubec. Hiša na prodaj!! V Solkanu pri Gorici na glavnem trgu in najlepši legi je na prodaj hiša z velikim številom sob in gospodarskih prostorov pokojnega Antona Mozetiča z rcnomirano gostilno, prostornim vrtom in vinogradom zraven. Kdor želi to priložnost v svojo srečo porabiti, naj se blagovoli oglasiti pri posestniku Ivanu Oblokar-ju v Solkanu. 1248 le za 1. Stanovanje ua solnčni legi s 4 sobami, poselsko in kopalno sobo in vsemi pritiklinami, z vsem konfortom opremljeno. 2. Stanovanje v pritličju na solnčni legi z 2 so- bama in drugimi pritikliuami. Naslov pove upravništvo tega lista. 1265 Proda se v zelo dobrem stanu pritlična hiša z tremi velikimi sobami eno kuhinjo, shrambo ter predsobo z dvema drvarnicama, lopo ter svinjakom, z lepo ure.enim vrtom, katerega je 44 velikih gred priprav tudi za kakega vrtnarja. Naslov pod šifro 1000/1246 na upravništvo. 1246 Kdo rabi dobte in prlstnobarvne lartiente, močne in za po modi, zimsko blago za dame in gospode, la-nene in bombažaste kanalase, ceilre. platno, in-let, brisače, rjuhe, žepne robce, kotenlne in druge tkanine, uaj se obrne na znano kršč. tvrdko Jaroslao Marek, ročna tkalnica št. 45. v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Oeško) Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barbenta, flanele, kanatasa itd in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 K, finejše vrste za 20 K, najfinejše vrste za 25 K tranko po povzetju Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Srajce iz flanele ali cefirja 1 komad K 2 do K 4. Pri naročilih zadošča navedba širine vratu na ramenih in dolgost rokavov. Dopisuje se slovensko Vsaki poSiljatvi se zastonj doda stenski koledar! v Št. Vidu pri Mislinjah (Štajersko) je bil edino in samo po uporabi tinkture za želodec ie-karnarja Plccoli-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, rešen želodčne bolezni, vsied katere je trpel že celih 19 let. - Steklenica 20 vin. Naročila sprejema lekarna 677 Zidarski mojstri na Kranjskem s preizkušnjo se sprejmo kot KOMPANJONI. Naslovi do 25. aprila pod „Zidarski mojster" poste restante Celje. 1274 Proda se radi odpotovanja nemi MM z vodniakom in 2 oraloma zemljo, ob državni cesti, primerna za vsako obrt ali kakega vpokojenca. Cena nizka. — Več pove Ant. Krašovoc, Št. Vid pri Zatlčini, Dolenjsko. 1263 1148 Modne Pri J. Modlc-u v Novi vasi pri Rakeka se sprejmo 1914 Mira in rluse 11 z elegantnimi svilenimi efekti, atlas, baiiste, lanen. in bombaž, konalase, rjuhe, platno, damaste, žepne robce, brisače, modrotisk, Inlete, kotenlne, blago za dame ln gospode, blago za modroce in druge tkanine razpošilja slovita krščanska tvnlka llMSISlI Mamil ročna tkalnica šl. 45, v Bistrem dJlUolu! MISII, pri Novemmestu ob Met., Češko. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. Oil ostankov se vzorci ne pošiljalo, —18 m. ostankov ceflrja, prve vrste, močn. za srajce iu bluze, razdelj. po 3 metre za 10 K nefranko, ali 36 metrov zu. 20 K franko. — 40 m ostankovcefirja, kanafata, delena itd. lepo sortirano, prve vrsto za 20 K, najfin. vrste za, 25 K tranko po povzetju. To morate brati! Najboljši dokaz moje solidne tvrdke: Naročeno blago projela, hvala za uslugo. Ob priliki bom zopet naročila, ker vidim, da dobro postrežete. Spoštovanjem Fianica Ivnap, naduči-leljeva soproga, Vrabče. — V letu 19 4 nad 500 takih priz.ialnic od Sloveucev! Dopisuje se sloveusko. Pri nakupu različnega manufaklurnega blaga, se blagovolile obrniti na tvrdko A $ Sfaàernè, Àa debelo in drobno J Mestni trg tO. obstoji od leta 1883. J redno nitke cene/ Razpisi 1272 3 Za zgradbo »odouoda Stari trg in ukolici politični okraj Črnomelj, na 178.387'90 K proračunjena dela in dobave brez naprav za dobavljanje in Črpanje vode se ponovno javno razpisujejo. Pismene vsa dela zapopadajoče ponudbe enotnih cen in na podlagi teh izračunanega skupnega zneska naj se predlože do 27. aprila 1914 ob 11. uri dopoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za 1 K, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda Stari trg in okolica.« Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Navesti je tudi do-bavišča cevi, armatur in cementa. Glede cevi je staviti ponudbo za Mannes-mannove cevi in kot alternativo tudi za druge jeklene cevi z mufami. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni, zlasti v komunalnih zadolžnicah ali zastavnih pismih kranjske deželne banke. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu, kjer se tudi dobo proti plačilu 8 K. Od deže nega odbora kranfskega v Ljubljani, dne 11. aprila 1914. ucenec za trgovino z mešanim blagom pod ugodnimi pogoji. Več se izve pri zgornjem. 1268 Hotelska delniška družna „TRIGLAV" v likvidaciji v LjiiDljaiiL Vabilo delničarjev Hotelske delniške družbe „Triglav" v likvidaciji ki se vrši cH-i 30. aprila t. 1. ob 5. uri popoldne v hotelu „Ilirija" v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo likvidacijskega odbora o bilanci za 1.1913, 2. Poročilo nadzorstvenega sveta in sklepauje o bilanci. 3 Sklepanjo o prodaji vseh družbinih objektov i i proste roke. 4. Volitev novih članov likvidacijskega odbora. 5. Slučajuosti. Opomba: Po g 10 pravil imaio pravico glasovanja delničarji in ima vsak delničar tolike glasov, kolikor delnic poseduje. Delničarji smojo biti zastopani po oblaščencih, katerim pa ni treba, da so sami delničarji. Delnice je treba položiti naj-dalje 6 dni pred občnim zborom pri „Ljubljanski kreditni banki« v Ljubljani. 126' V Ljubljani, due 14, aprila 1914. Upravni svet. Jabo I KSj »gambovčke« oddaja najmanj 10 kg ž 20 do 30 v kilogram Franc Pogačnik v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 33. Prvo javno skladišče. 1273 ČAJNO MASLO iflE Najfinejše, zajamčeno naravno, iz pasterizirane smetane izdelano pristni, čisti planinsko cvetlični Kmendolski. Groyski, Tilsitski, Edamski, Roquefort, Trapisten, Gorgousola, Nadalje skuto, jajca, kuhano maslo in maslo za kuhanje, pošilja vsak čas po najnižjih dnevnih cenah in poljubnih množinah zveza kranjskih mlekarn »Mlekarska zveza« v Ljubljani, Kranjsko. 3742 STBâPâZ- tovarne B. SPIEGLER in SINOVI, Hronov so izdelane iz najfinejše Amerika-preje ter so v lepoti in trpežnosti neprekosljive. Imajo prednost, da ostanejo v perilu snežnobele ter so znatno cenejše kot konkurenčni izdelki. Dobivajo se v poljubni .širjavi in debelosti za vsakovrstno životno ali posteljno perilo v manufakturni trgovini J CIUHA, LJUBLJANA, Pod Trančo. Zahtevajte vzorce za pralno preizkušnjo. 11. ces. kr. avstrijska razredna loterija. Velika ugodnost za dobitek. m OOO dobitkov. 1. glavni dobitek............K 30CS OOO 2. glavni dobitek............K 200.000 2 glavna dobitka.........a K 100.000 2 glavna dobitka.......... „ .90.000 2 glavua dobitka........... 80.000 2 glavna dobitka.......... „ 70.000 1 glavni dobitek.......... „ 60.000 2 glavna dobitka.......... „ 50.000 1 dobitek............. K 45.000 3 dobitki.............â „ 40.000 4 dobitki 2 dobitka 16 dobitkov 40 dobitkov 30.000 d „ 25.000 „ „ 20.000 „ „ 10.000 in še mnogo drugih dobitkov. Poleg tega premija 700 000 K. Skupna vrednost dobitkov 22,?88.000 K. 1162 Naročite takoj pri poslovalnici c. kr. razredne loterije '/2 '/4 '/8 Cena srečkam K 40'- 20- 10- 5 — Leopold Strauss, Dunaj I„ Helferstorferstrasse 7. Stavbeno podjetje: Parketna tovarna: Strojno mizarstvo: lesarstvo: Prevzamem javne in zasebne stavbe, železnobetonske mostove, strope itd. — Popravila izvršujem po najnižjih cenah. — Izdelujem načrte in dajem strokovna navodila. Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere dobavim z ali brez polaganja; prevzamem tudi popravita in polagam deščice na stara, že obsto/eča tla. Izdelujem vsa, stavbeno mizarstvo tičoča se dela, pohištveno le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna popravila, točno povoljno in po nizkih cenah. Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kakor napravo strešnih stolov, stropov, verand, barak, odrov itd. — Popravila izvršujem točno in solidno. Parna žaga: Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnici poslan lei se dostavi na žago po lastnem industrijskem tiru z drž. kolodvora. Ustanovi/eno 1900. V. SCAGNE17/, Ljubljana. Tehnična pisarna: za skladiščem državnega kolodvora. Telefon 299. Izurjeni zastopniki za razpošiljalnico sukna, ki obiskujejo zasebnike, se sprejmo proti visoki proviziji. Ponudbe na naslov: Mnichovo flradiSte, Češko, poštni predal 11. 1187 SANATORIUM - EMONA ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGICNE -EOL.EZN]. ----MSNT" • PORODNIŠNICA. J LJUBLJANA • KOMENSKE GA-ULICA-4 UU SEFtZDR/M-IK:FRirW!!J-DR-FR.DERGANC I Na izbiro pošilja tudi na deželo krasne BLOZE krila, kostume, domače obleke, moderci, perilo in vsako modno blago. M. Krištoiič-Bučar Zelo solidna tvrdka LJobljana, Stari trg štev. 9. — Lastna h.ša. Neprenosljiva v a73t) otroških oblekcah In krstni opravi. Kantina Corazza za pomladansko in poletno sezono 1914. Kupon. 310 metr. dolg, za J «5 g?? kompletno moško obleko i kupo n 15 kron (suknjo, hlače, telov- l kupon 17 kron nik) zadostno, stane le 1 kupon 20 kron Kupon za črno salonuko obloko k 20- , kakor tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni kamgarn in blago za damsko obloko, pošilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobrozuana zaloga fouanilškegja sukna SiegeMinhoi Brno, M Vzorci zastonj ln firanko. Vsled direktnega naročila blngu pri tvrdki Siegel-Imbol iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vslod velikega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blii^a. Stalne, najnižje ceno. Tudi najmanjša naroifla sc izvric kna|6fcrbneje. natančno po vzorcu 4:,;; Levade (Istra) (501 belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči. J%iit7a liiša! v Ljubljani blizu Trnovske cerkve se radi preselitve ceno proda, kje pove upravništvo „Slovenca". 1087 Odda se mirni stranki lepo VINO stanovanje ^ * nhst.nip.r,-» iz trp.h enh bnhinin in nríHMin i- m obstoječe iz treh sob, kuhinje in pritiklin v III. nadstropju za majev-tennin. — Več se izve v Židovski ulici št. 1, I. n. 1118 Aogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spa' dajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini $ S. Sfaberne testni trg 10 Velika izbira: Solidna vostre?6a I»:» • »smaHCBnm«i« 9. * ?ojor/ ?020ri JVajtrpejnejše kritje sedanjosti je in ostane S l preizkušen 5 En poskus — stalen odjemalcc. Izšel je z novostmi in najnižjimi cenami nov lepi Kdor kaj želi kupiti, naj ga hitro naroči, je tudi po pošti gratis. f. J Prešernova ulica štev. 1. ESlJ m* ■ i ll P * i mi é ¡ i Ii 1 lililí ö S3 miiiii Sta malo denarja Rupife Našemu óeé/iu Ueno c 6le ño v cfri Sfiofu" v J&jußijana, <¡3raó škofijo št. 3. (BeniR na zaRfavo Brezplačno. U52 1196 ponudbeni razpis. Radi oddaje potrebnih stavbenik in rokodelskih del ter dobav A. za zgradbo nove mm v Mirni peci z znesku za: 1. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12 Zidarska in težaška dela brez materijala in vožnje ampak z dobavo vode za stavbo ............ . . . K Betonska dela z napravo glavnih obokov iz železobetona z materijalom vred................... Kamnoseška dela z materijalom............. Podobarska dela z materijalom............... Tesarska dela brez stavbenega lesa............ Krovska dela z asbestno cementno škrlo z materijalom vred „ Kleparska dela z materijalom................„ Mizarska dela z materijalom .............. Ključavničarska in kovaška dela z dobavo konstrukcijskega železja....................... Pleskarska dela z materijalom.............. Umetno zasteklenje................... Steklarska dela..................... 22620 62 28305.90 103.-1005.— 2499.-3545.— 3638.38 2438.40 6155.— 387.60 3691.— 299.50 B. za Skupaj K 74748.4C popravo stare kapelice in demoliranje stare cerkve v Mir v ■ ni peci K 3050.95 520.-344.70 735.— 580.40 v znesku za: 1. Zidarska in težaška dela brez materijala in vožnje ampak z dobavo vode za stavbo ................. 2. Betonska dela z materijalom................. 3. Tesarska dela brez stavbenega lesa............. 4. Krovska dela z asbestno cementno škrlo z materijalom vred „ 5. Kleparska dela z materijalom............... 6. Mizarska dela z materijalom................. 120.— 7. Kovaška dela z materijalom.............. . 175.— Skupaj ... K 5526.05 se bode vršila pismena ponudbena obravnava dne 30. aprila 1914 ob 10. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Rudollovem. Tozadevne ponudbe, ki se lahko glasijo na vsa dela ali tudi na posamezne kategorije istih, morajo biti spisane po uradnem vzorcu, kolekovane s kolkom 1 I\, opremljene s pobotnico c. kr. davčnega urada v Rudolfovem, da je ponudnik položil 5% vadij v gotovini, avstrijskih vrednostnih papirjih ali vlogah na hranilnične knjižice, ter zapečatene v ovitkih, ki so označeni z napisom „Ponudba za zgradbo nove cerkve v Mirni peči". Ponudbe, ki bi pozneje dospele, se ne vpoštevajo. Z delom se mora takoj po doiniku, kojega odobrenje je ne glede na višino ponudbe pridržano c. kr. okrajnemu glavarstvu v sporazumu s stavbenim odborom, pričeti, in mora biti zgradba do konca oktobra 1914 spravljena pod streho ln do konca septembra 1915 popolnoma dovršena. Načrti, sumarični proračun s popisom del, splošni in posamezni stavbeni pogoj; se morejo vsak dan ob navadnih uradnih urah vpogledati pri podpisanem uradu, kjer se tudi dobijo za ponudbo potrebni formularjl. C kr. okrajno g^varsfvo v Rudolfovem, dne 4. aprila 1914. _ ...................................................................................................................................................................................hihi......................................................... I Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo! f izMUene Štedilnike I solidno, domače delo prodaja po |ako nizkih cenah | I JrtiicLolf Greyer, Ljubljana | ključavničarski mojster, Cesta na Rudolfovo železnico lO. Priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske | | ograje, rastlinjake itd. ter vsa popravila. jj ........................................................................................................................................................................ Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec.