letnik IX
28 številka*
Marikor, dmn 6« aprila 1917,
r
fSS&s’Ožtniaa iishs: — gsto teto , * K10-— m leta . » ,■ , fr— Catrt Isis , , , 2 50 jKmdSam. « . , I — ft»®! Avstrije: —-IMq leto . .	, 15'-
$Nšrmm&zMe številke ■■ÜXS& 10‘vinarjev;
liliive in upravnllivo: Maribor
«Ilca. S» - Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. I
JHratm" tefcsjt v ps»
to pel A pepslšan
se more
e*ws8
are dspj
Vstaj ©lij s
Praznik vstajenja Gospodovega! Sredi med spo-anladno, iz zimskega mrtvila vstajjtajjočo naravo zveni radostni, zmagoslavni klic sv. Cerkve:	„Kristus
je res vstal! Aleluja!“
Spomladno vstajenje je dokaz za to, da je življenjska moč narave nezlomljiva in neporušna, Ce ob začetku zime listje odpade z drevja, če trava in rastlinstvo obumre od mraza, če vse grmje zvene in sneg in led pokrije vso naravo, se ti narava zdi kakor mrtvina. Pa le ni docela mrtva, Nekaj je ostalo, na zunaj nevidno, kar vso zimo počiva, kakor da bi bilo mrtvo, na spomlad pa se zbudi. In zopet pride Irnstje in listje, trava in rastline. Narava je vstala, kakor od mrtvih. To moč ima od njega, ki ji je dal življenje, ko jo je ustvaril, in Id ji tudi ohranjuje življenje.
Ce pa početnik narave in njenega življenja ne pusti narave in njene moči tako umreti, da bi na spomlad ne mogla več oživeti, tudi nad svojo človeško naravo, ki si jo je privzel ob učlovečenju, smrti ni dovolil tolike oblasti, da bi trajno gospodovala njegovemu na križu umrlemu telesu. Vstal je iz groba smrti in s tem je dokazal, da je gospod življenja, da je Bog, In tega se z vstajajočo,« spomladno mv ravo raduje Cerkev in raduje vsako pravo kršansko srce, ki svojemu notranjemu veselju daje izraza z radostnim klicem: Kristus je res vstal! Aleluja!
Zveličar je vstal po boju s hudobijo,' v katerem je padel kot žrtev zle sile. Vstajajoč iz groba pa je dvignil v svet zastavo miru. Mir vam bodi, tako slove njegov velikonočni pozdrav, ki ga Je najprvo zaklical svojim učencem.
Mir vam bodi! To je pridobitev Zveličarjevega življenja, njegove smrti in njegovega vstajenja, 3 •sicer najdragocenejša in najblagotvornejša pridobitev za vse ČloveStvo,:
Pred vsem mir z Bogom. Za spravo duhov z Bogom je Zveličar prišel na svet, je deloval, trpel in «mrl. S svojim vstajenjem je dokazal, da je to spravo izvršil. Ta mir z nebesi je mogoč vsepovsodi, tudi sredi med gromenjem topov, katerega dandanašnji odmeva svet. In ravno med vojsko jih je stotero in tisočero doseglo to, česar jim ni mogla, dati prejšnja doba miru, namreč mir z Bogom in pokoj v lastnem «rcu.
LISTEK.
Pomlad na grobovih.
Tisto lepo jutro je prišla pomlad, zgodaj, ko je Se vse spalo, ko se je ‘še srebrila narava z biserno čisto roso. Njen topel duh je šel pred njo in zarja je vzhajala na nebu za njo. Njen topel dih ji je «tresal bisere z vejic in travic na pot in zarja jih je pobirala za njo.
Njeno naročje je bilo polno kipečega življenja, njene oči so oživljale, njen dih je bil življenje. Povsod je padal njen pogled in vžigal življenje, povsod je vel njen dih in oživljal. Na travnikih je zamajal mlado travo, na njivah je zazibal nežno, nizko žito, na grmovju je stresel skrivajoče se boječe mačice in raztlal njih zlati prah, na drevju je omastil prve šopke. Na vrtu je razrahljal črnico okrog nanovo nasajenih cvetk in jim poizkušal odpreti popek.
Pomlad je za trenete k obstala. Ni se utrudila in še je bilo njeno naročje polno življenja, še so oživljale njene žareče oči in njen dih je bil še topel. Obstala je, da je sprejela zahvalo, katero so ji zapeli ptički, ko so se razleteli kakor pojoči cvetovi iz grmovja pod jasno nebo. Zapeli so si isto pesem kakor lani,« kakor vedno preje.
Vse, kakor lani, vse, kakor vedno preje, —
Mlado solnce je rahlo potrkalo z zlatimi žarki na mala okna, da bi mu jih odprlo mlado dekle in «e mu sladko nasmejalo. In pomlad je čakala, da bi
Pa tudi mir med ljudmi vsebuje ta velikonočn; j blagovest. Na tem naj svet spozna, da ste moji v čenči, da se ljubite med seboj, to je Gospodova be seda. Kjer pa je ljubezen, tam ni spora, prepira in boja. Že sama pravičnost, ki pa seveda Črpa svoj« življenjsko moč iz ljubezni, more odstraniti vse sporne točke, ker je pripravljena dati vsakemu svoje. Zato namestnik Kristusov, papež Benedikt XV., tako pogosto povdarja in tako nujno svetu in njegovi mogotcem priporoča, načela pravičnosti, enakosti in ljubezni, iz katerih more edino vstati mir in se zopet' naseliti med narodi.
Ob velikonočnih praznikih, nad katerimi kakor božjj angel plove Kristusov pozdrav: „Mir vam bodi“, se poživi, ojači in pomnoži želja po miru.
Ko je Gospod vstal, „je angel Gospodov prišel z nebes in je pristopil ter kamen odvalil“ (Mat. 28, 2).
Ogromen kamen že skoraj tri leta leži na evropskih narodih, iz katerih pod njegovim strašanskim prittskom teče kri ter se izžemai življenjski mozeg. Izpočetka so nekaterniki mislili, da bodo z lastno močjo odvalili raz se ta grozoviti kamen, predno še pride zima. Pa je minula prva zima, prišla je druga, prišla in minula je tretja, kamen pa še ni odvaljen.
Človeštvo želino gleda, odkod bo prišel tisti angel miru, ki bo odvalil ta grozoviti kameni s prs človeštva. Nekaj časa se je mislilo, da se bo predsednik Zedinjenih držav kot tovariš v tem angelskem delu pridružil rimskemu papežu. Pa je ravno o teh praznikih na svoja usta nastavil bojno trobljo ter napovedal vojno stanje z našim nemškim zaveznikom.
Naš cesar Karel je takoj ob nastopu svoje vlade izjavil svojo željo po miru in svojo pripravljenost za mir. Pred nekaj dnevi je po svojem zunanjem ministru dal ponoviti to svojo Željo in pripravljenost. V resnici velikonočna želja je, M jo je naš cesar izrazil svojim narodom in za svoje narode, kateri njegovo željo spremljajo s prošnjami do Boga, s hrepeneli em in upanjem, Tej želji v svojem srcu tudi pritrja-jo vsi narodi na svetu, ki trpijo pod ogromno težo vojske in bi radostno poljubili rob plašča tistemu angelu miru, ki bi skalo vojske odvalil s človeštva, ter bi med svet zaklical Zveličarjev osrečevalni v« likonočni pozdrav o mira*
dahnila v vedno zeleni rožmarin, da bi se dotaknila s svojimi rdečimi ustnicami vršičkov nagelja in jim dala cvet.
Mlado dekle je prišlo in odprlo okna. S treso čo se roko je prestavilo rožmarin in naravnalo nagelj, da je padal daleč doli z okna. A zaprlo je svoje lepe oči — izpod vek se je pokazala solza — in zakrilo z roko svoj rožni obraz,
Solnce se je predrznih) in jo je vprašalo:
„Kaj ti Je, dekle, da si zaprlo svoje lepe oči in zakrilo svoj nežni obraz? Glej, pripeljal sem ti svojo lepo pomlad, ki si jo že takta pričakovala, daj, da razpeni tvoj nagelj v rdeče cvete, daj, da napolni tvoj rožmarin z novim vonjem, daj, nasmejaj se!“ Mlado dekle ga je razumelo in odgovorilo: „Cernu bi mi nagelj še cvetel, čemu bi mi rožmarin še zelenel, ko pa nimam več njega, kateremu bi ga dala! Zato so žalostne moje oči. Pelji pa tja svojo lepo pomlad, ti mlado solnce, na njegov grob, v grob mu dahni življenje! Oh, ne moreš ga! Pa mu vsaj grob okrasi, ko ga jaz ne morem!“
Solnce jo je žalostno poslušalo in sprejelo naročilo. In kjerkoli je potrkalo na mala okna, povsod je videlo žalostne oči. povsod je dobilo isto žalostno naročilo.
Zato je peljalo svojo lepo, nežno pomlad z zlatimi žarki kakor za roko — na grobove. Dolga vrsta jih je bila, grob pri grobu, kakor preje travica pri * travici na polju. Pomlad se je zgrozila in se boječe i obrnila k solnou: a „Tu je sama smrt!“
1	„Zato pa dajaj življenja, bogato ga srpaj na te
S§iza@ion§ki proces»
Na Dunaju se je proces proti upravnim svetnikom in uradnikom depozitne banke končal. Razkril je veliko korupcijo, ki se je udomačila med vojsko v bančnih in ž njimi zvezanih krogih. Glavni obtoženci so dobili občutne kazni.
Banke so se v vojnem času popolnoma izneverile svojemu glavnemu namenu, da izravnajo denar med kapitalisti na eni strani in med obrtniki, trgovci in industrijo na drugi strani. Vrgle so se na kupčijo in sicer na polju, kjer so v sedanjem času najbolj nevarne, da namreč nakupujejo vso ktansumno produkcijo in jo dovajajo na konsumentni trg. Vsaka banka, izjem je prav malo, si je med vojsko ustanovila svoj blagovni oddelek, kateri posluje kakor dobavitelj, seveda brez vsake znanosti in usposobljenosti, toda z močjo in silo svojega kapitala.
Banke s svojimi blagovnimi oddelki so postale nevarne za producenta, ker skokoma spreminjajo cene in si vsled tega producent svoje produkcije ne more več smotrno urediti; so postale nevarne za kon-sumenta, ker mu podražujejo in zadržujejo konsum-ne predmete:	postale pa so velikanska nevar-
nost tudi za kmetsko zadružništvo, in s tem za celi kmetski blagovni trg, ker odrivajo zadruge in kmeta od trgovine s svojimi lastnimi pridelki. Bolj kakor pred vojsko nastopa bančni kapital kot trgovec s kmetskimi pridelki.
Državna uprava bo morala, akta hoče ohraniti svež, zdrav m neodvisen kmetski stan, odklanjati posredovanje bank ter iskati stika samo z zadrugami in kmeti.	te***	I»**** WPS*! ?mm***«»
Obtožba.
Meseca junija leta 1916 je stopilo vojno ministrstvo v pogajanja s predsednikom depozitne banke dr. Kranzom, da ji dobavi 175,000 hi piva. Dr. Kranz je dobavo sprejel ter vrinil kot nov član dobaviteljst-va svojo banko, da sta mogla tako oba služiti. Dobička je naredil dr. Kranz, oziroma banka, okroglo 1,300.000 K. Vsled tega je dvignilo dunajsko državno pravdništvo proti njemu in njegovim pomagačem dr. Freundu, Eisig Rubelu, Fric Felixu, Norbert! Perl-bergerju in Schwarzwaldu obtožbo radi oderuštva s
gole grobove“, ji je naročilo solnce.
In pomlad je delila življenje. Z> rokami ga je dajala, s pogledom ga je vžigala in njen dih ga je vlival v usahlo travo, da je ozelenela, v uvele cvetne popke, da so se napeli.
A roke so postale prazne, oči so se otemnile in topli dih se je ohladil; grobov pa je bila še dolga vrsta na visokem bregu nad sinjo reko. Drug ob drugem so bili, kakor drugod, napravljeni v štiriko-te iz rjave steptane zemlje, komaj ped visoki; vse o-krog in okrog pa je bila gola skala,
„Vam ne morem dati ne ene zelene travice, ne ene cvetke, o vi, izmed vseh najrevnejši! “
Pomlad se je sklonila na te umazane grobove in jih poljubila:
„Svoj poljub vam dam, svoje srce vam dam, ki je vir življenja, da bi bili tudi vi vir novega življenja, vi grobovi, znamenje vstajenja!“
V pomladnem jutru sem čul to pesem, v dnu svojega srca sem jo čul.
Fr, Hr.
Na ©¥§tio nedeljo«
Spisal Radimirov.
„He, Lizka, kdo bo pa letos nesel snop?“
Tako so vprašali Bromanov oče v sredo pred cvetno nedeljo svojo hčer, Ta je sedela pri neki knjigi za veliko javorjevo mizo in je Čitala, K delu je niso naganjali, ko je vendar že tret,je leto študirala
potrebnimi živili. Obenem s pivom je ta družbaode-ruhov začela tildi cvetočo in dobičkanosno trgovino z rumom, marmelado in malinovcem.
Med obravnavo je predlagal državni pravdnih pl. Höpler, da se zapre tudi podpredsednika depozitne banke Schönwalda zaradi krivega pričevanja. Schömvald je bil takoj vtaknjen v luknjo.
Trije ministri kot priče.
Ritmojster pl. Lustig, ki je nastavljen kot gospodarski adjunkt v vojnem ministrstvu, da je, kakor je izpovedal, na ministrovo željo industrijalcem na u-slugo, je med pričevanjem tudi izpovedal, da se je nota, s katero je vojno ministrstvo na zahtevo državnega pravdnika opisalo svoje razmere z dr. Kran-zom, pozneje od državnega pravdnika zahtevala nazaj, da se je potem pred vojnim ministrom popravila in zopet vrnila državnemu pravdniku. Popravljali so noto, i	vojni minister
Krobatin, justični minister Schenk in finančni minister Spitzmüller. Popravila so se pričevanja petih Častnikov, ki so v vojnem ministrstvu nastavljeni in so imeli opraviti z dr. Kranzom v zadevi njegove dobave.
Predno je justični minister Schenk začel izpovedovati, je naznanil, da je podal cesarju demisijo. Za noto vojnega ministrstva je izvedel po državnem pravdniku, ki mu je, kakor je bila njegova dolžnost, moral poročati o poteku procesa. Ker je uvidel, da je nota za Krobatina nevarna , in ker ni hotfel, kakor je kot priča izpovedal, krize v vojnem ministrstvu, je dal noto prepisati in se je v spremstvu finančnega ministra, ki je kot bivši bančni ravnatelj v vseh bančnih praktikah dobro verziran, napotil k vojnemu ministru, kjer so izpovedbe petih oficirjev popravili tako, da niso bile več nevarne.
Obsodba.
Državno pravdništvo je obtožencem dokazalo njih delikte. Sodni dvor jih je obsodil tako-le:
Ravnatelj depozitne banke dr. Kranz je bil obsojen na 9 mesecev ostrega zapora in na 20,000 K denarne globe, njegovi pomagači dr. Freund na 9 mesecev strogega zapora in na 15.000 K denarne globe, Eisig Rubel na 3 mesece strogega zapora in na 10.000 K denarne globe in Felix na, 6 mesecev, strogega zapora in na 20,000 K denarne globe.
Ko je bila razsodba proti dr. Kranzu razglašena, je ponudil njegov zagovornik sodišču pol milijona kron kavcije, da dr, Kranz ne bo pobegnil ter da ga sodišče ne vtakne takoj v zapor, ker je pri glašen ugovor. Sodišče se je pa izreklo,« da sme o-stati dr, Kranz do rešitve priglašenega ugovora le tedaj na prostem, če položi varščino v znesku 1 nr lijona kron. Dr, Kranzevi pooblaščenci so izjavili, da se bo od sodišča zahtevana varščina ob 2. uri popoldne položila.
Skupaj iznaša denarna kazen 65,000 K. Dobička pa so imeli 1,300,000 K, torej Še so vedno ne. dobrem.
Amerika ? vojski.
Wilson je zahteval od kongresa, naj izjavi, da je Nemčija že začela z Ameriko vojsko in da se v-gled tega nahajajo severnoameriške države z Nem-81 j o v vojnem stanju, Kongres je tej zahtevi ugodil in tako ima Nemčija novega sovražnika, po številu •najstega.
O Avstriji je rekel Wilson, da se v istini Avstrija no bojuje proti ameriškim državljanom in da še hoče vsled tega odložiti svoja izvajanja o razmerju do Dunaja. Ravno isto stališče je zavzel Wilson napram Bolgariji in Turčiji.
V	strategičnem oziru nima ameriška vojna napoved za prvi moment nobenega pomena. Pač pa v moralnem. Padajoči pogum ententinih držav se bode zopet vzravnal in ni izključeno, da se vojna navdušenost prime nanovo tudi ruskih mas, ki so bile ravno na tem, da Odložijo orožje.
Državni tajnik Dansing je v senatu razložil načrte, po katerih se nameravajo Američani udeležiti svetovne vojske.
Zvezne države bodo poslale v Evropo ekspedicijsko armado. Jedro te armade bodo dosedanje čete, ki se bodo nabrale po novem nabornem načinu, ki bo prostovoljen in obvezen obenem. Obvezen, kakor se sliši, do 26. leta, čez to starost prostovoljen.
Ameriško brodovje bo nastopalo skupno z en-tentinem brodovjem. Za bojevanje s podmorskimi čolni se gradijo posebne nove ladje. Nekaj sto malih križark z veliko brzino in zelo majhno tonsko vsebino bodo plavale že čez nekaj mesecev. Vse trgovske ladje bodo oborožene.
Ameriške ladje bodo nadomestovale ententim izgube v podmorskem boju. Ameriški denar bo enten-ti na razpolago.
Wilson pred kongresom.
V	kongresu je podal Wilson dne 2, aprila sledečo izjavo:
Kongres sem sklical na izvanredno zasedanje, ker se mora takoj napraviti resen političen sklep, za katerega po ustavnem pravu ne morem prevzeti sam odgovornost* Dne 3, februarja sem Vam predložil izvanredno naznanilo nemške vlade, po katerem nam je ista naznanila, da namerava od dne 7. februarja naprej vse pravne in človeške omejitve pustiti na stran in vse ladje, ki bi skušale doseči sovražna pristanišča, potopiti s.P-čolni. 'To'je bilo, tako se zdi, v prejšnji glavni dobi sedanje vojske, vojni cilj nemških P-čolnov. Od aprila 1916 pa je nemška vlada delovanje poveljnikov P-Čolnov — kakor nam je obljubila — v gotovih ozirih omejila. Nova nemška politika pa je vsako omejitev delovanja P-čolnov-opu-stila. Mednarodno pravo se je težavno razvijalo z vspehi, ki pa so bili zelo malenkostni. Nemška vlada pa je tudi ta minimum pravice preklicala po pretvezo poplačila in potrebe, ker ni imela nobenega orožja, ki bi se moglo jna morju rabiti, poleg one" ki bi se ga ne smelo vzeti v roke. To orožje Nemčija tudi sedaj uporablja in sicer brezobzirno in brez o-zira na Človeške prevdarke ali pogodbe, na katerih je zgrajen svetovni promet.
Sedaj ne mislim na materialne fegube, Čeravno so še tako zelo resne, temveč na pogibelj ljudi, ki se ne vojskujejo, na može, žene in otroke. Sedanja nemška vojska proti trgovini je vojska proti človeštvu in proti vsem narodom. Vsak narod mora sam odločiti, kako se hoče izogniti temu izzivanju. Naša odločitev mora biti zmerna in mora biti tudi primerna našemu značaju in našim narodnim motivom. Čuvati se moramo pred preveliko razburjenostjo. Naše geslo ni maščevanje ali princip brutalne sile. ampak nV nastopamo za človeške pravice.
Ko sem meseca februarja govoril pred kongre f
na mariborskem učiteljišču. Ji pa vendar niso smeli kaziti mehkih in volnenih ročici
„Kako vprašanje! Ali ga bomo morda deli na voz in peljali k Fari? Nekdo se bo pa že našel, da ga ponese k Fari. Ce pa nihče drug, nesem ga pa jaz,“
„Ti ga boš nesla, ti! Da bi te prav metal po bregu navzdol! Da bi še Frana Ml doma, nesel
bi on In takega bi napravil, da bi segal do zvonov. Da, naredil bi ga! A naših fantov ni,“
Starcu se je porosilo oko, in zabliščala se mu je solza in je zdrknila po velem licu navzdol. Njegov glas se je tresel In poln tožbe je postal, Na sina je pomislil, ki ga je še imel pred letom, a ki mu ga je vzela smrt tako mladega«, tako nadepolnega in tako dobrega, Lizka je videla očetovo solzo in je skočila od knjige, vsa mladostno razposajena ter se o-klenila očetovega vratu. In njena živahnost se je izlila v starčeve ude, da se je radostno nasmehnil in pogladil hčerki femnorujave kodre. Njene oči so ga . zrle tako udano in ljubko, in njen jeziček je tako veselo gostolel, da je pozabil na žalost in tugo.
„No, bomo videli, ali ga boš res nesla. Te bo pa sram, ko si vendar že napol gospodična. In pa fie to: dekleta še niso nosila snopov na cvetno nedeljo.“
„Ali mislite, da bom jaz edina? Pa vendar po drugod tudi ni fantov in bodo nesla dekleta. Le čakajte, celo vrsto jih bom dobila, da ne bom sama.“ Rekši je vzela knjigo in je odskakljala iz hiše ▼ gozd in dalje k sosedom. Najprej je šla k Crepni-ku in je tam nagovorila Mico, da ji je obljubila* da
ponese letos ona mesto brata, ki je pri vojakih, — snop. Potem je šla k Pušniku in tam tako dolgo gostolela, da ji je tudi Neža obečala, „Dve ste že“, si je mislila, „Zdaj še Burdelova Tončka; potem se pa nam ni treba bati. To bodo ljudje gledali! In župnik ter kaplana! Kaj, takega še ni videla fara. Saj pravijo, da povsodi ženske nadomestujejo moške; pa bi me ne mogle!“
Že so vstajale sence po bregovih, ko se je vračala gospodična Lizka domov. Prav zadovoljna je bila in veselo ie zrla v bližnjo bodočnost, A čim bolj se je bližala cvetna nedelja in čimbolj so začeli oče nabirati ivove vejice, tem bolj nemirna je postajala. Sram jo je bilo pred ljudmi, posebno pa pred kaplanom. ki jo je itak zmiraj dražil. _ A preponosna In prekljubovalna je bila, da bi priznala pred domačini, da ne more nesti ha cvetno nedeljo snopa; znali bi ji potem oporekati, da je besedo snedla.
Tako je prišla polagoma nedelja in prišla je u-sodna ura, ko bi imela iti s snopom v cerkev, da ga duhovnik blagoslovi. S sosednimi dekleti je imela1 izgovorjeno, da se snidejo pri Bronmnu in gredo odtod na Faro v cerkev. Tovarišice so prišle že zgodaj — Lizka pa se je opravljala in oblačila, umivala se je, potem se je pol ure česala, potem je iskala žepni robec, nato ji je zmanjkala denarnica in tako je minila ura in minila je druga. Cez Brinjevo goro sem so doneli že zvonovi in tožna melodija se Je spajala S slavčkovim gostolenjem; a Lizka svoje toalete jše ni skončala«. Mati so stali ves čas nad njo in so io naganiaTi, oče so se hudovali, ih ko je bila ura devet. je Tlzka zgrabila snop, pripela si Je rdeč nagelj
som, sem upal, da bo zadostovalo, ako si naše nevtralne pravice zavarujemo samo z oboroženjem ladij; a oborožena nevtralnost se zdi, bi bila sedaj brezplodna. Nemogoče je, braniti ladje proti napadom nemških P-čolnov, Navadna previdnost zahteva, da se napravi poskus, P-čolne prej potopiti, predno se še da spoznati njih naklep. Nemška vlada odreka nevtralcem pravico, v zatvorni coni sploh rabiti orožje, da bi branili svoje pravice, katerim še noben moderni jurist ni ugovarjal. Nemčija naznanjat, da se bo z ladjami, ki bi spremljale trgovske in druge parnike, postopalo tako, kakor z morskimi roparji. V očigled temu dejstvu je oborožena nevtralnost več kot nepotrebna. Ako bi se mi podvrgli nemškim na-redbam, bi mi sami kršili svoje najsvefejše Darodne pravice.
Ustavna dolžnost mi veleva svetovati kongresu, naj se izreče, da pomeni najnovejše postopanje nemške vlade dejanski nič manj kakor vojsko proti via di in ljudstvu Združenih držav. Potrebno je, da se sprejme vojno stanje, ki je Ameriki vsiljeno ter da se storijo koraki in ukrene vse potrebno, da se napravi našo državo sposobno za obrambo Tudi se morajo uporabiti pomožna sredstva naše države, tako, da se N e m č i j o p r is i 1 i, da sprejme pego« jeza končanje vojske.
Vojno stanje bo povzročilo skupno delovanje z drugimi državami, ki se vojskujejo z Nemčijo in sicer skupno delovanje v tem smislu, da tem državam dovolimo liberalne kredite, jim damo na razpolago vsa pomožna sredstva naše države, jih zalagamo z vsakovrstnim vojnim gradivom ter da v zelo bogati meri, toda na štedljiv način zadostimo drugim potrebščinam narodov. Nadaljna posledica vojnega stanja bo, da se bo moralo takoj in popolnoma oborožiti našo vojno mornarico in jo opremiti s sredstvi za« v-spešno bojevanje s sovražnimi P-čolni, Nadalje se bo moralo stanje armade t a te o j1 z v i S a ti na 5 0 0.0 0 0 m o ž, in dati pooblastilo, da se bo smelo stanje armade Še nadalje zviša,ti, ako bi razmere zahtevale tako potrebo. Po majem mnenju bi se naj u-vedla v državi splošna, vojaška dolžnost.
Z nemškim narodom nismo imeli nobenega spora, Nemška vlada, ie začela vojsko brez pravega povoda, brez vedenja in odobravanja, ljudstva. Vojsko so sklenile osebe, ki so na krmilu in sicer v interesu dinastij ter v interesu majhne skupine slavohlepnih mož, ki so vajeni, da rabijo za orodje svoje rojake. Amerikanci imajo utis, da bodo naše upanje na bodoči svetovni mir ojačili čudoviti dogodki v Rusiji. Tamkaj imamo v naši častni zvezi vrednega zaveznika, Pričeli bomo sedaj vojsko z naravnim sovražnikom prostosti in bomo, ako bo potrebno, vporabili vse moči našega ljudstva, da preprečimo zahteve in želje Nemčije po svetovni nadvladi. Ni naš namen, si osvojiti ozemlja, mi smo samo eden izmed prvoborite-ljev za pravice človeštva in bomo zadovoljni, če bodo te pravice zasigurane.
Končno je Wilson še rekel, da se Avstrija v resnici in dejanski ne nahaja v pomorski vojski z ameriškimi držav 1 j a n i in odloži na poznejši čas izvajanja o odno-šaiih z Dunajem. Sklepčno je rekel Wilson: Amerika se bo bojevala za najdražje, namreč za demokracijo in svobodo majhnih narodov.
Združene države v dejanskem vojnem stanju.
Iz Vašingtona se dne 3. aprila uradno poroča, da je senatni odsek za zunanje zadeve pritrdil vladni resoluciji, v kateri se izjavlja, da se Združene države že dejanski nahajajo v vojnem stanju z Nemčijo.
na prša in vsa rdeča od sramu je hitela za tovarišicami. Sem s Fare je klenkal zopet zvon; oče pa so še zaklicali za njimi: „Pa glejte, da vas ne vrže! Ampak saj boste itak vse zamudile in še blagoslovljenega lesa ne bo pri hiši. Jojmene, kaj počnemo ob nevihti! Taka je, če fantov ni doma! Oh, ta dekleta!“
In starec je govoril preroške besede. Ko so stopala dekleta mimo HvaJija, so se gibali že prvi snopje sem od farne cerkve naprej po vasi. Lizki je pa vsplamtel zopet stari ponos In zasukala se je k prijateljicam: „Ali bomo šle še dalj? Kaj moremo za to če so tako hitro začeli z blagoslovom? Mislim, da je najpametneje, da gremo nazaj domov." In govorila je vsem iz srca. Kakor bi trenil, se je zasukal ves trop m odkarakaJ nazaj. Pri Brom an ovih so kuhali južino, ko je stopila Lizka s svojim neblago-slovljenim snopom v kuhinjo. Mati so se začudili, o-' če so vzeli pipo iz ust in zastrmeli v hčer:
„No, ali je že blagoslovljen? Menda si ga le kje v lesu blagoslavljala. Ti presnela punoa, kaj pa je?“
Lizka je zarudela in povesila pogled; a trenutek potem ji je Spet zaplamtelo oko in s svojo zgovornostjo je pomirila očetovo jezo, tako da so nazadnje dejali:
„Ve ženske niste za nič drugega na svetu, kakor da napravljate zmesi!"
No, seveda, če fantov ul * * «
mes. Centralne države so večkrat izjavila, 'da se bo- | dolina Može ustavil francosko-angleškemu prodiranj do mirovnih pogajanj, udeležile le one države, ki so ju. Avstrijci pa bodo med tem pod-poveljstvom marše vojskovale. Za to se je — nemara — Amerika Se šala pl. Konrada prodirali proti Benečiji ter bodo o-
v zadnjem trenotku odločila za vojsko.
Volitve za ustavodajno skupščino.
»Petit Parisien« poroča iz Petrograda, da st: bodo volitve odposlancev za ustavodajno skupščino vršile najbrž še le v začetku letošnjega poletja Se daj ee sestavljajo po celi državi volilni imeniki, ka-dela pri sedanjih zamotanih razmerah veliko težav.
Carjeva rodbina osamljena.
Ves okoliš carske dvojice je bil prepeljan iz Carskega sela v trdnjavic» Petropavlotvsk. Carska dvojica je popolnoma izolirana. Straženje je poostreno. Trikrat na dan se konstatira, ali se carska dvojica še nahaja v palači.
Nikolaj Nikolajevič aretiran?
Iz Petrograda se poroča, da je delavski odbor zahteval, naj se velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča zapre. — Iz Kolina se dne 3. aprila poroča, da so Nikolaja Nikolajeviča pregnali na Krim.
Ruske obljube Poljakom.
Začasna ruska vlada je izdala Poljake oklic v katerem označuje politic te prav ce, katere ste o sređuje velesili obljubili Poljakom, za ničevne. V oklicu se naznanja, da se mora ustanoviti poljaka država, katera bo obsegala vse ozemlje na katerem žive Poljaki v večini. Taka zedinjena poljska drža ; va bo v vojaškem oziru zelo tesno združena z Ru sijo. Ustarodajno zborovanje, ki bo izvoljeno na podlagi splošne volilne pravice, bo sklicano v Varšavo Na dotičnem ustarodajnem zborovanju bo tu di določena vladna oblika nove poljske države. Ra- ; sko ustarodajno zborovanje bo končne veljavno dalo dovoljenje za spremembo ozemlja, ki bo tvorilo novo poljsko državo.
Na, italijanski fronti se je pri jasnem vremenu zadnje dni razvnelo živahnejše bojno delovanje na obeti straneh. Na južnem Tirolskem še Lahi vedno obstreljujem Arco in Roveret. Francosko in italijan-sko Časopisje neprestano piše o velikih ofenzivnih pripravah naše armade proti Italiji. „Agenzia Habali a“ celo meni, da se bo na Italijanskem bila odločilna bitka.
Ofenziva proti Italiji?
Francoski list „Matin“ piše, da se bo Hindenburg na francoski fronti na črti Douai—Mezieres—
groževali Milan in dolino reke Po.
Cadornove ofenzive.
Vi Lugana se poroča, da vlada med Cadorao in italijansko vlado glede pričetka olezivnih sunkov proti Avstriji veliko nesoglasje. Vlada baje sili v Cadorno, naj že kmalu prične z ofenzivo, Čadom » pa ofenzivni nastop svoje armade odlaša od tedna do tedna. Gadoma baje radi tega ne more pričeti z ofenzivo proti nam, ker so obljubljene francoske čete izostale. .
Rusko bojišče.
Položaj na ruski fronti je nespremenjen. Vršijo se le manjši spopadi prednjih čet. Vojni strokovnjaki sodijo, da v bPžnjem času ni misliti na kakšna večja podvzePa ruskih armad, ker še niti razmere glede poveljstva niso popolnoma urejene. Vojni minister Gučkov je odredil, da morajo vsi častniki v zaledju, ki so le količkaj razpoložljivi, takoj na bojno črto.
Ruimsko bojišče.
Ob Donavi obstreljuje ruska artilerija od časa do časa bolgarske postojanke v Dobruči. Pri mestu Garleasca ob Seretu so naši vdrli v rusko postojanko in zajeli tamošnjo posadko.
Na francoskem bojišču hudji boli na črti Per-ronne—Cambrai v Flandriji, kjer so Angleži zopet nekoliko napredovali in zasedli 8 trgov in vasi. Južno od mesta Ripont v Champagni se pa Francozi pripravljajo na nove velike napade. Na ostalem delu bojne črte izvanredno hudi artilerijski boji in boji zrakoplovcev. Angleška vlada je zopet odredila po vsej Angliji nova prebiranja.
Gibalna vojska.
Na zapadnem bojišču so zapletene že znatne angleško-francoske bojne sile v gibalno vojno. Sodi se, da veliki deli več armad. S posebnim pritiskom napadajo Francozi na prostoru severno Soissonsa, ločilni točki stare in nove nemške fronte, tako da tu utegnemo izvedeti v kratkem kaj več o nemških namenih na tem prostoru.
Več ameriških senatorjev proti vojski.
Reuter poroča iz Vašingtona, da se jo več senatorjev pri debati o vladni vojni resoluei i izjavilo proti vojni napovedi Nemčiji. Med njimi jo bil tu» i ugledni senator Stone. Vendar so vsi ti dostavili, da bodo v slučaju vojske podpirali vlado.
Ameriško brodovje se pridruži četverosporazumo-vemu brodovju.
Iz Vašingtona se poroča, da je severoameriški mornariški urad razglasil, da se je vse potrebno u-krenilo za sodelovanje ameriškega brodovja z brodo-vjem četverosporazumovih držav.
Mehikanci zapuščajo Zedinjene države.
Iz Novega Jorka se poroča, da m hikanski državljani kar trumoma zapuščajo ozemlje Severne Amerike in hitijo v domovino.
Prva oborožena ameriška trgovska ladja potopljena.
Nemški P-čoln je potopil, kakor poroča „Agen-ce Havas“, prvo oboroženo ameriško trgovsko ladjo „Asteo“ na poti v Evropo, Neka patruljska ladja je srečala čoln z 19 moži posadke, 28 mož baje še pogrešajo.
C. kr. strelci.
Cesar je odredil, da se odslej imenuje avstri -sko domobranstvo: C. kr. strelci. Domobransko se je 1. 1869 pač ustanovilo kot črnavojna, vendar s je kmalu razvilo v prvovrstno armado. V kljub temu je še v javnost tuintam proniklo norenje, da je domobranstvo drugovrstno vojaštvo. V sedanji vojski je domobranstvo pokazalo svojo prvo vrši nost tud na bojiščih. Za t« je cesar odredil spremembe nazivanja.
Revolucija na Ruskem.
Le malokatera vest nam ve povedati, da se je tu ali tam kdo ganil za carja iu stari režim. Seveda mi moremo soditi le po novicah, ki nam dohajajo. In po teh izgleda, kakor da bi nove razmere postajale vedno bolj ustaljene. Le to še Je lahko nevarno za notranji mir, da obstojata v istini dve močni struji, Geizeva in Miljukova. Ceizeva delavsko-vojaška je brezdvomno v Petrogradu močnejša, toda pozabiti se ne sme, da ima Miljukova vlado v rokah in da nastopa z vladno avtoriteto.
Nemški socialdemokrati so se s posredovanjem švedskih začeli pogajati s Ceizovo strujo radi miru. Ceize je namreč sporočil nemškim socialdemokratom, da je sedaj napočil čas, da se začnejo priprave za mir.
Zdi se, da vstaja zarja miru. V tem upanju nas ne sme motiti dejstvo, da je Amerika posegla v-
Dom in svet.
Za SOletnico se je „Dom in Svetu“ oglasilo več sto novih naročnikov Ni čuda. Sedanji urednik je res lepo praznoval spomin hvaležnosti ustanovitelju tista. List pa je lep po zunanji opremi in bogat po vsebini. Vedno se oglašajo še novi naročniki in bo menda treba kmalu ponatisniti prve številke. Kdor vidi letošnji „Dom in Svet“, ga res ne more pogrešati v svoji hiši. Takoj tukaj bi omenjal, da bi lahko „Dom in Svet“ imel neprimerno višje število naročnikov, ako bi naši ljudje ne imeli nekega strahu pred kratko besedo za dobro stvar. Sicer pa upam, da bo letošnji „Dom in Svet“ najboljši agitator sam zaN3©»
Z veseljem vzame človek v roke 3. in 4. štev., zalcaj v sebi hranita prave bisere slovenske pesmi in proze V začetku, sedanje vojne je France Finžgar začel pisali o ..Prerokovani.“ Z mojstrsko roko je očrtal splošno duševno dispozicijo našega ljudstva na deželi. Spominjam se, kako napeto smo čakali, kaj prinesejo prihodnje številke. Sledil je roman „Boji“, boji v dušah in srcih naših mož in žen. ki so ostale doma. Vojska je neusmiljeno zgrabila ne samo naših ljudi na boj ščih, aftipak strelski jarek se je zarežal tudi v njihove domače. Finžgar nam je pove dal, da so še tudi naše žene in matere zmagovito borile za čistost in poštenje domačega ognjišča. Morebitno omahovanje je mordlo dobiti krepko pokoro, velikemu času primerno veliko trpljenje je z spokornimi žrtvami ozdravilo notranje bolezni. Ves Paš narod, od otroka do starca, od deklice do matere, je \ tej vojni šel skozi veliko trpljenje. Vihar ga je ±o-mil, zlomil ga ni. Vojna Je v zadnjih stopnjah „Prerokbe zore . . .“ Naša Starodavna prerokovanja se Čudovito izpolnjujejo. Gorje lije v sleherno srce. V sedanji črtici je Finžgar v klenem, kratkem jeziku, ki ja bogat primer, narisal začetek italijanske vojne. Kratka slika, a prešla bo kot umetnina v naše izbrane knjige, Ivan Grafenauer je prinesel zanimiv donesek. V stari policijski državi so Valentinu Vod-
niku očitali, da je njegova „Ilirija oživljena“, slavospev Napoleonu. Zanimiva so Grafenauer jeva izva- , janja. Vodnikova „Ilirija oživljena“ je samo proslava j slovenske zgodovine in domovine, pravzaprav v spo- j min prvega slovenskega zgodovinarja Antona Linharta. Vodnik je imel idejo že davno pred Napoleonom. Skromni SOletnik dr_. Jožef Debevec prevaja in razlaga že 15, spev „Vic“ Dantejeve nebeške komedije. Ob vsakem spevu se moramo čuditi, da ga ne preutrudi ta težka pesem, katere prevod je odličen po formalni dovršenosti in snovni točnosti, Jože Debevec je tih delavec. Upamo, da za spominsko leto 1921 dobimo prevod vseh treh delov. Ali misli tudi na ilustracije? Od srca bi jih želeli imeti.
Ivan Cankar nadaljuje svoje „Podobe iz sanj.“ Nič se ne motimo, Če rečemo, da Ivan Cankar nikdar še ni tako dobro in slovenskemu narodu tako iz srca pisal kot sedaj. V teh sanjavih črtah se skrivajo važne in žive resnice. „Podobe iz sanj“ so klic budnega človeka, ki s polno zavestjo doživlja Čas in slovensko usodo.	/
Ksaver Meško nam nudi dve novi legendi. Prav živo nam hoče predočiti rahlo pesniško in vendar v svojem kulturnem pomenu tako veliko prikazen asiškega uboščka-svetnika. Zdi se mi, da je Čas pripraven, da Slovenci dobimo obširno delo o tem možu, ki bi prav danes segel zdravilno v mnogo naših sre.
Dr. Knific nadaljuje svoje potovanje po rus-; Kem Turkestanu, katero dobiva vedno več bralcev. Zagrebški „Obzor“ je prinesel nekaj odlomkov. Dr. Knific ima velik potopisni talent, ne zadovolji se z različnimi anekdotami, ampak skuša, #rav živahno opisati kulturno ozadje svojih dežel.
Profesor Gašper Porenta nas je v tej številki posebno razveselil. Piše namreč o razvoju in značaju „lepe knjige.“ Kaže nam, kako se je razvijalo to teženje, da se ustvari knjiga, ki bi bila tudi kakor knjiga umetnostna enota. Pove nam tudi, na čem da smo danes, po kakšnih pravilih tiskajo in ilustrirajo svoje knjige Angleži Francozi, Nemci, Razprava bo
zelo zanimiva za naše tiskarje in založnike, Ali bi , ne kazalo, da nam strokovnjak pove nekaj tudi o in j za slovensko „lepo knjigo“?
Pregljeve stvari pa so nekaj posebnega in so prav zanimive. Pregelj raste. VeMko je že napisal, vendar se njegov odličen talent ni še nikdar pokar zal v toliki umerjenosti, uglajenosti in formalni popolnosti, kakor v pričujočih „Baladah v prozi.“ Nekatere so take, da bodo lahko vedno ostale vzor dobrega slovenskega pisanja. In kaj bi rekli ,o njegovi rapsodiji „Od Brezij do Kranja . . .“ ? Ves naš čas in vsa naša domovina je v nji. Človek bere, bere in uživa to lepo stvar.
Bevk je s silno strastjo iz najglobljih globočin izmučenega človeka, ki ne more premagati razmer, napisal strašno črtico „Faraon.“ Vojska!
Pridni zgodovinar dr. Mal priobčuje zanimiv donesek k domači zgodovini. Prav času primerna je opomba in navedba zgodovinskega dejstva o ..širite-Ijih kulture“ v naših krajih.
Bogata sta oddelka z ocenami naše književnosti in glasbe. „Drobiž“ ima dve odlični nevsakdanji malenkosti Aktualna pa je Janeza Kalana razprava o anarhiji v slovenski pisavi. Strogi gospod je zelo hud in prav ima. Napako včasih odpraviš samo le z leskovko. Hvaležni smo Kalanu* Id brani slovenščino pred barbarskim početjem naših časnikarjev.
Med pesmimi pa, je prelepa Sardenkova. „Viae Sion Jugent.“ (Pota na Sion žalujejo.)
Zadnja številka je prinesla same slovenske moderne slike, ta pa, zgolj klasične, večinoma italijanske portrete. Slike so izredno dobre. Kako moderno dojmi Rafaelov portret mladeniča. Tizianov zdravnik Perma pa je kakor izrazita moderna slika. Prav je, da „Dom in Svet“ ne zanemarja moderne umetnosti, pa nič manj mu ne bomo hvaležni za dobre stare slike.
tmm *—•»	——
Tolažba je človeku, da v tej mizeriji tako živahno polje naše duševno življenje. „Dom in Svetova“ družina je krepka in številna in nam z rastočim
Angleži zasedli zopet osem vasi.
Iz angleškega poročila z dne 2. aprila je posneti, da s»o Angleži dne 1. aprila na črti Bapaume — Cambrai — Arras iztrgali Nemcem zopet 8 vasi in več močno utrjenih in betoniranih strelskih jarkov. Sunek angleških čet je naperjen proti Belgiji.
. "	'	, j-H!! šSlIfKSJI
Novi nemški P-čolnl.
V Nemčiji so zgradili novo vrsto P-čolnov, ki se od drugih bistveno razločujejo na ta način, daje periskop na teh P-čolnih napravljen tako, da je za sovražnika nevidljiv, ter da so nqvi P-čolm v stanu, ako je potrebno se takoj skriti pod vodo. Vsled teh P-Čolnov so narasle četverosporaznmu nove tež-fcoče.
Macedonsko bojišče.
Na macedonskem bojišču napadajo severno in zahodno od Bitolja močni francoski oddelki, a brez-vspešno. Pri Crveni Steni zahodno od Bitolja so se Francozi vnovič nekoliko umaknili. Ob Črni in Strunu artilerijski boji.
Turška bojišča.
Na vseh turških bojiščih vlada živahno gibanje. Po bitki pri Gazi (v Palestini ob Sredozemskem morju) se pripravljajo Angleži na novo prodiranje v Palestini. — V Mezopotamiji prodirajo Angleži, proti severozahodu v smeri proti Eufratu. Pritegnili so iz Indije številna ojačenja. — Na kavkaškem bojišču živahni spopadi na črti Bitlis—-Diarbekir. — Na ostalih turških bojiščih nobenih večjih dogodkov.
Bitka pri Gazi.
a -•
V aDgleški zbornici je prečital zunanji minister Banar Law sledeče poročilo poveljnika angleških t et na egiptovskem bojičču, generala Dobelle o dva-«iaevni bitki dne 26. in 27. marca južno od mesta Gaza ob morski obali 70 kilometrov južno zahodno oi Jeruzalema. Glavni namen našega prodiranja je bil, da angleške čete zasedejo dolino reke Vadi Ghuzze in da si na ta način zasigurajo nemoteno građenje naše železnice proti Palestini. Dolino in tudi kraj Vadi Ghuzze smo zavzeli brez boja. Da angleške čete prisilijo umikajoče se Turke za boj, sem napadel nenadoma proti večeru Vadi Ghuzze Zavzeli smo prve sovražne jarke in ujeli 700 Turkov. Nemški general Kress, poveljnik turških čet, je prodiral v treh kolonah proti Gazzi. Angleška kavale
Številom svojih naročnikov daje upanje:	Ce smo ta
strašni čas preživeli v toliki in taki duševni aktivnosti, kdo se bo bal za čas po vojni?
F. J.
Vsebina Št. 3—4.
Članki: Prerokbe zore. F. S. Finžgar. — Vodnikova „Ilirija oživljena“, slavospev < na slovensko zgodovino. Ivan Grafenauer. — Podobe iz sanj. Iv. Cankar. Lepa knjiga, Gašpar Porenta. — Legende o sv. Frančišku, Ksaver Meško. — V ruskem Turke-stanu.: Dr. Ivan Knific. — Balade v prozi. Iv. Pregelj, — Cerkev na otoku in izsušitev Blejskega jezera. Po arhivalnih virih priobčil Josip Mal. — Faraon. France Bevk.
Pesmi: Viae Sion lugent, Silvin Sardenko. Samotna ura. Igo Gruden. — V aleji. Jože Plot. — Dante Alighieri: La Divina Commedia, Prevel in razložil J, D, — Večerna pesem. Igo Gruden. — Od Kranja do Brezij. Ivan Pregelj, — Nad grobom vseh sem roža. Lrance Bevk,
Književnost: Dr. Mihael Opeka: Rimski verzi. A. M. — Alojzij Gradnik: Padajoče zvezde. Izidor Cankar. — M. Elizabeta: Iz moje celice, Izidor Cankar. — Hrvatska škola 1916, France Bevk.
Glasba: Mozartov Requiem. Dr, Fr. Kimovec.
—	Matični koncerti. Stanko Premrl. — OndriČkov koncert. Stanko Premrl.
To in ono: Anarhija v slovenski pisavi. Jan. Kalan. — Prešeren, Bürger, Herder, Dr, I. Pregeij
—	Renee Erdös. Ivan Mrak. — Mazepovee, a osi p Abram.
Drobiž: Rdeče vrste. France Bevk. — Domače novice. Ivan Cankar, — Inter arma, — Zimska vojna»— Beseda o slovstvenih razmerah na Nemškem.
—	Mesečna noč. France Bevk.
Naše slike: Mladenič. Lorenzo Lotto, — Mati Božja v zelenju, Rafael Sanzio. — Zdravnik Parma. Tizian Vecellio. — Lady Seymour, Hans Holbein j,
—	Infantinja Margarita, Diego de Silva Velazquez. Lastni portret. Rembrandt Harmensz van Rijn.
Naročnina 10 K, za dijake 7 K.
rija in oklopni avtomobili so uspešno zadrževali prodiranje generala Kressa in mu pri tem prizad ali težkih izgub, dočim so bile naše izgube malenkostne. Vjet je tudi bil poveljnik 55. turške divi zije s štabom vred. Naše čete so zavzele obrambno črto južno od Gaze in Vadi Ghuzze. Due 27, marca so nas Turki začeli napadati z veliko silo, toda brezuspešno. Oddelek naših jezdecev na velblodih je razpršil in zapodil v beg eno turško kavalerijsko brigado. Celokupne turške izgube znašajo 8000 mož; vjeli smo 950 Turkov. Naše izgube znašajo 400 mož. Razpoloženje naših čet je vkljub pomanjkanju vode izborno. Turška poročila, ki pravijo, da znašajo naše izgube 3000 mož, so popolnoma napačna. Zasedeno turško ozemlje se nahaja trdno v naši oblasti,
Avstro-ogrske baterije pri Gazi.
V bilki pri Gazi so uspešno sodelovale tudi avstro ogrske baterije in so prizadele Angležem ogromne izgube.
Politične vesti.
Cesar Karel in cesarica Cita v Nemčiji. Dne 3.
apiila sta se odpeljala naš cesar Karel in cesar ca C.ta v nemški glavni stan, da obiščeta nemškega casarja Viljema. Cesarsko dvojico sta spremljala naš zunanji minister grof Czernin in načelnik av t trijskega genaralnega štaba, general pehote pl. Arz. O tem obiska piše beroliaski »Lokalanzeiger«: Ker spremlja avstrijsko cesarsko dvojico tudi načelnik avsrijskega generalnega štaba in avstrijski zunanji minister, je pripisovati obisku avstrijske cesarske dvojice v nemškem glavnem stanu posebno veliko politične važnosti. Dne 4. aprila sta se naš cesar in cesarica ob 3. uri popoldne zopet vrnila na Dunaj.
Na dunajski borzi. Ker se je ameriška vlada izjavila, da se nahaja v vojnem stanju z Nemčijo, je bilo razpoloženje na dunajski borzi manj ugodno in tudi cene mnogih vrednostnih papirjev so precej padle. Isto se je tudi na budimpeštanski borzi po javilo.
Odstop justičnega ministra. Cesar na predlog Clam Martinica ni sprejet demisije justičnega ministra barona Schenka. Tudi vse vesti, da sla odstopila Spitzmülier in Krobatin, ne odgovarjajo dejstvom.
Tri „Legine“ šole — hrvatske. Iz Sv. Vinčen-ta v Istri se poroča: Dne 25. marca je bila komisija okrajnega šolskega sveta v Sosičih (občina Kanfa-nar), ker so tamošnji prebivalci prosili, da naj se v njihovi „Legini“ šoli otvori hrvatska šola. Vsi starši so se pri komisiji izjayili za hrvatski učni jezik. — Drugi dan je bila komisija v Krmedu (občina Bale), kier se nahaja prekrasno „Legino“ poslopje. Tudi tukaj so se izjavili vsi starši za hrvatsko šolo. — Isti dan popoldne m bila komisija v Stokovcih, kamor je pridružena vas Bokordiči (občina Sv, Vinče-nat), ki ima tudi lepo „Legino“ Šolsko poslopje. Tudi tukaj so se izjavili vsi dosedanji Lahoni za hrvatsko šolo.
Pomiloščenja v Bosni in Hercegovini. Cesar je izdal dne 20. marca 1917 pomilosčenje za Bosno in Hercegovino, na katere temeliu je oprostil o sta nek kazni 111 kaznjencem ter so bili takoj izpu ščeni iz zaporov
Avstrijski parlamentarci v Carigradu. Dne 21.
aprila bodo odpotovali zastopniki raznih avstrijskih parlamentarnih strank v C r grad Potovanja se u-deleži tudi predsednik dr. Sylvester.
Tedenske novice.
Vesele velikonočne praznike, v kol kor so sedaj sploh lahko veseli, želimo svojna naročnikom Vsi, od cesarja io najbornejšega državlj na, koprnimo že po miru, molimo in delamo *anj Tola srca na šib nasprotnikov se so zakrknjena. Da bi vstali Kristus strl tudi lupino njihovoga trdega srca ter položil «Sni željo po mm!
Cenjenim naročnikom! Tistim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine za „Stražo“ za 1, 1916, smo napravili na ovitku današnje številke š e e n -krat dva rde&a križa, naročnikom pa, ki i-majo plačan list samo do 1. aprila 1917 ali pa tudi manj, smo pa napravili na ovitku eden rdeč križ. Vse cenjene naročnike nujno prosimo, da storijo svojo dolžnost in poravnajo naročnino, da jim ne bo treba lista ustavljati!
Ponedeljkova Straža izide v torek samo, ako se med prazc-ifci kaj posebnega zgodi. V odškodnino pa dobijo naročniki ponedeljkove Straže »Slev. Gospodarja« , katerega onim, ki so njegovi stalni naročniki, ni treba vračati.
Cerkvene vesti iz koroške škofije. V pokoj je stopil č. g Primož Matevžič, župnik v Ingolstala, — Prevzvišeni knez in škof dr. Adam Hefter je izdal pastirski list, v katerem se prisrčno zahvaljuje za vse darove, pislaae za njegovo akcijo za reveže, za vso izkazano ljubezen in požrtvovalnost.
Težko operacijo je pred dnevi prestal v Gradcu vojni kurat m duhovnik lavantinske škofije, č. g. Josip Vrečko. Sedaj m baje že izven nevarno, fl.
Dr. Janko Sernec f. Zemeljski ostanki dr. J. Sernec, ki je umrl v srbskem vjetništvu, so se dne
23.	sušca v navzočnosti njegovega nečaka, gumarskega predstojnika smederevskega okraja, nadporočnika Vojka Koprivnik v Cačaku dvignili, se prepeljali v Maribor in se tu dne 31. sušca. v rodbinskem grobu položili k večnemu počitku.
Odlikovanje generala-Slovenca. Vojaški službeni znak II, vrste za častnike je dobil generalni major Globočnik Gustav.
Visoko odlikovanje. Cesar je povzdignil senatnega predsednika p i najvšjem sodnem dvoru, tajnega svetnika Franca Žohar, v viteški stan.
Priznanje. Domobransko ministrstvo je z dekre tom izreklo pohvalno priznanje za izvrstno službo vanje stotniku 26. domobranskega pešpolka Rudolfu Majstru v Mariboru.
Odlikovana slovenska učitelja. Učitelj na Vranskem Rihard Pestevšek, sedaj' poročnik 26. domobranskega pešpolka, in Alojzij Malenšek, učitelj v Konjicah, sedaj nadporočnik 26. domobranskega pešpolka, sta bila odlikovana s Signum laudis.
Novi konservatorji na Slovenstem Štajerskem. Za konservatorje osrednje komisije za ohranjevanje spomenikov so bili na Slovenskem Štajerskem za dobo treh let imenovani sledeči:	Za cerkvene spome-
nike v mariborskem mestu in v mariborskem političnem okraju dr. Franc Kovačič, profesor bogoslovja v Mariboru, za necerkvene pa Fr. Friedriger, arhitekt v Mariboru; za mesto Celje, za politična okraja Celje in Slovenjgradec Oton Eichler, profesor , celjske gimnazije; za mesto Ptuj in za ptujski politični okraj Viktor Skrabar, notarski kandidat v Ptuju,
Jubilej „Slov. Naroda“. Dne 2. aprila je stopil »Slov. Narod« v svojo petdeseto leto. Zsčel je iz bajati dne 2. aprila v Mariboru pod urednikom Antonu Tomšičem. L. 1872 se je preselil v L]u Sijano.
f Peter Paulin. Od Sv. Jurija v Slov. gor. se ram piše: Dne 25. marca 1.1. je pri nas umrl gosp. nadučitelj Peter Paulin vsled pljučnega vnetja, katerega si je kot komisar pri zadnjem rekviriranju žta nakopal in obolel. Rojen je bil dne 27. junija 1863 v Spod. Dupleku župnije Sv Martina pri Vur-bergu. Ljudsko šolo je končal doma m učiteljišče dovršil v Mariboru, kjer je napravil tudi izpit za meščanske šole. Učiteljeval je v Majšperku, na Ptujski gori, pri Sv. Vidu niže Ptuja in pri Sv. Petru poieg Maribora Nadučreljsko mesto je na stopil pri Sv. Juriju v Slov. gor. dne 1. okt. 1904. Tu je deloval za blagor ljudstva in izobrazbo mladine. Storil je veliko dobrega. Kako ga je spošto valo ljudstvo in ga ljubili tovariš, pokazal je obilen in lep pogreb, katerega so se udeležili šolska mladina, krajni šol. svet, obilo občinstva ia mnogo tovarišev. Oitaai nam v blagem spominu in krila te zemljica l»hka! R. T P
Bakteriolog pl. Behring umri. Dne 31. marca je v Berolinu umrl izumitelj zdravilnega sredstva seruma proti davici, sloveči b^kjteriojlog proiespr pl. Behring. Imenovani je bil nositelj Nobelove častne nagrade.
Dravinjske doklade koroškemu učiteljstvu. Koroški dežei d /bor je tud za teko e leto dovolil koroškemu učtelj-Ivu d/agnj^e do-lace, k> so za 40—50 od t < ko	v orpt^Uhm tein.
Draginj ske doklade vpokojenik učiteljev. Iz krogov vpokojenih učiteljev se nam piše: Radostnim m hvaležnim srcem je sprejelo vpokojeno učiteljstvo vest, da se 'e naš deželni odbor pri podelitvi dra-ginjskih doklad blagodušno spomnil tudi vpokojene-ga učiteljstva. Časniki so prinesli tudi vest, da se bo prva polovica te doklade izplačala dne 1. marca t.
I.	Mesec marec je minul, a učiteljstvo še vedno zaman čaka težko pričakovane nakaznice. Kaj neki je vzrok, da deželni šolski svet vpokojenemu učiteljstvu ne nakaže te doklade? Mar misli, da je ni potrebno in da še lahko dale čaka? Učitelj-veteran je na enako vprašanje odgovoril: „Le čakajmo in trpimo, ker za nas velja načelo: Der Mohr hat seine Schuldigkeit getan itd,“
Slovenski vojaki na fronti za Brežice. Iz bojišča se nam.piše: Podpisani slovenski fantje od 20. lovskega baona, 1. stotnije, pošiljamo slovenskim po-’ - «rečencem pc potresu mali znesek. Obenem izra-
žarno naše srčno sočutje in pošiljamo Posavöanom i-skrene pozdrave: Nadlovec Alojzij Zornik 1 K; pod-lovci Jože! Prelesnik 2, Aleš Kremljak 2, Jože! Bov-ha 2, Martin Uranjek 2, Vencol Auer 1, Karel Adler 1, Franc Cagran 1, Jožef Fleck 1* Stefan Avguštin 2; patruljovodje Franc Veis 2, Našim Paulovič fl, Rudolf Gajšek 3, Franc Trofenik 1, Rudolf Padovan 1, Ivan Rihtarič 1.20, Franc Sorec 1, Ivan La-ponja 1, Frane Fon 1, Jožef Žagar 2, Jožef Florijane 2, Ivan Kunst 1, Alojz Jergolič 1, Anton Hudovernik 1; lovci: Alojz S aboti 5, Franc Češarek 5, Karel Milvič 4, Anton Božič 2, Edvard Maurič 3, Franc Stražišnik 2, Jožef Žnidarič 2, Martin Craula 2, Maks Jurič 2, Alojz Kamin 1, Franc Lukan 1, Franc Rožman 1, Ivan Dobravec 1, Karel Staube 1, {Alojz Kvarttč 2, Alojz Crešnovar 2, Franc Cerkvenik 1, Anton Batista 1, Anton Puntar 1, Mat. Jančar 1, Mihael Frlež 1, Alojz Muraus 1, Ivan Ceh 1, Ignac Zupančič 2, Ivan Fian 1, Ignac Pevec 2, K. Luterschmid 5. Ferdinand Schögler 2; patruljovod-ja Jožef Blagonja 2 K; skupaj 91 K 20 v. Kakor se po časopisih čita, je okolica bolj potrebna pomoči, kot Brežice. Zato namenimo ta dar za najpotrebnejše ponesrečence v brežiški okolici. — Slava požrtvovalnim slovenskim junakom!
Berivo za vojake. Iz bojišča se nam piše: Povsod se ustanavljajo vojni domovi za vojake. Tudi naš 97. polk ne sme zaostati za drugimi, zato bodemo pa tudi mi ustanovili vojni dom za vojake 97. pešpolka, da se bodo po trudapolnem življenju v strelskih jarkih mogli odpočiti nekoliko dni v novem vojnem domu. Prosimo torej dobrosrčno slovensko ljudstvo, da pošlje za naš vojni dom slovenskih Časopisov, knjig in iger, ki bodo služile v razvedrilo in zabavo pogumnim sinovom slovenskega naroda. V našem polku služeči vojaki ;so iz vseh slovenskih pokrajin:	iz Primorskega, Notranjske na Kranjskem,
Istre in Štajerskega, zato naj prispeva tudi vsak Slovenec in Slovenka s kakim darom. Vojaki bodo za vsako tudi najmanjše darilce hvaležni in še bolj hrabro branili milo nam domovino. Vsi darovi naj se pošiljajo na sledeči naslov: C. in kr. poveljstvo pešpolka št. 97, vojna pošta 638.
Molitveniki za naše vojake. Naš cesar je zaukazal, da dobi vsak vojak, ako si želi, molitvenik v svojem materinem jeziku in sicer brezplačno in na
stroškfi	n ura ve
Oproščeni črnovojniki se morajo zglasiti. Te dni se je razglasilo., da se morajo oproščeni črnovoj-niki vseh letnikov zglasiti od 10. do 22. aprila pri svoji občini in prinesti svoje listine (oprostilni izkaz, črnovoiniško izkaznico itd.) seboj. Občinski u-rad mora dati vsakemu oproščencu potrdilo, da se je zglasil, Od zglasitve so izvzeti železničarji in mornarji, osebe, ki delajo v tovarnah in delavnicah za armado, v rudokopih in enakih podjetjih. Kdor se de 22. aprila ne zglasi, bo za 30. aprila pozvan v vojaško službo. Zglasiti se morajo tudi oproščeni župa ni, tajniki itd. Politična oblastva bodo morala vojaški oblasti poročati, ali še naj ostanejo oproščenja posameznih oseb naprej v veljavi, ali se jih naj vpokliče. Mogoče oelo je, da se bo za oproščence vršilo prebiranje. Kdor bo sposoben za službo na fronti, bo vpoklican, drugi pa bodo še naprei oproščeni.
Vojaške podpore zvišane. Izšla je cesarska, naredba, ki določa, da so zvišane vojaške podpore ali preživnine in sicer dobijo v bodoče žene v vojake poklicanih od 10 do 25% zvišanje dosedanje podpore. Nadalje je tudi zvišan stanarinski prispevek za osebe svojcev v vojake poklicanih oseb v starosti do 8 let in sicer je za polovico višji, kakor je bil do-sedajni.	.	,
Požari. V Lesičnem pri Pilštanju je pred n-5kaj	nevi izbruhnil požar, ki je uničil tri po-
slopja, med num dom nekdanjega lavantinskega kanonika Kovačiča. — Od Sv. Križa na Murskem polju se nam poroča, da je dne 2. aprila pogorela vas Boreči. 19 poslopij je postao žrtev požara. Požrtvovalnemu nastopu domačinov, sosedov, voja šiva in vojni" vjetnikov se je posrečilo, da se je požar v tr»h urah udošil in se je rešila križevska opekarna. Š*oda je ogromna. — Dne 2 aprila je v Ptuju izbruhnil v podstrešju tamošnjega nemškega Deškega doma ogenj. Celo strešje je zgo reib.
Bivši g spod Novotny. Uradniku mariborskega « lina Lude. v g Fnnz & Söhne, Josipa Novotnema se ime ni več dopaelo. Štajerska namestn ja mu je s?ato dovolila, da se sme v bodoče phati za Neumanna. Ko bi gospod Novotny živel n. pr. na Du-maiu, bi bil v izberi svojega novega imena gotovo previdnejši T; m je na stotine Neumannov ki bi dali več,kakor 20 K za mestne uboge (i oliko je namreč daroval m r borski gospod Neumann), ako bi se smeli pisati »Novoty«.
Nov vlak. Iz Maribora vozi v smeri proti Du-toeju že c i 80 m rra osebni vlak, ki odhaja iz Maribora b S uri 23 minut Tudi protivlak vozi, ki ooha' Gradca o Roli 9 ure in prihaja v Maribor	i.> ure po noči
Poštni promet z vojnimi vjetniki na Ru°kem ni prek:'njc . lake noroča osrednja poizvedovalnica za
vo,ne vjetipte. Vjetmkoai na Ruskem se torej lahko piše kakor uosedaj.
Pišite s črnilom! Italijanski Rdeči križ naznanja, da dobiva italijanska cenzura pogosto dopisnice in pisma od svojcev v italijanskem vjetništvu se nahajajočih avstrijskih vojakov, ki so pisana s svinčnikom. Pisava na takih dopisnicah jo večkrat slabo čitljiva in napol zbrisana, kar povzroča cenzuri veliko nepotrebnega dela. Pišite torej vojnim vjetnikom dopisnice in pisma s črnilom in ne s svinčnikom. I-x sto velja tudi za dopisnice in pisma za vojne vjetni-ke v ruskem vjetništvu.
Pomanjkanje oblek. Glasom naznanil vojnega in delavskega ministrstva se je pripraviti na to, da nastanejo velike težave za obleke. Blaga že v kratkem ne bo več dobiti. Ministrstvo zahteva ustanovitev; posebnih zavodov za popravljanje starih oblek.
Tobak v Zagrebu. Zdaj, ko je erar tako krepko zabelil cene smodk, cigaret in tobaka, so v Zagrebu pričakovali, da bo nehalo po trafikah oznanjevanje: nema ništa za pušiti! A ni se uresničilo to sladko upanje. Mnogo trafik sploh ne dobiva nič blaga, druge nič več kakor prej in zaman trga podplate, kdor hodi po trafikah vpraševat. A vendar puši ves Zagreb, V zagrebških listih čitamo, da je tobaka dobivati le še „pod roko“, kar je seveda draga z bava. Kakor pri nasl
Gregorijanski koledar v Rusiji. Vsa večja ruska mesta vsa vseučilišča in veliko trgovskih zbornic je prosilo začasno rusko vlado, da se v Rusiji odpravi julijanski koledar in upelje gregorijanski. Pe-trograjski listi pišejo, da bo začasna vlada skoro-gotovo ugodila tem‘prošnjam. Kakor smo svoj čas poročal, je tudi Turčija uvedla gregorijanski koledar.
Milijonski dobički. Avstrijski kreditni zavod za obrt in trgovino izkazuje v preteklem poslovnem letu 26 milijonov kron čistega dobička in bo razdeljeval dividendo v izmeri 32 K. V prejšnjem poslovnem letu je imel ta zavod 20 milijonov čistega dobička. Splošna prometna banka na Dunaju izkazuje v preteklem poslovnem leti 18 milijojov in zveza dunajskih bank pa 86 milijonov čistega dobička. Velekapitalisti in banke si gotovo ne žeiijo skorajšnjega konca vojske!
Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. t.:
Dr, Ivan Glaser, odvetnik v Mariboru, 5 K; Ivan Vreže, e. kr. profesor v Mariboru, 8 K; Jakob Kovačič, učitelj pri Sv. Trojici v Slov. gor., namesto venca na grob gornjeradgonskega f župnika Osenja-ka, 10 K; Pregelj Viktor, župnik na Stranicah pri Konjicah, 10 K; Dijak Friderik, posestnik v Ljutomeru, povodom 251etnice svoje poroke 10 K; tretje-in četrtošolci c. kr. mariborske gimnazije po prof. Voglarju 25 K; Frane Voglar, c. kr. profesor v Mariboru, 3 K; Petelinšek Martin, katehet na meščanski šoli v Mariboru, 5 K; Zrako Gašpar, župnik na Puščavi, 20 K; Krisper Anton, tovarniški ravnatelj v Radečah pri Zidanem mostu, 10 K; Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 100 K; dr. Poljanec Leop., c. kr, profesor v Mariboru, 5 K; Kovačič Fr., bogoslovni profesor v Mariboru, 10 K; Rapoc Josip, veleposestnik v Mariboru, 5 K; Marin Jakob, c. kr. vadniški učitelj, 5 K; dr. Žmavc Jakob, c. kr. pro fesor v Ljubljani, 2 K; dr. Firbas Franc, e. kr. ro tar, Maribor, 20 K; Štrakl M., župnik pri Sv. Petru pri Mariboru, 10 K; Mavrič Jožef E., nadučitelj pri Sv. Trojici v Slov. gor., 20 K; Roškar D, v Št. liju 6 K; Trstenjak E.- o, kr. profesor v Inomostu, 30 K; dr. Pečovnik Adolf, e. kr. profesor v Mariboru, 4 K; nadučiteli Pavlšek in poslovodja Ducman v Račju od kmetov darovanih živil v vrednosti 47.80 K; Tiskarna sv, Cirila v Mariboru, ne računajoč tisek letnega poročila, 25 K; Okrajna hranilnica v Slovenjgradeu 70 K; Pogačnik Hinko, tovarnar v Rušah, 20 K; Kolander Marija, Sevnica ob Savi, 50 K; Dvoršak Blaž, župnik pri Sv. Primožu pri Vuzenici, 5 K, Vsem čč. gg. darovalcem prav prisrčna hvala!
Gospodarske jioviee»
Spomlad na oproščenja žrnovojnikov. Štajerska cesarska namestnija je izdala na okrajna glavarstva navodilo, da se naj prošnje poljedelcev, ki so nujno potrebni pri spomladnem obdelovanju polja, nadalje Članov žetvenih komisij, rokodelcev itd. ne zavlačujejo, ampak po možnosti takoj priporočajo ugodni rešitvi.
Klasifikacija konj. Vprašanje: Ali sem dolžan peljati svojo kobilo, ki je zaskočena, k pregledu, kajti poprej je bila oproščena, ker je imela žrebe? — Odgovor: Glasom odstavka b, točke 14, § 1, zakona z dne 21. decembra 1912, Id se tiče nabora konj, vojaštvo ne sme odvzeti brejih in doječih kobil. Vi sicer morate svoto kobilo gnati k pregledu, toda tamkaj morate z zaskočnim listom dokazati, da je breja in jo oprostiti.
Cene za moko pri prodaji na drobno. Štajersko cesarsko namestništvo je določilo nove cene za moko pri prodaji na drobno in sicer znaša cena, za pšenično moko v občinah, ki so od bližnje železn:ške postaje oddaljene do 2 km, 1 kg 55 v, za koruzni z-
drob 90 v in za koruzno krušno moko-50 v. V obči-nah, ki so oddaljene od bližnje železniške postaje 8 —10 km, znaša cena za 1 kg pšenične moke 56 vin., za koruzni zdrob 91 v in za koruzno krušno moko 51 v. V občinah pa, ki so od bližnje železniške postaje oddaljene več kakor 10 km, znaša cena za 1 kg pšenične moke 58 v, za koruzni zdrob 93. v in za koruzno krušno moko 53 v. Cene za ostale vrste moke pa ostanejo nespremenjene.
Pregledovanje v mestu. Pri kmetu so se poiskala in zapirala vsa živila. Potrebno pa je, da se tudi po mestih pri trgovcih in različnih kupčevalcih z živili preiščejo njih zaloge.. Zakaj se teh ljudi ne upa nihče dotakniti?
Najvišje cene za predmete iz pločevine in zlitin. Trgovinsko ministrstvo je izdalo nova določila in spremembe cen za predmete iz pločevine in zlitin, ki so za nadomestilo za oddane predmete iz bakra, ko sitra in medenine. Vsak trgovec s predmeti iz pločevine in zlitin mora imeti v svoji trgovini na vidnem mestu nabit seznam najvišjih cen za predmete Iz pločevine in zlitin,-
Oddaja živine po mestih. Kakor izvemo, so do-sedaj, živinorejcem po mestih ni odvzemala živina in so jo lahko prosto prodajali. Ker meščani ne rabijo živine za vprego, kakor kmetje, je pač treba, da se z meščani postopa popolnoma enako kakor s kmeti.
500 vagonov petroleja za Dunaj. Iz Romunije so te dni odposlali 500 vagonov petroleja, ki je n imenje i za Dunaj. Ogrski listi pišejo, da je Ogrska za sedaj zadostno preskrbljena s petrolejem, istolako vsa velika avstrijska mesta.
Razu®
Kolera na Gornje-Avstrijskem. V vojaški bo mišnici v Aniži na Gornje Avstrijskem je zbolel na a-zijski koleri voia< Marij Scanconi.
11.000 gnjat pokvarjenih. Trgovec Klumper v Schüttdorfu na Porenskem je leta 1915 pokupil 11000 gnjat z namenom, da blago pozneje proda z velikimi dobički, Ker je pa spravil blago v prostore, ki niso bili za to pripravni, se je vse blago pokvarilo. Ker doma ni mogel prodati pokvarjenega blaga, je spravil isto v rudnike, češ, rudarji bodo že pokupili pokvarjeno blago. Ni se varal. V kratkem času je bilo vse razprodano in sicer 1 kg od 10 do 19 mark. Ko so pa začeli rezati gnjati, je bilo v sredini vse j polno črvov in meso je že zelo smrdelo, Pokyarjene gnjati je trgovec kupil za 100.000 mark. Pri prodaji je pa napravil 80,000 mark dobička. Kazensko sodišče je obsodilo trgovca zaradi prodaje pokvarjenih živil na 1500 mark denarne globe. Zoper odmerjeno prenizko denarno globo je vložilo državno pravdništvo ugovor.
Lovci med seboj. O nedavno umrlem florentinskem gledališkem kritiku Jarru, ki je bil znan po vsej Italiji zaradi svojega zbadljivega peresa in katerega so se ravno zaradi tega vsi bali, pripoveduje neki prijatelj naslednjo zgodbico: Nekoč sem naletel v neki gostilni na markiza Torrigiani, slavnega lovca. Govorili smo o lovu in nekdo je omenil, da je vedno manj takih ljudi, ki znajo dobro posnemati glasove posameznih živali. „Jaz sem imel znanca“, pravi nato nekdo iz družbe, „ki je znal tako dobro i posnematt glas škrjanca, da je takoj priletela jata škrjancev, kakor hitro se je «glasil.“ — „To Še ni nič“, pravi Jarro. h,Jaz sem imel prijatelja, kije pa znal tako dobro posnemati petje petelina, da je kar solnce, če je zapel zvečer, takoj izšlo, v prepričanju, da je napočilo jutro . »
Pri urarju. Kupec: „Ura, ki sem jo pri Vas kupil, je šla le tri dni, pa je obstala, in vi ste rekli, da prav dobro gre!“ — „Urar: „Ja, lepo Vas prosim, če bi Vi tri dni hodili, menim, da bi se tudi radi ustavili! “
Slaba vest. Sodnik zatožencu, ki je zaradi navijanja cen dobil mesec dni zapora in 500 K denarne kazni: „Ali se boste pritožili?“ — Zatoženeo: „Bi se že, Če bi le vedel, da ne bi še več dobili“
Prebrisana glava. Balantač je strašno rad — sveže žembe. Ko je prišla prepoved, da ne bodo s-meli prodatoti peki več belega kruha, je Balantač premišljeval in uganil, veselo je naročil svoji ženi: „Ti, stara! Tu imaš denar, nakupi mi za tri tedne svežih žemelj!“
Izredno sposoben. Pred naborno komisijo je stal mož, ki je zdravniku pojasnjeval:	„Nisem spo-
soben, ker ne spim po cele noči.“ — Zdravnik se je razveselil:	..Ravno na Vas smo čakali, takih mož
potrebujemo krvavo! Vsakemu se dremlje na straži. Vam se ne bo!“
Dopisi.
Maribor. Žena iz mariborskega okraja nam pl-
IŠe: Žene, ki dobivamo podporo ali vzdrževalnino, smo vpokojenemu nadučitelju g. Francu Podobnik v Mariboru dolžne veliko zahvalo. Jaz dobivam pod-? poro že od meseca avgusta 1914 naprej. In ves ta Čas. torej 2 leti in 8 mesecev, deluje g. Podobnik v pisarni za izplačevanjo podpor skrbno in kakor sem
izvedela, tudi brezplačno. G. Podobnik gre nam sirotam v vsakem oziru na roko, nam daje nasvete in brez godrnjanja ugodi našim željam. Čitala sem, da je bilo letos več mož iz okraja in mesta odlikovanih. Pq mojem mnenju si tudi g. Podobnik zasluži, da bi se ga od pristojne strani priporočalo zä kako primerno odlikovanje. — F, K., žena iz framske fare.
Maribor. Društvo za otroško varstvo in mladinsko oskrb za mariborski sodni okraj je imelo dne 29. marca svoj občni zbor. Predsednik, deželnosodni svetnik Sterger, je podal poročilo o delovanju društva. Blagajniku, č. g. župniku Štrakl, se je za njegovo vsestransko delovanje v prid društvu izrekla zahvala. Volitev načelstva se je preložila na prihodnjo leto. Z obžalovanjem moramo povdarjati, da je za to velevažno društvo tako malo zanimanja. Čudno je tudi, da se je sklenilo, občine Studenci, Pobrežje, Tezno, Krčevine in Leitersberg izločiti iz društva za okraj in se jih pridruži društvu mesta Maribor. Okoliške občine spadajo v področje okrožja kmetskih občin in ne pod mesto Maribor.
Maribor. Baje dobi Maribor v kratkem še eno javno lekarno za dele koroškega predmestja. Za lekarniško koncesijo je pros'! mag. pharm.. Karl Kau-tecky v Mariboru.
Maribor. V bivši Balonovi hiši v Edmund Smidovi ulici se bo nastanila električna centrala za električni tok jz Fale, Te dni so začeli v spodnjih prostorih te hiše delati obširne priprave, da se centrala čimprej uredi. Na jesen bodo že baje začele goreti v mestu prve električne svetilke,
Maribor. V sredo, dne 11 aprila se bs zop t pričelo z reduim poukom na mariborskih meščanskih in ljudskih šolah
Maribor. Okrcjap glavarstvo nam piše: Ker e na glavnem kolodvoru vsled izvršene ločitve vojaške g i od civilnega polnega prometa ostala za d vilne potnike samo ena čakalnica na razpolago, katera je pri velikem navalu potnikov navadno jako prenapolnjena, je okrajao glavarstvo že meseci decembra 1915 na merodajnih mestih uplivalo na izboljšanje in povečanje čakalnic za civilne potnike. Kakor se je c. kr. okrajnemu glavarstvu že dne 17. januarja 1916 naznanilo, je prometno ravnateljstvo c. kr. priv. južne železnice dalo v restavracijski dvorani za potnike prvega in drugega razreda na raz polago nekaj miz. Kolodvorski restavrator se je o tem — tako pravi dotični dopis dalje — primerno obvestil ter se bodo te mize primerno označile.
Maribor. Mestni magistrat naznanja, da je vo jašivu in podčastnikom prepovedano kupovati hrano v takozvanih ljudskih in vojnih kuhinjah, ki se na hajajo v področju mariborske mestne uprave.
Št. lij v slov. goricab. Na Belo nedeljo po ve černicah bo imelo naše Bralno društvo občni zbor združen s podučnim govorom, igro »Dve materi« s petjem. Dobiček prireditve je namenjen za vojne pohabljence. Vabimo sosede in domačine. — Naša župnija je poslala po potresu poškodovanim Breži čanom lep znesek 288 K, 181 K se je nabralo v cerkvi, 102 K pa je darovalo naše Bralno društvo
Sv. Lenart v Slov. gor. Občinski odbor občine Cermljenšak je sklenil, da kraj Zavrh, ki spada v področje občine Cermljenšak, spremeni svoje ime v Zalvrh (beraško: Sauberberg). Ker je celi kraj zelo lep ali zal, je zelo primerno novo predlagano imenovanje: Zalvrh, Imenovani kraj je eden najboljših vi-nogradnih krajev Celega okraja. Okrajno glavarstvo še dosedaj ni odgovorilo.
Velika Nedelja. Dvojna smrt v teku enega tedna. Bridko preizskušnjo je imel prestati g. župni upra vitelj pri Sv. Miklavžu in njegov brat Jakob MV:kn župan pri Veliki Nedelji. Pred enim letom, 16 mm e 1916, njima je nagle smrti, zadeta od padajočega hrasta umrla ljubljena sestra Pepika Meško in letos
24.	marca so njima Umrli blaga mati in 29. marca pa še dragi oče. Mati šo že 3 V2 teta hudo trpeli vsled mrtvouda in ob materini smrti so na bolni ško posteljo se vlegli vsled pljučnega vnetja še njun dragi oče ter se v teku enega tedni preselili za materjo v večnost. Istočasno z očetom je zbolela tudi skrbna postrežniea matere, sestrana EFzabeta Bezjak, ki pa še dozdaj, hvala Bogu, živi. Kako priljubljeni so bili starši teh nesrečnih bratov, ki sta v enem tednu postala siroti, sta kazala ob dno obiskovana pogreba. Pri pogrebu je obojekrat ginljivo govoril svetinjski g žunik Bratušek. Kakor sta bila v življenju 47 let v ljubezni združena, tako Ga se daj po smrti. Bog jima daj večni mir in pokoj!
Poljčane. V Gradcu je umrl Jurij Hafenrichter, vodja tovarne za izdelovanje pohištva na Zbelovem pri Poljčanah. Umrli je bil soustanovitelj nemške šole v Poljčanah in eden glavnih stebrov nemštva aa S ovenskem Štajerskem. Pokopan je bil na graškem protestantovskem pokopališču.
Celje. Meso za manj premožne sloje prebival i stva se bo po znižani ceni 2 in 4 K za kilogram
prodajalo pri mesarjih Frideriku Skoberne in B. Knezu in sicer se bo prod jalo ob sredah in sobotah, tozadevne karte se dobijo na rotovža v pri tličju in sicer ob torkih in petkih. Potrebni drobiž mora imeti vsaka stranka pri sebi, da se z menjanjem denarja ne trati časa. Tudi posoda in papir, v khterega se meso zanje, naj ima vsaka stranka pri sebi.
Zadnja poročila došla v pefeH dne 6. aprila.
liüjiäewejie iivstrijšk® nr&dsae porodila
Dunaj, S, aprila. Italijansko bojišče.
Vsled jasnega vremena vobče živahnejše artilerijsko delovanje in živahnejše delovanje zrakoplov-cev, kakor v zadnjih dneh. Naši topovi, ki streljajo na veliko daljavo, so z dobrim učinkom obstreljevali sovražno parado čet vzhodno od Kormina. Italijanski mornariški zrakoplovci so metal; bombe na Nabrežino in na Sestljan. Naši kraji v dolini reki Adi-že in Arco so zopet bili v sovražnem artilerijskem 0-gnju; v poslednjem kraju je bila močno poškodovana župna cerkev.
Vzhodno bojišče.
Razven nekaterih vspešnih podvzetij-napadalnih oddelkov nič bistvenega.
Južnovzhodno bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
nemili® «i.n« j perodile*
Berolin, 5, aprila. Francosko bojišče.
Tudi včeraj se je nadaljeval hud topovski 0-genj med Lensom in Arrasom, Severno od ceste Fe ronne—Cambrai so Angleži po opetovano izjalovljenih sunkih zastavili zvečer močne čete za nove napade, katerim so naše čete prizadjale zopet precejšnje izgube in so se nato izognile. Južno-zahoclno od Saint Quentin Je francoska artilerija obstreljevala več ur naše postojanke, katere smo zapustili po noči in katere so n sito brez boja zasedle sovražne infan-terijske čete. Pri Laffauxu je bil francoski sunek odbit. Naše baterije so ližgale skladišče za municijo pri Yendresse severno od reke Aisne. Pok in stres zemlje se je slišal 40 km zadaj za fronto. Učinkujoče pripravljeno in krepko izpeljano podvzeije severno od Reimsa je dobro uspelo, Prizadjali smo sovražniku krvave izgube ter v jeli čez 800 mož.
Vzhodno bojišče.
Južno od Rige so vdrle naše napadalne čete v sovražno postojanko, so razstrelile nekaj kriti in se vrnile z vjčtirrii in s plenom. Pri Czeplele južno od mesta Brody šo viele naše čete v nekem sunku 41 sovražnikov in vplenlle 1 strojno puško.
Na desnem b četni 'reke Rčret pri Garieaei so vdčli poizvedovalni oddelki v ruško opirališče in sc vrnili z 30 vjetriiki in 2 metačama min.
Maeedonsko bojišče.
Pri Crveni Steni zahodno od Bitolja so bili iztrgani Francozom nekateri jarki, ki šo še ostali v zadnjih bojih v njihovi oblasti,
Pričetek mirovnik pogajanj ?
Berolin, dne 5. aprila. 1917.
»Vošsisehe Zeitung« poroča:
Marsikatera znamenja kažejo, da se je sprožila zadeva zaradi mirovnih pogajanj.
S 7. Ode za mir.
„Information“ poroča:
Kakor izvemo iz najboljšega vira, se uresničuje vest, da je uvedel papež resno mirovno akcijo. Nihče ni tako upravičen, da to blagonosno delo začne in izvede, nego neumorni mirovni papež, in mi smo prepričani, da bo imelo to delo z božjo pomočjo najboljši vspeh.
Grof Tisza o miru.
Ogrski ministrski predsednik gi>of Tisza objavlja v listu „Igazmondo“ Članek „Velika sobota“, v katerem pravi:
Zdi se, kakor da bi se na daljnem Vzhodu začelo svitati. Ali je to kažnjivo dejanje požigalca, ali pa pomeni blaginjo prinašajoča luč prve žarke vzhajajočega solnca iz daljave? Kako bi naj človek to z gotovostjo dognal? V nas pa se vzbuja upanjč, da je to res svit jutranje zarje. Trdnjavsko zidovje naših sovražnikov se maje in dobiva razpokline. Kar se godi sedaj v Rusiji in kar potrjujejo posamezna znamenja dogodkov, ki se pripravljajo drugod, lahko vzbujajo v naših dušah upanje, da bomo dobili dob-rozasluženo plačilo za naše borbe. To plačilo pa obstoji edinole v resničnem, stalnem in res blagodejnem miru.
Zdi se skoro, kakor da bi se bil položaj na bojiščih olajšal. A žal, da se to ni zgodilo za doma 0-stale. Naša žetev je bila slabša, kakor kedaj poprej in tudi ugodnejša upanja naših zaveznih držav so se le deloma uresničila. Ogrski narod je moral v večji meri pokazati svojo izkušeno zmožnost za prenašanje pomanjkanja in potrpežljivosti. Skrbeti torej moramo, da bomo shajali z živili do nove žetve, in da lakota ne bo vojakom izbila iz rok meča in ne bo udarila ljudstva. Božja Previdnost naj nam da kakor že tolikokrat, tudi sedaj za vse to junaštvo m patriotično požrtvovalnost našega ljudstva, da bomo za dosedanja pomanjkanja, ki smo jih v zadnjih letih prenašali brez godrnjanja, dobili bogato žetev.
Socialisti za mir.
Nemški socialistični voditelj Scheidemann je po seji načelstva nemške socialdemokrat čne stranke-od-potoval v inozemstvo.
Iz Stockholma se poroča, da je švedski socialistični voditelj Branting odpotoval v Petrograd. Na Švedskem smatrajo, da je Brantingovo potovanje v Petrograd v zvezi z mirovnim posredovanjem. Branting pripravlja tla za zvezo med nemškimi in ruskimi socialisti.
Tudi voditelj danskih socialistov Bodiag j.e odpotoval na Rusko.
Kakor poročajo švicarski list:, se je zadnjone-deljo vršila v francoskem mestu Lyon velika prireditev socialistov in radikalcev za mir. Obhodov se je-udeležilo čez 4000 ljudi.
Ruski delavci za mrr
Ruska delavska stranka priredi o (pravoslavni) Veliki noči kongres, na katerem bodo govorili in sklepali o miru,
'Nobenega miru s Hohencolernci!
Angleški listi pozdravljajo Wilsonov, govor za vojsko. „Daily Mail“ pravi:	S Hohencolernci nobe-
nega miru! Cel svet, razim malih držav, ki mejijo na Nemčijo, se je postavil HohenoOlerncem po robu. „Morningpost“ pa piše: Cetverosporazirm se ne bori za uničenje nemškega ljudstva, ampak hdče Te dokazati, da sedanja kultura ne dovoljuje Več, da bi -• zmagovala sila.
Fstop Amerike y vojsko — bližje
miru.
„Manchester Guardian“ piše:
Vstop Amerike v vojsko še sedaj ne bo spremenil splošnega strategičnega položaja, a udeležba Amerike bo četverosporazumu omogočila, da se prič* nejo pogovori o miru,
Avstrija in Amerika.
Privatno, zato je sprejeti vest z rezervo, se poroča z Dunaja, da bo Avstrija prekinila diplomatic ne zveze s Severno Ameriko, ako se bo res razglar silo vojno stanje med Ameriko in Nemčijo,
Ta vest je tembolj zagonetna, ker je severnoameriški senat dne 5, aprila sprejel resolucijo, da obstoja med Ameriko in Nemčijo vojno stanje z 82 proti 6 glasovi,
V Adrlji potopljen francoski P-žoln.
(„Temps" piše, da se je v Adriji potopil franco-coski P-čoln „Monge,“ Posameznosti o uničenju čolna še niso znane.
Car v petropaylovski trdnjavi.
Stockholmski list „Aftonbladet“ poroča iz Ha-parande maloverjetno vest, da je carjeva družina z veliko kneginjo Marijo Pavlovno zaprta v znani pe-tropavlovski trdnjavi.
„Straža“ in „Slovenski Gospodar“ se Se
prodajata v naslednjih krajih:
Maribor : tobakarna Ane Kresnik, Franc Jožefova cesta 55;
tobakarna Katarine Maher, Magdalen-ski trg;
tobakarna Jos. Ortner, Schmidpl. 2; Panorama, Grajski trg 3 ; papirna trgovina Josipina Lägler, Schmidplatz.
Ptuj: tobakarna Marije Martini, Glavni trg. Sterntal pri Pragarskem: Matilde Gizel, ba-' raka U. W. I.
Gornja Kad gona: trgovec Franc Horvat. Mala Nedelja: trgovec Franc Senčar. Poljčane: organist Franc Fekonja.
Dobrna pri Celju: tobakarna in pekarija Alojzija Kopan.
Petrovče: trgovec Josip Polanec.
Nova cerkev pri Celju: trgovka Antonija Jankovič.
Laški trg; trgovec Josip Osolin.
Vransko: trgovec Ernest Brezovšek. Kozje: tobakarna Vahčič.
Zagorje ob Savi: trgovec Karel Uršič. Andric pri Gradcu: tobakarna Marije Schlacher.
Ljubno na Gornjem Štajerskem; trgovina Ruperta Niki.
Dunaj: Papirna trgovina Katarine Pesta!,
Sl
»Usniehran
je najboljše postavno zavarovano sredstvo za ohranitev dragih podplatov. Sredstvo je pre-skušeno, utrdi podplate, podvoji njihovo tr-pežnost ter učinkuje izborno proti vremenskemu uplivu. Zatoraj velik prihranek. Za dva para podplatov zadostuje ena steklenica. Prosto poštnine pošilja dve steklenici za 4 K. (Denar naprej). R, Starovašnik, Konjice, Štajersko. Trgovci in prodajalci dobe popust.
Čevlji
Kupci pozor!
Enonadstropna hüa v sredi mesta Maribora obstoječa iz 6 sob 5 kuhinj in z vsemi po-trebnimi prostori, zelo dobro stavljena, se zaradi družinskih razmer takoj po nizki ceni proda. Naslov se kve pri upravnistvu tega lista.
wmni ni ni# m mrmr	
Ivan Habjan, posestnik in gostilničar v Šmarja pri Jelšah, Spod. štajersko, ima dve kobili (prami) atari po dve leti, visoki 15 */» pesti, Uroke pasme na prodajo. Cena po dogovoru. Kobili sta vsakL.čas na egled.	Najemninska hiša v Mariboru, v bližini koroškega kolodvora, enonadstropna, z veliko kletjo, lepimi stanovanji se radi odpotovanja proda Ugodna naložitev kapitala, čisto obrestovanje . 6 V,%• Vpraša se Klostergasse, vež- f bališče št. 1, pritličje, levo, 176 j
5»rldna In poštena deklica, slov. In nemškega jezika zmožna, se sprejme kot prodajalka in podpora gospodinji, v trgovini z steklom in galanterijskim blagom S. Ko-*, vaiič, Radgona. ? stotem m sprejme tudi učenec,	
	Delavci v zemlji, zidarji, profesi- | jonisti, se proti dobremu plačilu | sprejmejo za dobro stanovanje im j oskrbo je preskrbljeno. Naslov: \ Union BaugeseUscbaft, Baše pri f Mariboru. 211 ;
Star volov naprodaj 1 */> i. stari, Oigleaee 49, Vnsberg Ptuj.	
	Nova hiša s prostornim vrtom bo | ▼ Studencih pri Mariboru cene f proda. Janez Verčič, Deubler-jeva . ulica 13. 21« 1 	 - - • — ■ i Nov Singerjev šivalni stroj se pro- | da. Maribor, Edmond Sebmid-ova j ulica 3. (Weingerl).
Triglasna pesem „T strelskem jarku“ s s z lepo naslovno sliko s* se dobi pri nje skladatelja A. losi-ju šolsk. ravnatelju v Središču in v vseh slov. knjigotržni-cah. Cena samo 16 v izvod. Pri večjem naročila znaten popast.	
	VINOGRADSKO i POSESTVO v Grošovi pri Mariboru, 1'5 orala vinograda, 6 8 orala zemljišča za napravo vinograda, 1 oral njive, vrt, sadne drevje, velika klet, stiskalnica, hlevi in tri viničarska stanovanja se proda za 18.000 K. Naslov se izve v npravništvn.
Proda se mii. Mali umetni mlia z trpim st snovanjem, gosp darskim poslopjem sadjem in brajdami v bližini Maribora. Vodt tudi v suhem časa dosti. Cena 9 000 K. Natančneje pri Karel Novak-u, Hoče pri Maribora.	
	t,Dom in Svet* letnik 1916 knpi (morda iz zapuščine kakega duhovnika) celega ali vsaj 1. in 2. številko župnik Miroslav Volčič v Breznu ob Dravi.
z lesenimi podplati,
najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi s kožuhovino.
Št. 26—28 K 14-—.
„ 29—34 K 17—.
„ 35 — 38 K 20*—.
,, 39—41 K 23-—.
„ 42—46 K 26 —.
Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljena, Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 vin.
M. SCHRAM, Maribor ob D.
GOSPOSKA ULICA.
Izbra nip podplate,
ki so boljši kot sedanje usnje, trpežne in nepremočljive priporoča v nakup in razpošilja
Rudolf Starovalnlk, Koniice. Stai.
CENA:
m moške K 5*50, za ženske K 4 50 in za otroke K 3*50 par.
Denar naprej ali po povzetju. Obdelati se dajo ravno tako kot podplati iz usoja.	256
Semena
zanesljivo kaljiva kopajte samo pri tvrdki
Ifan Ravni kar-Celje*
'-a primer: deteljno seme, peso Mamut, rdečo in rumeno, .»slično Iravino seme, vrtno in cvetlično po najnižjih dnevnih cenah.
Kupim
domačo slivovko, čebelni vosek, vinski kamen vsako množino po najvišji ceni. Ponudbe naj se pošljejo: Iv. Šerec, trgovec, Maribor, Tegetthoff-ova ulica 57.
IVovo!	Mot»!
Slamnate Solne (öevije)
za dom priporočam kot nadomestilo za drago usnjeno obutev posebno za delo v sobah. Dobro trpežno blago. Pošljejo se najmanj 3 pari za 9 kron prosto poštnine. Denar prosim v naprej, ker je po šiljatev po povzetju predraga Naročila sprejema R. Starovašnik, Konjice, Staj. Trgovcem popust. Poskusite, ne bode Vam žal.	lei
Na Kalvarijo!
30 Križevih potov.	Ljudska izdaja.
Spiral Frani. Ser. Šegula.	Mala 8a. 840 itranij.
pregled vsebine:
I. Križe? pot romarje? na Križevi cesti v Jeruzalem. — 2. Križe? pot jeruzalemskih frančiškanov (1. 1875) — 3. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K. p., navadno Rimski imenovan. — 5. K. p. sv. Leonharda Porto-Mauriškega. — 6 K. p., sv. Alfonza M. Lignori. — 7. K. p., kardinala Pavla Melchers-a. — 8. K., p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaka.
—	9. K. p., slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 18. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv Jožefa krščan-kih mož, — 15. Za društvo sv. Ane krščanskih žčn. — 16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. 81omšekov>. — 18. Za dekleta (Slomšekov). — 19. Za Marijanske kongregacijo deklet. — 20. Za družbo Marijinih otrok.
—	21. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo), 22. Za redovnike in redovnice .obnovitev samostanske obljube). — 28. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnični čas. — 25. Za postni čas — 26. K. p., na Veliki petek. 27. Za čas posebnih stisk in nadlog. 88. Za čas vojske. 29. Za verne duše. — 80. Memento mori 1 Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa“ vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o
trpljenju Jezusovem, pesmi i. t- d.
So pridete v Maribor, dajte si je v prodajalni tiskarne sv. Cirila predložiti na ogled; ali pa jo naročiti takoj po pošti Dobi se knjiga v treh različnih vezavah; 1. z rodečo obrezo za K 2 50. 2. % zlato obrezo za K 3'20. 3. krasna izdaja za K 3 50. Po pošti poslan stane vsak komad 20. vin. več. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po na kaza id naprej in naj priloži za vsak komad 20 vin. za poštnino.
Tiskarne sv. Cirila v Mariboru»

IZDELOVANJE
raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovije oje istih ohranite po končani vojski našemu slovenskemu umetniku-podobarju in pozlatarju
Ivanu Soje
Maribor, Reiserjeva ulica št. 26.
ipoditješiaj. ljudska posojilnica ¥ Mariboru
rog. zad.- z neotn. zam
Hranilne vloge CÄÄtSR? "•'***
k asugaaj» 99 prifti' m $efes» IssfiBsse pw* fsOlf) m
Poselila m đajafa SiPS f 1
fmaan«
Uradno ttrd S
*sm p«	w.
m
Pojasnila se dajajo h|Whl'
dka ü£m 'tope»» Ib mik* t&mm
.ni tabraSk «d & to mn togpftfea ® «mi % . & s. *s® m AK* toMlMea Sasa Mi s» p*sg»©2ag» domač« ^nfln« jiabir statte®.

Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.)!
•- - -   : —-— 1    i ...ni. il»«..liimiin<riTmrrmffliTriM«^  i ii■ill^^l■ml^Bl■■^^^u^BrrliirIi^rf^ll^g^Trwf^lrmll^l^^Vfl^^al*l»li%^fl^ln^^^ iirinriT^w^tfniiTfn'rirTfrtorn'nnrTrn^'''rThBtrTr^Wr:*rgffvnTlBBri3fftlffrT~‘J^i^^ni^^-Trirr^r^lTJTtii^^^^iTrririmvniMHiMffVariiiiilVlililfl*f7riH<Pf,wllg*,rM^,p!re£-.
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduho^o inflllCTld
Kdo noj j omi jo SiroHn f
i Vsak, ki trpi n« f rajnem kaliju.	I 1 V«duštftvi,Kai«pfrw 31r»f!lW
lažje |e obvar©*®#« s® bofc&snlnagojocdrmvitt. I	oleHce «Mul».
.2» Osebe s kroničnim ksf*rear, bronhij«*, j % Skrefostnl o#rect.pr| haftarih «ßnkvijRSiroi! »»>.■ ki s S!ro!inom eedrcva.	* a ugodnim vsptohent naeploirä počufefc
Ivan Ravnikar
Mi	trgovina špecerijskega, kolonijal-
'	nega blaga barv in zaloga mine-
HA
ralnlh voda	DROBNO!
CELJE — Graška cesta štev, 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
InPfirna, umetnine in imisiBtsIiie.
Goričar & Leskovšek
Celie
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko iabero dopisnic 2CV po raznih cenah. XX
Ib gostilničarje:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
VELIKA UMETNOST
v slučaju nagle smrti obuditi popolni kOB.
Vsem, ki v Boga verujejo, v duhovno pomoč 16 malih stranij.
Tisk in založba tiskarne sv. Cirila v Maribora.
Ta drobna knjižica prihaja pač o pravem času! Ce kdaj, je potrebno v sedajnih dneh velikega umiranja, da je vsakdo temeljito podučen o slučajih nagle smrti! Najprva in najpotrebnejša molitev za umirajoče je popolni kes. Na sodnji dan še le bomo izvedeli, koliko daš se je rešilo z obujenjem popolnega kesa še v zadnjem trenotka. Učenjak Francelin, seje izrazil nekoč: »Ko bi mogel prepotovati kot pridigar dežele, o ničemur bi ne pridigoval tolikokrat, kakor o popolnem kesu.“ Glejte nauk o popolnem kesu Vam podaje ta knjižica. Dragi čitatelji! Sezite pridno po tej knjižici. Naročite si jo za sebe, pa pošljite jo tudi svojim mof žem in sinovom na bojišče.
Cene: 1 komad 8 h, 15 komadov s poštnino vred 1 K, 100 komadov s poštnino vred 5 K. Manj kakor 15 komadov se po pošti ne pošilja. Denar je treba poslati naprej.

OBČINSKIM URADOM
se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru zopet na razpolago Prošnjo m
Potrdila za klanje telet in mlade živine.
Umetni (S|f%|| je štirikrat eeuejši kot pravi med ter bolj med «MilmtoE redilen nego meso in jajca. Babi se kot maža na kruh, za pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajša hripavost, zapeko, zaslizenost, obenem pa tudi krepi itd. Poskus Vas prepriča o isvrstnosti umetnega medu! Zavojček velja 35 vin. Naroča se pri: Josip Berdajs, Ljubljaše Zoljarska ulica Štev. 13, Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov za 4 krone.
Ure! Ure!'»«
1«
m
Kilti izbiri lit nizkih cerasti®,
mm
S 8
Cranio g||f||§ ^gribgr
urar, zl&tomer in oöalar,
Tegetthoffa cesta 3S. Prvi urar id glev.kelodm
Za vsako uro se jamči!
Predaj ske ure, SehafhaBsen, health, Omega, Items ; Za kratkovidne nova, zboljšana stekla
V večjo dobro urejeno mešano trgovino želi 15 let staro, močno in zdravo dekle, vešč slovenskega ln neu škega jezika stopiti v uk, f Iv. Selič pekarija Laški trg.
■■■■lil

Slovenci,
Naročajte
m razširjajte
Stražo!
MM ssiep s msll iFtšPBi&i la reti m raafci
?sdl sa obrok«, asst»«]. - Sramefaei
Nikfcmts remeet-vn FTiafesa srebra* ar»
Original e Kuhinjska
Budilka niklast* Poročal pretani Srebrne verižice
K
K W
Večletno jamstvo.
Nasi. Diefinger
Tiled. Feiirenbaeh
ijiif jg ččaigp
illlOS, e&sposhi ilS
Kupejem ztsteino is s rotor«.
11Ü1III
$ Ato.-
xy.xyKWs.xs.xs.
Vsake množinu
----= ir reč =-^~
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Celje.
Edina štaferskfi steklarska narodna trgovin«*
Na debelo !	Na drofesi®!
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
priporoča po na|iiiž]th cenah svojo bogato sslogo steklene M ceianaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvtrfww rm oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah ta *j®#A
Nafsolidnefša in ločna postrežba.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
sprejema vsa > tiskarsko široko spadajoča dela kakor; Sastuke. knjige, brošure, stenske In druge koledarje.
£b viž. župnijik» urade spovedne in milijonske listke s drsim, rdečim «H modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne e znan One napise. Zb, slavne občinske, šolske is drage orade uradne zavitke, oznanila, srnji»*, razglase, plačilne predpise, prejemu* potrdila Hd. Za obrtnike in trgovce pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake e črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila itd.
Brzojavni naslov: Cirilova tiskarna Maribor
B1IIHKIRBBIB
Trgovina tiskarne sv. Cirila
MARIBOR, v lastni hiši Koroška cesta štev. S
priporoča troje veliko zalogo raznega papirji, peresnikov, perm. Škatli k za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (barvanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, notices, pismenega papirja v mapah in škatljah, razglednic, itd. — Svete podob« (msJe, «*> like in stenske), razpel» vseh velikost», molitveniki, molski, svetbtjfe*. UtapaUi)). •— Storni» »lije sa andr in dr, — Postrežba točna in solidna