37 — Leto VI. PTUJ, 11. septembra 1953 glasilo socialistične zveze delovnih ljudi OREDKISTVO « OPRAVA PTUJ ICL.O. a hadstropj« rblepoji it 1» CEKOVH) RACUH pri narodni 8ANIQ podružnica PTOJ. STEV 643-T-3M ORBJOJ« OREDNISRI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK VRARL JOZI ROKOPISOM KB VRAČAMO - HSRA MARIBORSKA HSRARNA »BTNA NAROCMUU «00 DIM. POLLETNA »0 4« ČETRTLETNA tOO DIH Cena din 10.— Odločne besede, ki je pre- teklo nedeljo povedal predsed- nik Tito na račun italijanskega pohlepa po naši zemlji, komedij z vojaškimi enotami v bližini naše meje ter tiste, ki predstav- ljajo osnovo edino možni rešitvi tržaškega problema, so naletele na komentarje in odobravanje ne samo pri našem ljudstvu, temveč po vsem svetu. Komen- tarji iz zahodnih prestolnic go- vore O zmernosti, ki veje Iz Maršalovih besed in ki so pred- očile vsemu svetu smešnost ita- lijanskih vojaških demonstracij na naši meji ter strah pred aneksijo cone B, ki je že itak v jugoslovanskih rokah, na drugi strani pa naše neomajno stališče o tem, da se ne dopusti Italija- nom zasesti cono A. Naše ljud- stvo pa je predsednikove besede vrelo kot svoje ter polno jamči za njihovo vsebino. Ne glede na vse to pa je nedeljsko zborova- nje borcev primorskimi brigad ter ostalega ljudstva v tako ve- likanskem številu politični do- godek prve vrste, kateremu Je govor predsednika Tita dal med- narodno-političen pomen. In mednarodna ja\'nost zna dobro ceniti besede predsednika Tita, ki jih izreče v obrambo jugo- slovanskih nacionalnih intere- sov. ♦ Drugi dogodek mednarodnega političnega pomena zadnjih dni pa So volitve v Zahodni Nemčiji, ki so sc vršile istega dne kakor veličastno zborovanje na Okrog- lici v nedeljo, 6. septembra. Kljub temu, da s« volitve v par. lament pravzaprav notranjepoli- tična stvar vsake države, so litvam v Zahodni Nemčiji pri- pisovali vse večji, tudi zunanje politični pomen. Označevali so jih kot dogodek, Id bo v veliki merr. vplival na vse politično do- grajanje v zahodni Evropi, ki bo odločil ne važnosti za sodelova- nje Nemčije v zahodnoevrop- skem obrambnem sistemu na splošno ter še za odnošaje z Vzhodom še posebej. Vsega tega tudi ni zanikati, ker ni dvoma, da bi do vseh teh naštetih vpra- šanj zahodnonemški socialdemo- krati zavzemali, če bi na voli*'- vah zmagali, vse drugačno sta- lišče, kot ga zavzemajo Aden- auer in njegovi somišljeniki v CDU (Chr:«tHch-demokratische I IJnion). Toda Adenauer je izšel i® volitev silno okrepljen: od do- I sedanjih 160 poslancev je zlezel j na številko 244, kar pomeni v j zahodnonemškem Bundestagu I absolutno večino. Nemci Zahod- ne Nemč'onudnikov je prosilo LOMO Ptuj, da bi jih upošteval kot po- nudnike vsaj kratek čas, da bi lahko medčasno prodali svoje nepremičnine in premične stvari in s tem plačali del kupnine. Mladinci in mladinke, pozor! Vabimo vas, da se v nedeljo, 13. septembra udeležite mladin- skega festivala in »Dneva mla- d!4iskih delovnih brigad« v Ki- dričevem. Fričetek ob 8. un zju- traj. Po kulturnem in fizkultur- nem sporedu, po delHvi odliko- vanj udeležencem pet ali več mladinskih delovnih akcij si bo- ste lahko ogledali tovarno alu- minija. Poskrbljeno je tudi za mladinsko veselje. Vabimo vse brigadirje ptuj- skih mladinskih br'-g:ad. da se festivala In »Dneva MDB* v čim večjem številu udeleže. Vabljeni tndi starejši Občinski komite LMS Ha.jHHa Okrajni komite LMS Ptuj. Razprava o dr. Mosadiku bo javna Teheran 10. sept (UP). Po poročilu teheranskega tiska bo razprava proti dr. Mosadiku pred vojaškim sodiščem javna. Bivši vladni predsednik je se- daj v ječi. kjer ga še zaslišu- jejo. Poročajo, da so tajni agenti generala Zahedlja aretirali 500 kominformističnih voditeljev in častnikov, odkar se je pričela gonja proti nJim. Aretirali so enega od njih voditeljev dr. Na- mija in voditelja stranke »tretja sfla« kt fe podpirala Mosadiko- vo vlado. Nove uredbe, odloki in odločbe V št. 34 Uradnega lista FLRJ z dne 2. t. m. so objavljene sle- deče nove uredbe, odloki in odločbe: Uredba o rokih za pritožbe in o reševanju pritožb zoper od- ločbe o odmeri dohodnine Odlok o pravici dijakov sred- njih splošnih Izobraževalnih šol do vpisa na fakultete. Odločba o izročitvi v promet priložnostne poštne znamke ob desetletnici osvoboditve Istre in Slovenskega Primorja. Popravek uredbe o prisilni iz- terjatvi davkov in drugih pro- računskih dohodkov. *^tran 2 PTUJ?'«?ku- ririti v mesto, so Nf»mci začeli pretepati s palicami in pestmi. Demon«!e>ino f^rdo vedla visoko^oleo Veder- niftV ci-n Trn 'RIt-iVot^ in asistent Južne železnice SiegL Ko je nastala za Slovence naj- večja življenjska nevarnost, je prišel en sam stražnik in na- pravil za silo prehod. Vendar je druhal slovensko družbo raz- delila, odrinila dr. Žerjava in jurista Fetticha iz Ljubljane ter oba še posebej dejansko na- padla. Prvemu so iztrgali klo- buk in ročno torbico. Ostali del družbe je bil prisiljen nadalje- vati pot ob neprestanih napa- dih do Narodnega doma. Na- oglu Poštne ulice so Nemci za- čeli metati na Slovence kame- nje in zadel, več gostov. Kljub temu policija ni ukrenila niče- sar Pred Narodnim domom so se demonstranti ustavili, bom- bardirali poslopje s kamenjem in razbili več šip. Predsednik ^ Čitalnice je šel k okrajnemu glavarju m zahteval žandarme- rijsko asistenco Vendar je gla- var odklonil vsako intervencijo. Poslanec dr. Ploj Je hotel brzo- javiti namestništvu, toda brzo- javke niso sprejeli niti na po- šti nit) na kolodvoru, oddati so jo mogli šele drugi dan ob 7. uri zjutraj. Ponoči so nalepili Nemd po slovenskih hišah izzivajoče le- pake, zlasti na poslopje Čital- nice in odvetnika dr. Brumna. Obe zgradbi so pomazali z ne- ko belkasto tvarino. Pri tem je bil udeležen v prvi vrsti aka- demik Bratanitšch, ki je še drugi dan nosil obleko oškrop- lieno z enako snovjo. Pred dr. Bnimnovo hišo je bil navzoč tudi stražnik Marine, ne da bi kaj ulcrenil. Ko je hotel drugo jutro učenec trgovca Senčarja strgati z njegove hiše ponoči nabiti lepak, ga je nastavljenec tvrdke Blanke pretepel, pomoč- nikom, ki so prihiteli dečku na pomoč, je grozil z revolverjem. V nedeljo, 13. septembra, na dan skupščine, so zjutraj Nemci pričakovali Slovence pri vseh; vlakih in jih napadali. Vodila sta jih zopet Linhart in Brata- nitšch. Glavni naskok je bil iz- vršen po prihodu vlaka ob 9.53. ; Policija je "pustila tako ozek prehod, da so nemški divjaki goste lahko dosegli s palicami. Obenem so doSle Slovence ome- tavali s kemičnim črnilom na- polnjenimi jajci. V tem sta se odlikovala predvsem trgovec Sorko pa tudi Bratanitšch. ki je poškodoval z viioličastim ke- mičnim črnilom obleko in obraz trgovke Lize Kumer, ki pri slav- nosti niti nI bila udeležena; prav tako Je Bratanitšch polil s črnilom tudi tesarja Sume- njaka. Mnogo oškodovancev pa niti ugotoviti ni moglo, od koga so jajca priletela. Bratanitšch je napadel s palico tudi ekono- ma Grma in profesorja Ma^ilja ter ga na glavi občutno poško- doval. Ves dan so oblegali Nemci Narodni dom, obdelovali skup- ščinarje s kamenjem In polnje- nimi jajci, s katerimi sta bila oblita tudi posestnik Peter Mravljak Iz Sv. Antona na Po- horju in kmečki sin Franc Klep iz ptujske okolice. Med napa- dalci so se »odlikovali« železni- ški uradnik Lackner, visokošo- lec Kazimir, kniigovodja tvrdke Fiirst in uslužbenci trgovine Leposcha. Sodeloval^ so tudi sodni pisar Skerbiš pastor BShm, uslužbenci nemških tvrdk di- jaki deželne gimnazije: Blanke, Laibacher, Kamenšek in Kogler, železniška uradnika Siegl in 5ket. Zadnji je s palico prete- pel nekega slovenskega voznika. Policija je nastonala skrajno , pristrano- licaj nahrulll: »Drži gobec, pre- kleta baba!« Nato so jI še po- Skodo^'ali obleko z okrvavljeno palico in kemičnim črnilom. Pri ponočnih vlakih so odha- jajoče Slovence seveda zopet napadali, tako da se je moralo nekaj akademikov skriti v že- le2niiško pisarno. Ko je prišel vlak, jim je odkazal sprevodnik nerazsvetljen kupe, v katerem so bili nemški »burši«. Ti so napadali Slovence s tako silo, da so bili prisiljeni potegniti zasilno zavoro, izstopiti sredi proge in iti peš do Pragersskega, kjer so se napadi nadaljevali. Železniški uslužbenci so so- delovali z demonstranti. Lin- hart je v soboto ves popoldan konferiral v postajni pisarni, zato so se uradniki aktivno ude- leževali pri izgredih. Uradnik Peterka, ki je opravljal v tie- deljo popoldansko službo, je hotel poslati nekega železniške- ga delavca, da pokliče nemške demon-5trante k večernemu vla- ku. Delavec pa se je temu na- ročilu uprl. Isti uslužbenec je podil ponoči nekega slovenskega akademika s palico po peronu. Nemški izzivači so na kolodvoru naskakovali tudi druge sloven- ske potnike. Ogorčenje Je vzbujala pri vseh opisanih dogodkih pasiv- nost politične oblasti. Okralni glavar je v nedeljo popoldne sam izjavil dr. Žerjavu, da uvidi če se taki policiji ne za- 1 upa. Ni pa dovolil asistence j žandarmerlje dokler se po nje- govem mnenju ne zgod? ka.i »večjega ali huišega«. Orožni- kov ie bilo v Ptuiu sicer dovolj vendar so bili kasamirani ir ni«5o smeli braniti nanadencev Ptujski zagrlzencl so še v na- slednjih dneh napadali neka- tere Slovence, pri čemer so se posebno odlikovali srednješolci. Vseh napadov seveda v teh kratkih vrstah ne moremo pri- kazati. Omeniti pa moramo še, da so bili mnog, okoličani z vo- zovi pripravljeni, da bi se ude- ležili skupščine Ciril-Metodove družbe. Nemci in nemškutarji pa so zaprli dohode v mesto, da so slovenski kmetje morali ostati doma. Iz gornjega opisa je jasno, kakšne cilje so zasledovali nem- ški šovini.«rti in zatiralci sloven- skega ljudstva že pred 45 leti in še poprej. Pričakovali smo, da jih bo streznil zlom Avstri- je, praksa pa je pokazala, da so se po kratkem potuhnjenem molku v predaprilski Jugosla- viji spremenili v strupene so- vražnike in petokolonaše ki so se kot krvoločne zveri napi H slovenske krvi med Hitlerjevo okunacijo in hoteli uničiti slo- venski rod. N^ša heroiska NOV jih je temeljito poučila, da so jugoslovanski narodi budni ču- varil svojih pravic, samostoj- nosti in neodNHurnosti. Dogaja se, da skušajo kaki ostanki nacifa- šističnih elementov zopet dvi- gati svoje Izdajalske glave. Tem povemo, da spaštujemo vse na- rode. da hočemo z niimi živeti kot enakopravni ljudje, ki si gradimo z naivečiiml napori svojo socialistično domo\rlno In doprinsS^mo s svoio mednarod- no politiko največje žrtve za ohranitev .»svetovnega mira. Vsa- ko zločincko df^^anje pa ki bi na"? ho+elo motiti v našem raz- voiu ali kršiti našo stiverenosf bomo znali zatreti v kali. Za to nam le poroV naša nre^zViišena , iunaška .TT^A in z njo vsi jugo- "IniT/an^ski narod? W ni v celico, ker od udarcev ni mo- ■ gel c^oniti na noge Nesli so ga mimo celice, v katerj so ležali ostali tovariši. Svetislav Stefa- novič-Ceča, v tistem trenutku buden, Je pogledal skozi luknji- co in videl, kako neso Rankovi- ča. Zbudil je tovariše in jim rekel: »Leko so ubili!« Rankoviča so vrgli v celico z betonskim podom, po katerem so namenoma razlili vodo Tisto leto je bila strašna zima Da ne bi legel neposredno na zmrz- njen beton, si je Rankovlč po- ložil pod kolk hlebček, pod gla- vo pa posoda, za vodo. Tako se je mučenje !n pretepanje na- daljevalo štiri dni in noči. toda policiji se nI posrečilo, da bi po njem odkrila skojevsko organi- zacijo v Beogradu In Srbiji In razširila aretacije, da bi jo raz- bila. Na obraVnavi pred Državnim sodiščem za zaščito države so Rankovič, Colovie in Matijevič zanikali vso obtožbo, izjavili pa so da so prepričani komunisti. Med obravnavo 25. maja 1929 se je Rankovič slekel in pokazal sodniku odprte rane, ki so mu jih zadali januarja v Glavnjačl. Predsednik sodišča Rusomir Jankovič je poklical sodnega zdravnika, le-ta pa Je izjavil, da gre za kožno tuberkulozo. Tisti hip sta prišla v sodno dvorano agenta Vujkovič in Kosmajac, in obtoženci so vprizorill pravo demonstracijo proti policiji, ta- ko da je moral predsedujoči agenta odstraniti iz sodne dvo- rane Na koncu obravnave Je Petar Grubor vzkliknil: »Naj živi komunistična parti- ja! Naj živi Tretja Internacio- nala!sameznikov do ljudi, ki radi pridejo na zabavišče, ker jim je po težkem delu potrebno tudi razvedrilo. Tudi na veseli- ci 12. julija t. 1. je za pretep poskrbelo par fantičev, ki je končal na škodo Janeza Gašpa- riča. Ta je bU poškodovan po glavi in licu. Včeraj je bila v zvcizi s tem pretepom pred okrajnim sodi- ščem v Ptuju obravnava. Ob- toženemu Francu Horvatu iz Placarja št. 56 je obtožnica oči- tala, da je telesno ■poškodoval Janeza Ga.^pariča. Izid obravna- ve ob zaključku lista še ni bil znan. Dokaj radi poudarjamo po- ; vsod. kako .smo kulturni, ven- ' dar so razni -nrefeni niiančeva- nje in podobni pojavi dc' zgovorni dokazi, da bo treba še ' mnogo kulturnega prizadevanja, preden bodo ti pojavi izginili i?. naših navad in da bomo povsod in vsi res kulturni. Osebne novice Na tehnološki fakulteti TVS v Beogradu je diplomiral ing. Požlep Anton iz Ptuja. Česti- tamo! * Med 27. avgustom in 5. sep- tembrom t. 1. so prišli v Ptuj na privatne obiske za krajši in daljši čas iz Avstrije 3 moške in 4 ženske osebe. Mestni kino Ptuj predvaja: Od 11. do 14. sept: Vsi na morje, jugosl. film. — Tednik: Obisk turške delegacije, 15,—17 sept. Mesečnik Boni- facij, franc. film, — Tednik: Ovira je odstranjena. GOSPODARSKE VESTI Vojna pošta 1250-27 Zagreb je obvestila LOMO Ptuj, da je dr- i žavni sekretariat za narodno obrambo odobril, da se dvigne j nova zgradba v kolodvorski ' aleji še za eno nadstropje in da | je za to odobren kredit nad ' šest milijonov dinarjev. Tako bosta drug ob drugem dva ena- ko visoka stanovanjska bloka v kolodvorski aleji, od katerih je prvi že naseljen, drugi pa bo po 1. decembru 1953. Komisija za pregled požarne ' varnosti pri MLO Ptuj je pre- gledala v zadnjem času vrsto hiš v Ptuju in v okolici ter je ugotovila, da se nekateri hišni lastniki resno varujejo vsake nevarnosti in možnosti požara, dočim se pri posameznikih vidi, i da ne reagirajo na tozadevne nasvete in opozorila. Kolikor ne bodo tudi sedaj odstranjene vse nevarnosti, bo komisija po po- novnem pregledu predlagala kcizno vanje. ★ V sredo, 16. septembra, ob 8. uri bo v Ormožu pregled rodov- nišldh kobil, v četrtek, 17. sep- tebra, ob 8. uri v Ptuju, ob- enem pa bo tudi sprejem nara- ščaja v rodovniško knjigo. Na novo bo sprejem kobil do staro- sti 8 let z delno dokazanim po- reklom v rodovnik. Istočasno bo tudi licenciranje žrebcev. Tozadevno komisijo bodo tvo- rili trije člani. Obvezen je predvsem dogon vseh žrebcev nad 1 in pol leta starosti kakor tudi dogon že vpisanih kobil z naraščajem. Inšpektorat za kmetijstvo pri sekret, za gospodarstvo vlade LRS v Ljubljani je razposlal vsem OLO, MLO in Okrajnim zadružnim zvezam pregled dni in krajev, kjer bodo pregledali v teku meseca septembra in opozoril na važnost pregledov ter na potrebne administrativne in tehnične priprave, da bodo pregledi povsod uspeli. PTUJČANI! v soboto, dne 12. septembra, ob 20. uri in v nedeljo, dne 13. j septembra, ob 15. uri gostuje v ; Okrajnem gledališču v Ptuju ' izobraževalno umetniško dru- štvo »Ruda Sever« iz Gorišnice z »dramo z dežele« v štirih de- janjih »Učiteljica Pavla«. Igro je napisal znani slovenski pisa- telj in dramatik, Ptujčan, dr. Alojzij Remec. Drama »Učiteljica Pavla«, ki je nastala po prvi svetovni vojni leta 1921 je poleg »Magde« eno najkvalitetnejših Remčevih del in je med gledalci zelo priljub- ljena. Dramska sekcija IZUD »Ru- da Sever« iz Gorišnice je našim ljudem več ali manj dobro zna- na, saj jo uvrščamo med n%j- : boljši amaterski oder v ptuj- I skem okraju. Doslej so uprizo- ' rili »Učiteljico P^vlo« dvakrat v Gorišnici, z njo so gostovali v Veliki Nedelji, Središču in Ki- dričevem, v Ptuju pa bodo od- igi-ali zadnji dve predstavi. Kot gosta sodelujeta Zlatko Sugman (režiser) in Lado Danč (scenograf), v naslovni vlogi pa nastopa Marija Matjašičeva. VABILO V soboto, dne 12. septembra, ob 20. uri in v nedeljo, dne 13. septembra, ob 15. uri go- stuje v Okrajnem gledališču v Ptuju Izobraževalno umet- niško društvo »Ruda Sever« iz Gorišnice z dramo v štirih dejanjih »UČITELJICA PAVLA« Igro je napisal znani sloven- ski pisatelj Ptujčan dr. Aloj- zij Remec, zato tem bolj pri- poročamo obisk prebivalcem mesta Ptuja. — Režiser: Zlatko Sugman, kot gost. — Predprodaja vstopnic bo v petek in soboto od 15. do 17. uri pri gledališki blagajni v Ptuju ter eno uro pred pričetkom predstave. VabUeni! Obvestilo Agrarne interesente obvešča- mo, da referat za urejanje dr- žavnega zemljišk«;^a sklada (od- sek za agrarno reformo) do na- daljnjega ne porfuje. Stranke opKJzarjamo, da naj se v zadevah agrarne reforme ne obračajo na ta referat. O ponovnem pričetku poslo- vanja bomo stranke pravočasno obvestili. Iz pisarne Tajništva za gospo- darstvo OLO Ptuj Sef upravno pravnega odseka: Kolarič Ciril OBVESTILO Mestna komunalna ustanova Ptuj obvešča vse poljedelce, aa izvršeju čiščenje žitaric (po želji tudi luženje) od 10. t. m. dalje in to ob delavnikih od 7. do 15. ure v svojih prostorih pri Mest- ni žagi v Ptuju. Informacije da- je uprava klavnice v Ptuju. teL št. 76. MALI OGLASI HiSO v Hajdošah štev. 41 pro- dam. Zupanič Franc. RJAVO VOLNENO JOPICO, no- vo, sem izgubil v petek, 4. t. m. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Dr. Bru- men, Ptuj, CENE NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU v sredo, dne 9. septembra 1953 za liter, kilogram ali komad Vrtnine: čebula 25, paprika 20 —30, paradižniki 25, lubenice 20, česen 80, fižol (luščen) 40, fižol (stročji) 20, krompir 10, kumare 8, kumare (za vlaganje) 30, pe- teršilj 10, pesa (rdeča) 20, solata (endiv.) 30, solata (v glavah) 40, zelje (rdeče) 10, zelje (v glavah) 6 din. Maščobe: maslo surovo 400. Žitarice: ječmen 30, koruza 30, oveg 30, pšenica 35. Perutnina: kokoši 300—400, piščanci 300—600, gosi 300—600 Sadje in sadni izdelki: bre- skve 30—40, grozdje 50—60. ja- bolka 20, slive 20—25, kis 20. Mleko in mlečni izdelki: mle- ko 20, smetana 120, sir 50—80. jajca 12. udrihal s korobačem po hrbtu in obrazu. Bilo je nekako ob petih popoldne, ob pol osmih pa naj bi Krka-Stanisavljevič pri- šel v Tivoli. Treba je bilo vpri- zoriti nekakšen manever in one- mogočiti Vujkoviču, da bi are- tiral Stanisavljeviča. Edvard Kardelj je rekel Vuj- koviču, naj ga neha pretepati, ker bi mu rad nekaj povedal. »Tisto, o PO^ osmih v Tivoliju, je bilo geslo. Vi bi bili morali odgovoriti: »Tam je mraz«, ker pa niste odgovorili tako, sem vedel, da ste agent,« Tedaj je Vujkovič nadaljeval pretepanje in zahteval od tov. Edvarda Kardelja naj pove, kje je Stanisavljevič. Tedaj je Kar- delj rekel, da je sestanek dogo- vorjen ob osmih zvečer na Smartinski cesti. Pretepanje je prenehalo. Kakih deset minut pred osmo so Edvarda Kardelja vsega pre- tepenega prignali na Smartin- 6ko cesto. Agenti so blokirali vse bližnje ulice. Ura je odbila osem, Stanisavljeviča pa ni bilo od nikoder Bilo je že četrt na devet, pa ga še ni bilo Edvard Kardelj Je ostal sam na ulici, Vujkovič pa je na pragu neke hiše preklinjal. Ob pol devetih je bilo očitno, da Stanisavljeviča ne bo, da je Edvard Kardelj Vujkoviča po- tegnil. Stanisavljevič je v resni- ci ob pol osmih prišel v Tivoli, čakal Kardelja celo uro in se jezil, da ga ni. Drugi dan Je zvedel za aretacijo, hitro zapu- stil Ljubljano in nadaljeval pot proti ZSSR. Ko je Vujkovič videl, da Je nasedel, je začel takoj na ulici pretepati Kardelja s korobačem. Na policiji se je pretepanje na- daljevalo vso noč. Toda Vujko- vič ni mogel iz Kardelja niče- sar izsiliti Po dveh nočeh ne- prestanega pretepanja, se je Vujkovič odpeljal v Beograd, pred odhodom pa je odredil, naj Kardelja priženejo v Glavnjačo. Spotoma so Kardelja nekaj ur zadržali na zagrebški policiji, kjer so ga znova ,jretepali V Beogradu so Kardelja od- gnali v šesto nadstropje novega poslopja Uprave mesta, kjer so v mučenju sodelovali razen Vujkoviča še Kosma j ac. Tomič in Stanko\'ič. Mučenje je trajalo vso noč. čez dan pa je Kardelj še s petnajstimi tovariši ležal v podstrešni sobici. Med njimj so stalno sedeli žandarji, ki so tu- di za najmanjšo malenkost pre- tensli Kardelja in ostale tova- riše. V tretji noči mučenja sta Vujkovič in Kosmajac zgrabila Kardelja, odprla okno in ga, držeč Za noge, obesila skozenj. V takšnem položaju je ostal Kardelj več minut. Vujkovič je govoril: »Priznaj, pasja ti mati, ker te sicer vrževa na tlak, kakor sva storila z Nešičem.« Četrto noč po mučenju Je Vujkovič ukazal prinesti večjo vrečo in pri tem zagrozil: »V Donavo te vržemo!« Po desetih dnen takšne »pre- iskave« so Kardelja skupaj z ostalimi tovariši, ki jih je Iz- dal Kocmur odgnali v staro Glavnjačo Tudi tam so jih več- krat pretepli, toda ne v takšni obliki kakor v novi Glavnja«. Nekoč sem vprašal tovariša Kardelja kaj je v tistih trenut- kih čutil. »Kako spm se počutil, ko so me mučili? V vsem ti5;tem vzdušju udarcev malone sploh nisem čutil To je te5ko opisati. Niti za hip pa nisem pomislil, da ne bi mogel vzdržati.c V septembru 1930 je Državno ?odi«če za zaščito države Edvar- da Kardelia obsodilo na dve le- ti strogega zapora Kazen je od- sedel v Zabeli pri Požarevcu. Tako se je vrstil policijski poseg Za posegom. Čedalje več- je skupine komunistov so go- nili pred sodišče in pošiljali v kaznilnice, v Sremsko Mitro- vico, Lei)oglavo, Požarevac, Ma- ribor in Niš. Takratno vodstvo Partije, ki je bilo s političnim sekretarjem Martinovičem na čelu pobegnilo v tujino, potem ko je dalo direktivo za oboro- ženo vstajo, ni imelo z domo- vino nobene zveze. O tem pripoveduje Josip Broz: »Ena glavnih napak politične linije vodstva z Martinovičem na čelu je bila v tem, da sploh ni znalo presoditi položaja in razmerja sil. marveč se je s še nekonsolidirano Partijo, s Par- tijo, izolirano od množic, odlo- čilo za oboroženo vstajo proti monarhofašistični diktaturi. To je bila. najbolj milo rečeno, navadna pustolovščina ter zlo- činsko ravnanje z maloštevil- nim članstvom Partije in mla- dine Partija se je bila takrat komaj začela postavljati na no- ge in konsolidiratl Imela je ko- maj kakih 3500 članov, pri- bližno toliko pa je štel tudi SKOJ Neodvisni sindikati so imeli kakih 20.000 članov in | njihov vphv na delovme množi- ce v podjetjih torej ni mogel. biti velik. Partija je imela ne- znaten, zelo neznaten vpliv na kmete, pa tudi na velik del de- lavskega razreda. V vojski ni imela nobene zveze, kaj šele pozicije. Bila je torej osamlje- na, brez upanja na kakršnokoli pomoč širokih množic mesta in vasi, pri čemer je treba pouda- riti tudi dejstvo, da buržuazija še nj začela obračunavati med seboj. Čeprav je prišlo do ubo- ja poslancev HSS, se kmečko- demokratska koalicija ni posta- vila, tudi ni imela za to volje, na nobeno agresivno stališče proti režimu Pripravljena je bila na kapitulacijo, brž ko je režim pritegnil vajeti, priprav- ljena je bila tudi na sporazum Za manjše koncesije. Režim pa m hotel privoliti v to, ker mu je bila znana njena šibkost; ve- del je. da to ni tista sila, ki bi se je moral bati. Režim je vi- del večjo nevarnost v majhni, neurejeni Komunistični partiji Jugoslavije in prav zato je z vso silo navalil nanjo, da bi do- segel da mu več let ne bi bila nevarna, če je že ne bi mogei uničiti, česar se je najbrž na- dejal Da je bila šestojanuarska dik- tatura buržuaziie. 7l?isti pa veli- kosrbske buržuazije, dokazuje i dejstvo, da so Zakon o zaščiti države, ki je inkriminiral sle- herno politično delo strank, uporabljali proti predstavnikom delovnih množic, predvsem ko- munistov ne glede na nacional- nost, šele v drugi vrsti pa tudi proti • nekaterim srbijanskim meščanskim politikom. Značilno je, da nobenega srbijanskega politika po tem zakonu niso ob- sodili na robijo. Samo v enem primeru je bila izrečena zapor- na kazen, in sicer v custodia honesta, to se pravi, s pravico do olajšave in občevanja z zu- nanjim svetom Drugače pa so se vsi postopki proti srbijan- skim meščanskim opozicional- cem končali samo s policijskimi kaznimi.« Potem ko je Josip Broz tri mesece presedel v samici, so ga premestili v skupni zapor. Ta- krat so bili komunisti, politični krivci, popolnoma izenačeni s kriminalci. Proti njim so upo- rabljali vse vrste disciplinskih kazni, dvojne okove (okove na nogah in rokah, desna noga po- vezana z verigo z levo roko in leva roka z desno nogo), kratko vezanje, temna celica, trdo le- žišče in nešteto drugih (Dalje prihodnjič.) 5;tran 4 PTUJSKI TEDNTK Ptuj, II. septembra 1953 Hišni napis po starem *Zakai še imate na vaši hisi ploščico z nemškim napisom?* •Čakamo, da jo tisti sname in odnese, ki nam jo je prinesel in nabil!* Nevarnost za viniCarije »Ali si že slišal, kako stra- šijo gospodarji, da bo vsako noč gorela ena viničarija?* *Kaj pobiraš te čenče. Ali ne veš, da so vsi gospodarji člani Gasilskega društva!* Prevrnjeni tovorni avtomobil v Hajdini »Kako to, da se je na Hajdini prevrnil tovorni avto tako, da so mu kolega štrlela v zrak?* »Imel je premalo brzine, sicer bi se ponovno postavil na noge, ko se je parkrat prekucnil!* Nespremenjene cene v KZ Cirkovci »Ali je po svetu res tako malo ječmene kaše in koruze, da pro- dajate kašo po 94 din, koruzo pa po 60 din?* »Kaše in koruze je zadosti, le kupcev manjka, ki bi jo hoteli po starih cenah!* Od vinograda ni mnogo haska »Mati, zakaj ste tako nevoljni zaradi vinograda, ki ga bo od' kupila država?* »Zato, da se z njim ne bi še drugi jezili, ko pa sem se že jaz dovolj!* Pretep v Podvincih »Ali si štela, kolikokrat si v pretepu udarila Lačna in koliko- krat mene?* »To hi pa že morala vidva sa- ma šteti, drugače ne bojjta ve- dela, koliko mi dolgujetd* Samo do meje, ne pa v »Dečka, kaj vama je prišlo na pamet, da sta hotela »na črno* v Avstrijo?* »Saj nisva m.islili znašel kot po- slanec s predlogi in utemelji- tvami med soposlanci iz vse Slovenije, med politično in go- spodarsko razgledanimi borci za socializem, Vpoštevajoč vse to ponekod razmišljajo več, drugje manj. V mnogih primerih jim je treba pri tem pomagati s pre- udarnimi predlogi. Začetne izkušnje po vaseh In občinah kažejo, vrsta članov ZK in Socialistične zveze stvari ni vzela dovolj resno. Ponekod odlašajo z delom, ali so brez- brižni do dogovorjenega dela ali pa prepuščajo vse delo — skli- cevanje sestankov, sej, seminar- jev in zborovanj — okrajnemu funkcionarju, ki jim prihaja le v pomoč, namesto da bi za vse poskrbele osnovne organizacije. Tem je najbolj znano, kje je potrebno vabilu dodati več be- sed in pojasnil in kje manj ter kje zadošča samo obveščanje z listki in plakati. Kjer tudi sedaj niso aktivno na delu komunisti in člani ter funkcionarji Socialistične zveze, srečujemo več sledov politične- ga dela reakcije. Kjer gre za neplansko, nepremišljeno in ne- dosledno delo socialističnih po- litičnih delavcev, delo reakcije ni težko. Ni slučajno, da so v nekaterih vaseh in občinah v okraju že imeli seje, sestanke, seminarje in zborovanja po za- slugi aktivnih osnovnih organi- zacij ZK in SZ. Na drugi strani pa je še lepo število vasi in ob- čin, kjer s tem vsem niso še da- leč. Čeprav bodo volitve šele v novembru, ponekod s sestanki hitijo, pri tem pa pozabljajo, da ne gre pri vsem toliko za število sestankov kot za uspeh. Zato je boljše, da je teh sestankov brez priprav manj in da bodo napo- vedani sestanki m seje res te- meljito pripravljeni. V vaseh in občinah, kjer si komunisti in člani SZ do mno- žičnega sestanka niso na jasnem, kaj bo ljudstvo rekjo, tam ni mogoče govoriti o javnem mne- nju in političnem delu, ki sta rezultat njihovega političnega dela. Na takšnih sestankih se ne more razvijati vsestranska dis- kusija. O takšnem sestanku ni mogoče reči, da je bil dobro pri- pravljen in da imajo ljudje od njega mnogo konsti. Takih po- litičnih delavcev ni mogoče pre- pustiti situaciji, temveč jim je potrebna dobra pomoč. Brez vsakega uspeha je tudi nekonkretna agitacija. Ni si mogoče zamišljati odgovora na vprašanja v zvezi z zemljiškim skladom, odpravi vlničarskih in podobnih odnosov, davka, ru- bežev itd. brez konkretnih po- datl^ov o tem, koliko prvih ali drugih primerov je v vasi ali v občini. Težko je dajati odgovore na posploševanja. Če ni mogoče pojasniti, dg je tu ali tam pri- zadetih le nekaj primerov, v ime- nu katerih največkrat moleduje cela vas ali celo občina. Napačno je tudi omalovaže- vati vse pritožbe iK)sameznih udeležencev sestankov. Pri pre- veritvah teh se je doslej v šte- vilnih primerih izkazalo, da pri- tožbe večkrat niso neutemelje- ne. S pravilnim odnosom do zbrane množice, z mirnimi živci, s pravilnim pojasnjevanjem na- kazanih problemov in s pravil- nimi odgovori na vprašanja po- litični delavci najlaže dokažejo svojo naklonjenost ljudstvu in pripravljenost ng pomoč. Poslu- šati te treba vedno obe plati. Več izkušenj potrjuje, da sicer poskušajo še vedno izpodkopatl tla ljudem, ki so aktivni v delu socializem in jim pri eno- stranskem obravnavanju njiho- vih trditev in predlogov tudi uspeva. Pri upoštevanju obeh plati se šele pokaže prava slika. Naše ljudstvi! si zasluži, da smo nasproti njemu pozorni in vedno pravični. Ponekod čakajo na sestanek ali sejo pol ure, celo uro ali celo več, če se počasi zbirajo ljudje, ali pa je sestanek ali seja z nekaj ljudmi. Malo je primerov da bi se funkcionarji vasi ali občine znašli in tudi stopili do te ali druge hiše ali da bi celo pripeljali oddaljenejšega in celo priletnejšega člana ali funkcio- narja g seboj na vozilu, če jim je že na razpolago. Uvidevnost in uslužnost do ljudi pa prav nikdar ne škoduje delu in zgle- du političnega delavca, ki stori vse, da bi ljudstvu čimbolj po- magal in koristil. Kjer so ponudili kandidaturo temu ali onemu zaslužnemu mo- žu ali ženi, pa je ne sprejme, mu je ni treba vsiljevati, tem- več se je treba z ljudmi pome- niti o drugem kandidatu, ki bo v primeru izvolitve za poslanca z delom in svojim obnašanjem res predstavljal lik slovenskega ljudskega poslanca. Vse te probleme bo treba upo- števati pri bodočem političnem delu povsod na terenu, če hoče- mo, da bodo prišli po zaslugi vseh v^olivcev v zvezno in re- publiško skupščino res odlični sinovi in hčere našega ljudstva. Pred nekaj dnevi sem obiskal na domu prof, Luževiča, našel sem ga v njegovi delovni sobi ob klavirju in ko sva preigra- vala njegove s;kladbe, mi je tu in tam ušel pogled na pravkar »pečenega« petdesetletnika, ki je še poln življenjske sile, živih oči in rdečih lic, poleg tega pi» občutiš v njegovi notranjosti to- pel utrip in ljubezen do poklica — do glasbe. Ko sem nekoč kot študent vprašal nekega starega, že osi- velega glasbenika, za kakšen poklic bi se odločil, če bi se po- novno rodil, mi je orez pomisle- ka odgovoril: »Dragi mladi pri- jatelj! Mnogo je lepih poklicev, tudi donosnejši so nekateri — a jaz bi se zopet odločil za glas- bo.« Prijatelju Luževiču tega vprašanja nisem stavil, ker sem prepričan, da bi mi odgovoril isto. Vidiš, dragi Franjo, tako je naše srce, naša kri! Ko sva stopila s prijateljem k mizi, sva začel^ listati pa albu- mu. Pravzaprav ni nič posebne- ga tak albumček, posebno na prvi pogled ne. Ko pa listaš In ogleduješ fotografije, se ti spre- meni tak album v mogočen gra- fikon dela, vsaka stran pomeni toliko in toliko truda, vsaka fo- tografija zbora pomeni toliko in toliko nastopov in koncerlov. Koncert pa pomenr za nas glas- benike vaje, vaje in zopet vaje, me.sece in leta. Gledam nekatere slike. Prav- zaprav »hecna« stvar, če sediš takole ob petdesetletniku in imaš priliko, prepričati se na lastne oči, da je tudi ts resni možakar stopical nekoč v krilcu in z velikimi modrimi očmi gle- dal v bodočnost... Predolgo bi bilo, če bi se ustavljal na vsaki strani, zato si oglejmo le one, ki so pomemb- nejše Za <3elo in razvoj prof. Luževiča. Komaj i6-letni mla- denič je ustanovil in vodil skozi štiri leta pevsko cfruštvo »Slav- I ček« v Ptuju od 1. 1919 do 1924. O velikem pomenu, ki ga je imela slovenska pesem po prvi svetovni vojni v Ptuju, nimam namena pisati. Leta 1924 je slu- žil kaderski rok v Debru in ker so služili tam skoraj sami Slo- venci iz ljubljanskega in celj- skega vojnega okrožja, je imel kmalu sestavljen odličen zbor, da so imeli naši vrli Makedonci priliko, slišati našo lepo sloven- sko pesem. Po odsluženem ka- derskem rolcu ge je tov. Luževič vrnil v svoj rojstni kraj Teharje pri Celju. Tu je vodil spet razne zbore in nadaljeval študij glasbe na glasbeni šoli v Celju. Isto- časno je vodil mešani in mla- dinski'pevski zbor Prosvetnega društva ter moški pevski zbor »Slavec«, ki jc slovel po svojih uspelih koncertih po vsej Sa- vinjski dolini. Leta 1?29 se Je podal na višji glasbeni študij na Državno glasbeno akademijo v Zagi-eb, istočasno je poučeval v Zavodu za slepe. Po končanih glasbenih študijah na srednji in visoki šoli Glasbene akademije v Zagrebu 1.1935 je prevzel vod- stvo srbskega prosvetnega in arhierejskega pevskega zbora v Vršcu, poleg tega P® je bil pro- fesor glasbe (honorarni.) na" uči- teljišču. Zaradi neugodne klime se je leta 1937 preselil iz Vršca v Vukovar, kjer je prevzel me- sto dirigenta in zborovodje pri enem izmed najstarejših in naj- kvalitetnejših hrvatskih kult. društev: »Glasbeno i pevačko društvo Dunava. Skoraj 90- članski zbor je leta 1938 slavil pod vodstvom prof. Luževiča 75-letnico svojega obstoja in uspešnega delovanja. Med drugo svetovno vojno je društvo pre- nehalo s svojim delom, prof. Luževič pa je bil nameščen na gimnaziji, kjer je imel sijajen 140-članski mladinski pevski zbor, poleg tega pa je vodil privatno glasbeno šolo v Vuko- varu. Po osvoboditvi si je zaže- lel naš kulturnik priti v svojo ožjo domovino in naklučje ga je prineslo v Ptuj, kjer je leta 1919 začel. Na novem službe- nem mestu se je lotil z vso vnemo in njemu lastno energijo dela za ustanovitev gimnazij- skega pevskega zbora. To mu je tudi — in kakor sam zatrjuje, s pomočjo velikega razimieva- nja taKratnega dii-clrioi^a Fr. Stiplovška — na vsej črti uspelo. Zbor je štel Ca 120 pev- cev dijakov, poleg tega pa so v zboru pomagali tudi člani pro- fesorskega zbora. Gimnazijski zbor, ki je imel vsako leto več javnih nastopov, je že po dveh letih obstoja dosegel prvo me- sto na okrožnem tekmovanju mladinskih zborov v Mariboru leta 1947. Poleg tega je še po- magal kot dirigent in pevec pri SKUD »Jože Lacko«. Zal je tov. prof. Luževič pred leti zbolel na glasilkah, ki jih je zaradi velikega števila va,j gotovo preobremenjeval, zaradi čessar se je moral omejiti na individualni pouk. Danes po- učuje klavir na tukajšnji Glas- beni šoli, prosti čas pa uporab- lja za komponiranje. Napisal je razna dela za orkester, klavir in violino, glas in klavir itd. V načrtu pa ima še vse polno stvari in prepričan sem, da bo napisal še mnogo lepih skladb tako za naše najmlajše, ki se s prvimi koraki seznanjajo z glasbo kakor tudi Zg nas vse. To je le kratek oris dela na- šega glasbenega vzgojitelja in skladatelja tovariša prof. Fra- nja Luževiča, kateremu želim v imenu kulturnega Ptuja še mno- go plodnih in uspeha polnih let! Jože Gregorc Se nekaj opranju oblek Preden peremo, odparajmo ob- čutljive in drage gumbe, spni- mo gube, ki se dajo težko zli- kati in z nitjo zaznamujemo madeža Za volneno obleko pre- mešamo pest pralnega praška v mrzli vodi, nato prilivamo po- časi mlačno vodo. V to denemo obleko in jo nalahno drgnemo. Potem pa jo s stiskanjem dobro izplaknemo v mlačni vodi (ože- mati je ne smemo) in posušimo na obešalniku. Naravnati jo mo- ramo v pravo lego. 5e bolje je, če volnene stvari osušimo s fro- tirkami. Jopice in puloverje peremo ravno tako. Vzemimo za vsak komad novo milrico. Ce so oble- ke barvaste, dodajmo zadnji vodi nekoliko kisa. Tudi pri svilenih oblekah je važno, da nam ne oble'''o. Za rjave obleke damo v vodo kis, za modre in zelene galun, za rožnate in črne pa sol. Barva- stih oblek ne smemo str-aviti v Jrtiik z drugimi tkaninami, niti jih ne smemo zlagati mokrih. N^'l?olje je, da jih takoj posu- šimo. Rojstva, poroke in smrti v AVGUSTU LESKOVEC Rojstva: Gabrovec roj. Vido- vič Ivana iz Velike Vamice je rodila sina; Koletnik roj. Stubl- čar Ana iz Zg. Leskovca sina; Mere roj. Vindiš Ana iz Vamice sina. Porok v mesecu avgustu ni bilo. Smrti: Kmetec Jakob, roj. 1906, iz Gradišč štev. 4 — posestnik; Ivanušič Alojzija iz Velika Var- nice 55, 2 meseca stara; Kozel Jožef, roj. 1952, iz Velike Var- nice štev. 6; Kozel Jožef, rojen 1870, iz Skorišnjaka 16. PTUJ Rojstva v ptnjskii porodnišnici med 16. avgustom in 4. sep- tembrom 1953: Novak (Gajzer) Marija z Bre- ga pri Majšperku je rodila Branka; Simenko (Zemljak) Eli- zabeta iz Pobrežja 57 — Marja- I na; Kmetec (Zavec) Marija iz j Sikol 80 — Marijo; Brodnjak (Kampl) Helena iz Zg. Hajdine štev. 34 — Milana; Sprah (LaJi) i Marija iz Vičave 1 — Danico; Krepek (Krepek) Marjeta iz Kr- j čevine 48 — Terezijo; Kreft ; (Dolanc) Amalija iz Ptuja — i Alenko; Kmetec (Kolarič) Kata- rina iz Skorbe 46 — Ivana; Lu- bej Marija iz Nadol 46 — Fran- ca; Jurgec Marija iz Velovlaka štev. 8 — Daniela; Kosi Terezija iz Ivanjkovc 18 - Dragico; Ba- I kula Barbara iz Maribora, Par- j mova ul. 18 — Marjana; Vodo- j šek (Pleteršek) Neža iz Pleterja i štev. 10 — Ivana; Kostanjevec (Andoljšek) Kristina iz Kidri- čeva — Draga; Sitar Anto- nija iz Kungote 38 — Milana. Poroke v Ptuju 5. septembra 1953: Povše Janez, rudarski nadzor- nik iz Ljubljane in Simonič Ne- ža, trgovska pomočnica iz Ljub- ljane — Ob železnici 1. lega rok Vsaka gospodinja si mora vzeti čas za nego rok. Paziti mora, da si jih pri delu preveč ne zamaže. Kadar lupi krom- pir ali jabolka, čisti štedilnik ali jedilni pribor, pleve in kop- lje na vrtu, naj dene na roke rokavice. Sprva jo bodo roka- vice nekoliko ovirale, toda kma- lu se jih bo privadila. Vročih loncev in pekač ne sme nikdar prijemati z golo roko. Ce Si pri delu zmočimo roke, n. pr. pri pomivanju, jim mora- mo takoj umiti in dobro posu- šiti, Z zamazanimi in mokrimi rokami ne smemo hoditi okrog. Po kosilu in po večerji, ko je vse pomito, naj vsaka gospodi- nja za 10 minut sede, da si oči- sti nohte in namaže roke z mastno kremo. Voda, v kateri se bomo umi- vale, mora biti nn#hka, to se pravi, da ne sme vsebovati pre- več apnenca. V vrč vode dene- mo zvečer malo žličko jedilne sode al^ boraks^. Voda naj čez noč stoji, zjutraj pa jo izlijemu tako, da bo usedlina ostala na dnu. Dobro je tudi, če v vsako polovico litra vode zli jemo žlico glicerina. Zene z občutljivo ko- žo naj si nikoli ne umivajo rok tik pred odhodom z doma. (To velja zlasti za mrzle m vlažne dneve jeseni in pozimi.) Roke naj si otarejo z mehko brisačo, jih namažejo z glicerinom in spet zbrišejo. Glicerin namreč zbira vlago in Je zato priporoč- ljiv kot sušilno sredstvo. Da bo koža voljna, jo natrimo z mast- no kremo vsaj enkrat na dan. Preden gremo počivat, ne sme- mo pozabiti na to. Ce hočemo dobiti bele roke, si jih po delu večkrat namaži- mo z limonovim, kumarčnim ali paradižnikovim sokom. Roke pri gospodinjskem delu največ trpijo, zato jih moramo i tembolj skrbno negovati. Lepe, mehke roke so lahko ponos res vsake gospodinje. Državne gorske dirke na Ljn&eliu Preteklo nedeljo so bile na svetovno znanem prelazu Lju- belju na meji Jugoslavije ter Avstrije gorske dirke z udelež- bo vozačev iz vseh republik in inozem,skimi vozači iz Avstrije, Nemčije, Švico, Francije, Itali- je in Argentine. Obiskovalcev Je bilo ob 5040 metrov dolgi tekmovalni progi okrog 5000. Tudi Ptujčanov je bilo lepo število. Obiskovalce je presenetil večkratrki nemški prvak Hillebrandt s prikolico, ko je dosegel najboljši čas dne\'a. Presenetljive rezultate so poka- zali domači vozari in so se pla- sirali na lepa mesta kljub zasta- relim motorjem. Rezultati so bili sledeči: Do 125 ccm: 1. Ziah Bucalo (DKW), BiH, v času 6,33; 2. Co- co, STT 6,45; 3. Mrak Peter (DKW), Slovenija 6,48. Do 230 ccm: 1. WeingartJier, Avstrija, 5,44; 2. Djordje Milo- vančev (Puch), Srbija. 6,01; 3. Ludvik Mažera (DKW), Slove- nija, 6,06. Do 330 ccm: 1. Vračko, Avstri- ja, 5,49; 2. Edo Bočkaj (Triumph) Hrvatska 6,13; 3. Marinšek, Av- strija, 6,26. ff)o .lOOcom: 1. Aleksander Le- vaja (Gllera), Srbija, 5,42; 2. Stjepan Pažur (BM\V), Srbija, 5,48; 3. Kuhar, Sloveriija, 6,04. Prikolice do 600 ccm: 1 Fn>d- rich HiUebrandt (BMW), Nem- čija, 5,24; 2. Roland Benz (Nor- ton), Švica, 5,33;; 3. Barbarič, Srbija, 5,51, Prikolice nad 600 ccm: 1. Inž. Šnajder Boško (BMW). Hrvat- ska, 5,32i 2. Rudolf Kočh (BMW), Nemčija, 6,00; 3. Petro- vič, Srbija, 6,03. Avtomobili do 1100 ccm: 1.. Dušan Malerič (Porsche), Slove nija, 6,41; 2. Rafko Skerl (Amil- car), Slovenija, 6,45. Avtomobili nad 1100 ccm: 1. Dtto Mathe (Porsche), Nemči.ia, 5.30 (enorokj vozač); 2, Mikica Vukovič (Jaguar) Srbija. 5,50; 3. Inž. Leschka Skersis (Porschej, Nemčija, v času 5,55. Vesenjak Stanko Ze sedai mislimo na zimsko kuiturno-prosvetno delo v občini Starše Kultumo-prosvetno delo za- živi v Staršah šele pozimi. Lan- sko zimo je bilo to delo še do- kaj pestro. Bilo Je predvajanih precej uspelih, pa tudi neuspe- lih iger, ki so jih postavila na oder gasilska društva, mladin- ska organizacija ali IZUD Star- še. V delo je bilo vloženo mno- go truda, zato gre nastopajočim vse priznanje. Izbira iger pa ni bila vedno pravilna. Tako so pri- šla na oder dela, ki tja nikakor več ne spadajo. Naj omenimo samo igro »Danica, oprosti® v priredbi PG društva Tmiče, ki je po svoji vsebini zastarela in danes ni več primerna za pred- vajanje. Mladina je pokazala mnogo smisla za igranje, žal pa se je včasih lotila del, ki jim še ni bila kos. Za začetek bi naj mla- dina uprizarjala predvsem kraj- še in lažje igre. Najboljše je bila nedvomno naštudirana Schillerjeva drama »Kovarstvo in ljubezen«, ki jo je priredilo IZUD Starše. Isto društvo je pripravilo tudi prvo lutkovno igro, ki je prijetno raz- veselila naše najmlajše. V občini sta poslovali v pre- tekli zimi dve knjižnici in sicer: vaška knjžnica v Staršah in mladinska v Zlatoličju. Krog bralcev se je v tem času znatno povečal in to je najlepša zahva- la knjižnicama za njuno požrt- vovalno delo. Vršil se je tudi dvomesečni tečaj Prve pomoči, ki ga je obi- skovalo 32 deklet iz vse občine. Tečajnice so pokazale mnogo interesa za delo in so ob koncu tečaja z uspehom položile izpit. Društva starške občine pa imajo ob svojem kultumo-pro- svetnem udejstvovanju svoje probleme in težkoče. Manjkajo jim predvsem prosvetni delavci — režiserji, ki bi znali uspešno voditi delo diletantskih skupin. Se večji problem pa predstav- ljajo prostori. Sedaj so se vršile vse predstave v dvorani v Star- šah, ki je edina v občinL Ta pa je že delj časa v obupnem sta- nju. Zid Je okrušen in umazan, v oknih Je lepenka, po kotih pa Je polno pajčevine. Tudi kulis je vedno manj. Tako vse skupaj propada in ne najde se nihče, ki bi temu naredil konec. Prven- stveno bi se za to moralo po- brigati IZUD Starše, ki ima dvo- rano v oskrbi. Saj jim mora biti taka dvorana v pravo sramoto. Mislimo, da bi se lahko našlo toliko sredstev, da bi se dvorana vsaj pošteno očistila, pobelila in da bi se nabavilo šipe tn pri- merne rolete za okna. Tako bi dobila dvorana vsaj malo kul- tumejše lice. Sedaj se bliža jesen, nato zi- ma in prišel bo zopet čas, ko bodo društva uprizarjala svoja dela. Zelja pa Je, da bi tokrat postavljala na oder take igre, ki bodo pravilno vzgajala našega človeka v duhu novega časa. —ak.