STORMAN SE NOCE IZZA ŠTEDILNIKA
Stran 9
CELJE
Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta?
I NOVA" OKNA
reçlnost je v kvaliteti
oso 12 24 www.mik-ce.si
i EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
ECO OIL
03/4902440
InAROČIUod7.do 18.ureTocdJS,'A' 3"' * it E R A zrn0 na zrn0
UVODNIK I, kaj bi obkrožil?
Če se je Anton Aškerc v eni svojih balad spraševal »I, kam bi del«, se te dni slovenski volivci sprašujemo »1, kaj bi obkrožil«. V nedeljo, na naknadnem zakonodajnem referendumu glede tehničnega zakona o izbrisanih, namreč.
Nedeljski referendum vsekakor ni epilog dogajanja, ki se je v Sloveniji začelo februarja 1992 z izbrisom skupine okoli 18 tisoč ljudi iz uradnih državnih evidenc, nadaljevalo s počasnim reševanjem vprašanja v državnem zboru in pred petimi leti stopnjevalo z odločbo Ustavnega sodišča RS, da mora država popraviti krivice. Če pogledamo pragmatično, je bilo leto 1999 po svoje prav tako neugodno kot je letošnje, saj so bile obakrat državne volitve tik pred vrati. In jasno je, da je predvolilni čas najmanj primeren za reševanje tako občutljivih vprašanj. Zadnje mesece, po sprejemu tehničnega zakona konec novembra, se je klobčič le še zapletal. Iz drobnih, na videz še nedolžnih merjenj moči - čeprav težko opravičljivih, ker so bili ves čas v ozadju ljudje in njihove pravice - je prerasel v nerešljivo uganko.
Naš politični prostor je razdeljen, stranke vztrajajo trdno vsaka na svoji strani, vmes pa smo volivci, ki resnično ne vemo, kaj nam je storiti. Vsaj tisti, ki menimo, da je naša demokracija še tako mlada in ranljiva, da je ne gre prepustiti peščici izbrancev, da je prav, da sodelujemo v mehanizmih odločanja. Kako se torej odločiti, kaj obkrožiti v nedeljo?
Predlagatelji referenduma nas seveda pozivajo, da moramo biti proti temu, da se uveljavi zakon o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča. Nasprotniki vztrajajo, da se o človekovih pravicah ne more odločati na referendumu, zato tudi ne pozivajo volivcev, naj bodo »za«. Za piko na i Ustavno sodišče RS sporoča, da »z morebitno zavrnitvijo zakona na referendumu ne bo ugasnila dolžnost državnega zbora, da izvrši odločbo ustavnega sodišča«. Referendum s takšnim ali drugačnim izidom torej ne bo imel pravnih posledic za izbrisane, vsaj ne za skupino tistih (okoli 4 tisoč jih je), ki so doslej na osnovi drugih zakonov že uredili svoj status in pridobili dovoljenje za stalno bivanje.
Kaj torej obkrožiti? In zakaj sploh kaj? Samo zato, da ne bo šlo čisto v nič dobrih 600 milijonov tolarjev, kolikor znašajo stroški referenduma? Antonu Aškercu je bilo lažje -njemu se je odgovor »Tam, kjer si vzel!« ponujal kar na dlani.
KRATKE-SLADKE
Med najpomembnejšimi prireditvami v čast prazniku pa bo tudi nastop slovitih moških erotičnih plesalcev, svetovno najbolj slovitih Chippendales. Je prireditev v sklopu občinskih praznovanj zato, ker želi vodstvo občine dvigniti temperaturo v hladni in neprijazni pomladi, ali pa je napoved, da nas bodo še naprej slačili (gulili)? Morda pa je le dokaz, da občinsko vodstvo silno ceni erotiko, pa čeprav za ženske.
m>i
Fijakerski konj
Jože Stanič, bivši direktor Gorenja, zgrožen ugotavlja, da še avtomobili niso tisto, kar so nekdaj bili - 20 let se je namreč avto iz Laškega proti Velenju vozil kot fijakerski konj. Odkar je Stanič v pokoju, se cesta proti Velenju čisto drugače obnaša.
Prvoaprilski Novi tednik
Ne zgodi se pogosto, da bi tednik izšel ravno na 1. april. Skrbno prelistajte in preberite časopis in poiščite čim več prvoaprilskih. Na dopisnico napišite, koliko ste jih našli in tisti, ki bo uganil natančno število oziroma se mu bo čimbolj približal, bo nagrajen. Nagrade so: vstopnica za nastop atraktivne skupine Chippendales, ki se bo 10. aprila predstavila v dvorani Golovec ter tri hišna darila NT&RC.
Dopisnico pošljite do 6. aprila na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Vitanju deluje
Po dolgem oklevanju so se v Vitanju odločili in pred dobrim mesecem brez vsakega javnega odprtja sprožili delovanje čistilne naprava, ki je pred dvema letoma dodobra sprla krajane. Ker doslej še nihčé ni opazil, da naprava deluje, je to za vodstvo občine zadosten dokaz, da ne vpliva kvarno na okolje in da so bili vsi spori z bližnjimi sosedi povsem nepotrebni. (PRA)
Nagci za praznik
Celje bo svoj občinski praznik proslavilo s takšno kopico prireditev, da jih je res težko prešteti, kaj šele vse obiskati.
Odgovornost z imeni
V celjski bolnišnici zaostrujejo odgovornost za poslovanje na vseh ravneh Novi programi, nove naložbe
Celjska bolnišnica je lani dobila od zdravstvene zavarovalnice za 180 milijonov tolarjev manj denarja zaradi uskladitve cen 7. drugimi regijskimi bolnišnicami. Hkrati je presegla dogovorjeni program dela za 1.619 pacientov in stroške za zdravila za 18 odstotkov, kar je s še nekaterimi drugimi razlogi privedlo do 227 milijonov tolarjev izgube (1,7 odstotka celotnega prihodka).
Že v prvem polletju so zabeležili 209 milijonov tolarjev izgube, v drugem pa jim je z vrsto ukrepov, tudi zaradi zahtev sveta JZ, uspelo omejiti stroške. Pridobili so dodatne programe iz ortopedije, okulistike in žilne kirurgije, nekaj denarja pa so dobili tudi iz poračuna na račun delnega plačila po novem sistemu financiranja bolnišnic (po skupinah primerljivih primerov). Ravno od spremembe financiranja, ko bodo za zahtevnejše zdravljenje dobili več denarja, si letos obetajo boljše čase. Seveda ne bo šlo brez še bolj doslednega spremljanja stroškov. V bolnišnici tudi že konkretizirajo odgovornost predvsem predstojnikov od-
delkov, ki lahko in morajo vplivati na stroške poslovanja. Podatke bodo, kjer je to mogoče, spremljali tedensko. Tudi zato je direktorica Štefka Pre-sker izrazila upanje, da bodo poslovno leto zaključili brez izgub ali pa bo ta manjša od lanske. Prva dva meseca sta bila uspešna.
Strokovni direktor bolnišnice doc. dr. Radko Komadina je ocenil strokovno delo kot uspešno nadaljevanje prizadevanj iz preteklosti. Nenazadnje so lani vložili vso potrebno dokumentacijo za priznanje dveh kliničnih oddelkov (interne intenzivne medicine ter kompleksne obravnave poškodb). Med strokami, ki se izredno hitro razvijajo, je izpostavil tudi žilno kirurgijo. Po tem, ko so jo lani organizacijsko ločili od visceral-ne kirurgije, se je obseg dela v tej specialnosti povečal za trikrat. Pričakujejo, da bodo lahko storitve žilne kirurgije kmalu ponudili tudi izven meja regije. Ob strokovnosti je seveda potrebna ustrezna medicinska oprema. Ob sicer 85-od-stotni odpisanosti diagnostičnih in drugih aparatur imajo pomemben in drag CT aparat,
v nekaj tednih pa bo tudi v Celju mogoča preiskava z magnetno resonanco.
Računsko sodišče je včeraj SB Celje za poslovanje v letu 2002 v delu, ki se nanaša na nakup zdravil in medicinskega potrošnega materiala, izreklo negativno mnenje. V bolnišnici morajo v 90 dneh po prejemu revizijskega poročila - prejeli so ga v sredo in ga še niso mogli komentirati - pripraviti odzivno poročilo s popravljalnimi ukrepi. Računsko sodišče na osnovi pregledanega vzorca ocenjuje, da je bilo leta 2002 nepravilno oddanih za 910 milijonov tolarjev naročil za zdravila in za 1,784 milijarde tolarjev naročil medicinskega potrošnega materiala.
V okviru posodabljanja so prejšnji mesec začeli z izgradnjo novega travmatološkega oddelka v 3. nadstropju še nedokončanega dela bolnišnice. Gre za največjp letošnjo naložbo, ki bo skupaj z opremo stala 223 milijonov tolarjev, večino bo zagotovilo ministrstvo za zdravje. Za izvajalca je
V primeru vojne...
V Sloveniji smo lani opustili obvezno služenje vojaškega roka. Po zakonu o vojaški dolžnosti pa morajo območne izpostave za obrambo še naprej voditi evidenco vojaških obveznikov, ki bi jih bilo mogoče napotiti na obvezno služenje vojaškega roka v primeru zaostrenih razmer ali vojne nevarnosti.
Prvo seznanitev v Sloveniji s temi novostmi za obveznike, letnik 1986, so opravili v Celju, kjer je program seznanjanja, predstavitev možnosti zaposlovanja in predstavitev opreme in oborožitve slovenske vojske (SV) v treh dneh opravila celjska izpostava ministrstva za obrambo.
Matjaž Erjavec iz ministrstva za obrambo je povedal, da
obveznike seznanijo z njihovimi pravicami in dolžnostmi v miru in v primeru vojne ogroženosti ali zaostrenih razmer. Seznanitev samo pa izkoristijo tudi za predstavitev vseh možnosti za zaposlovanje v SV. Mladim obveznikom predvsem ponujajo trimesečno prostovoljno služenje v enem od štirih slovenskih učnih centrov. Prav tako jih seznanijo z možnostmi za zaposlitev v obvezni rezervni sestavi, predstavijo pa jim tudi zaposlitvene možnosti.
V SV pričakujejo, da se bo za prostovoljno služenje odločilo od 300 do 500 mladih, saj je prav prostovoljno služenje odlična priložnost za preizkus lastnih zmožnosti in tudi interesa za bodočo redno za-
bilo izbrano podjetje Renia iz Celja, ki bi naj gradbena d« končalo do začetka ju|^ Travmatološki oddelek 1 imel 44 postelj v triposteljn sobah s sanitarijami, bolniši ca pa bo pridobila tisoč k« dratnih metrov novih površj
Nova organizacija dela ambulanti za tromboteste ra veseli dnevno najmanj 200bo nikov. Za odvzem krvi v labi ratoriju, odčitek testov in rapijo v ambulanti se jim zd ni treba več drenjati v avli, i jih naročajo na ure. Do juni bodo predvidoma v račun, nik vpisani vsi pacienti in n hovi podatki, tako da bo de še bolj tekoče.
MILENA B. POKU
Na volitve
poslitev v SV. Za vse tri ponujene oblike zaposlitve so lani prejeli 1.220 vlog, zanimanje za vse oblike zaposlovanja v SV pa je največje prav na območju celjske izpostave.
Na območju celjske izpostave za obrambo so z vabili na seznanitev s pravicami in dolžnostmi obveznikov povabili 650, v vsej državi pa 12.500 državljanov, ki bodo v tem letu dopolnili 18 let starosti. Odziv je bil množičen.
Podobne predstavitve za vabljene bodo sredi aprila v Slovenskih Konjicah, Šmarju in Šentjurju, proti koncu meseca pa v Velenju, Žalcu in Nazarjah.
BRST
Seznanitev obveznikov so izkoristili tudi za predstavitev enot, opreme in oborožitve slovenske vojske. V Celju jo je pripravil 20. motorizirani bataljon s sedežem v vojašnici Celje, vsem, ki jih je to zanimalo, pa so ob opremi in oborožitvi predstavljali tudi zloženke z vsemi informacijami o zaposlitvenih in drugih možnostih, ki jih ponuja slovenska vojska.
V soboto se je v Naro nem domu v Celju Svet stranke Nova Sloven ja. Poročilu predsednik stranke dr. Andreja Bajti ka o aktualnem političnen dogajanju je sledila razpra va, med katero so potrdi smernice letnega delovne ga načrta stranke pred litvami v evropski parla ment in državni zbor.
NSi se bo, je povedal prei sed nik sveta stranke Lojze Pe terle, na državnozborskih : evropskih volitvah predsta vila samostojno, pri čeme so cilji stranke vsaj dva s< deža v evropskem in najmai deset sedežev v državnem pa lamentu. Svet se je zavzel z novelacijo koalicijskega spo razuma s SDS, ki bo vsebo val tudi nov program za de lo vlade v senci. Stranka bo dala pobudo za praznovanj obletnice prvih demokratii nih volitev, v parlamentu p bo proti predlogom spre memb volilnega zakona pred volitvami. Hkrati so ; zeli še za hitrejše sprejemanje evropske zakonodaje ' parlamentu, na nedeljskeB referendumu se bodo jasni izrekli proti zakonu, ki ga rt zaznamuje skrb za ■ nost, ampak vprašljiv odnos do slovenskega osamosvajanja, kot članica evropski ljudske stranke pa NSi pol pira sprejetje evropske ustavne pogodbe še pred evropskimi volitvami. Sprejeli sO še sklep, da se v državne®! zboru razišče vloga nekdanjega predsednika države Mf lana Kučana v zvezi s sprejo manjem »še zadnjih evropj skih diktatorjev, >ljudem vsff ski<, ki zasedajo stolčke v sosednji državi, pa pomaga do prihrankov,« kar se jim zA nedopustno in moralno spot"
Po seji sveta stranke so M peljali še konferenco NSi, n? kateri so udeleženci potrdi; li. sklepe sveta stranke, resolucijo o Kučanu pa le stem delu, ki zadeva spreje®
beloruskegapredsednika W;
kaščenka.
Tanja Čajavec
Mladinski center brez direktorice
Direktorica MCC Tanja Čajavec je na seji sveta zavoda v torek odstopila. Razlogi naj bi bili bolj osebne narave, MCC pa zapušča po letu in pol dela. Trenutno je na računu MCC-ja 50 tisoč tolarjev, vendar pravi, da to ni razlog za njen odstop.
Ključni razlog so še vedno neurejene razmere v MCC-ju, katerega soustanoviteljici sta Mestna občina Celje in KŠCR. »Že v začetku marca sem občini povedala, da bom do maja odstopila, če se ne bo razrešilo tisto, kar je bilo obljubljeno na januarski seji,« poudarja Čajavčeva. Takrat so svetniki sprejeli sklep, ki bi omogočil, da MCC dobi le enega ustanovitelja, saj KŠCR že lep čas ne izpolnjuje svojih obveznosti. Izpelja-ř na bi torej morala biti celotna reorganizacija. Čajavčeva r pravi, da bo njen odstop lah-î ko to pospešil: »Pri izboru no-I vega direktorja morata oba i ustanovitelja dati soglasje. [ Treba je spremeniti tudi sta-[ tut, saj ta vsebuje ime in prii-' mek direktorja. In če svet zavoda ne funkcionira oz. eden od soustanoviteljev ne ve, kaj naj stori, potem je pravi čas, da se naredi vse, da se zavod ohrani.« Predstavnikov KŠCR-ja na seji sveta zavoda ni bilo.
»Letos nismo dobili od nobenega ustanovitelja niti tolarja. Porabili smo denar, ki smo ga prihranili od lani in ne vidim več možnosti oz. nimam več volje, da bi prosjačila za plače za zaposlene, za plačilo elektrike. Ko bo MCC posloval kot javni zavod in , bo imel te osnovne stroške f pokrite, se bo lahko normal-j no delovalo.« i Na naslednji seji sveta za-[ voda, ki bo predvidoma 16. P aprila, naj bi izvolili v. d. di-j; rektorja, Čajavčevi pa od vče-
fraj teče enomesečni odpovedni rok.
ŠPELA OSET Foto: GK
Poceni prodani študenti
KŠCR bodo jutri doletele še ene volitve. Tokrat jih prireja iniciativna skupina, katere nekateri člani se za novo vodstvo borijo že od spornih volitev marca 2002. Iniciativna skupina bo volitve izvedla na izrednem občnem zboru, ki ga sklicujejo na podlagi 312 podpisov, to naj bi bila več kot tretjina članov, kolikor za sklic izrednega občnega zbora zahteva temeljni akt KŠCR-ja. Občni zbor z volitvami za predsednika kluba bo ob 19. uri v Celjskem domu.
Kot smo v Novem tedniku že poročali, je tudi prejšnje t. i. vodstvo z Danijelom Kociprom na čelu izvedlo nekakšne volitve, ki so bile 3. marca v prostorih nekdanjega Art kina Metropol. Izvoljen je bil Samo Lazar s Polzele (to, da je bil izvoljen nekdo, ki sploh ni iz Celja, temeljni akt KŠCR-ja tako ali tako prepoveduje). Kot smo že poročali in po podatkih našega vira, ki želi biti iz razumljivih razlogov neimenovan, so za udeležbo na volitvah mladi dobili 5 tisoč tolarjev in tudi plačan prevoz iz Ljubljane oz. Maribora. Na volitvah pa so dobili tudi listek, na katerem so bila navodila za obkroževanje -katero številko je bilo treba obkrožiti za »zmagovalno« kombinacijo.
Na jutrišnjih volitvah bodo ukrepi strožji. Glasovali bodo le tisti, ki bodo imeli člansko izkaznico KŠCR-ja, veljavno študentsko izkaznico ali indeks in osebni dokument, tisti, ki pa še niso člani KŠCR-ja, pa bodo morali prinesti tudi potrdilo o vpisu. S tem bi radi preprečili, da bi glasovali tudi tisti, ki morda fakultete niti od zunaj še niso videli, kaj šele, da bi res obiskovali katero. To naj bi se namreč dogajalo na volitvah 3. marca.
Navodila za obkroževanje na volitvah 3. marca
1\jdi za iniciativno skupino se govori, da bo plačala nekaj denarja vsem tistim, ki bodo prišli na volitve. V trenutnem »vodstvu« KŠCR-ja pa naj bi imeli pripravljenega protikandidata in vsem, ki bi glasovali zanj, naj bi spet plačali pet tisočakov.
ŠPELA OSET, foto GK
Comet stavka
Kljub pripravljenosti uprave, da se pogovori o vseh odprtih vprašanjih, se je vodstvo Sindikata KNNS-Neodvisnost, ki deluje v Co-metu od avgusta, med članstvom pa ima manj kot tretjino vseh zaposlenih, odločilo, da bo danes stavka. Tudi pogajanja v torek popoldne, ki so se je udeležili tudi predstavniki ostalih dveh sindikatov, so bila neuspešna.
Sindikat KNNS-Neodvi-snost je že pred enim mesecem na vodstvo podjetja naslovil pet zahtev, od katerih je uprava štiri zavrnila kot neutemeljene. Zato so se pogajali predvsem o zahtevi po dvigu plač, čeprav predsednik uprave Marjan Lorger trdi, da v podjetju izpolnjujejo vse zakonske in pogodbene obveznosti, ki so povezane s tem. Ker bodo v kratkem končali s prenovo motivacijskega sistema, ki bo vsem zaposlenim prinesel nekoliko višje plače in ker potekajo tudi pogajanja o pa-
nožni in podjetniški kolektivni pogodbi, je Lorger stavkovnemu odboru predlagal, naj stavko odloži. Vendar je pogajalska skupina v torek ponudbo zavrnila, saj ocenjujejo, da so izčrpane vse možnosti za drugačen razplet pogajanj.
Nasprotno v upravi Come-ta trdijo, da za stavko ni prav nobenih vsebinskih razlogov,
ker pa stavka po njihovem ni v skladu s kolektivno pogodbo, je ne bodo plačali. Uprava Sindikat KNNS še opozarja, da bodo družbi in vsem zaposlenim, ne le stavkajočim, naredili veliko škodo, saj lahko že kratek zastoj proizvodnje ali pa negativni glas o dogajanju v Cometu, povzroči odpoved naročil.
JI
Smisel sejma v izobraževanju
Specializirana sejma Flora in Poroka, katerih namen je predvsem izobraževanje, je konec tedna po oceni organizatorja družbe Celjski sejem obiskalo preko 18 tisoč ljudi.
»Zaradi podatka, da je izobrazbena struktura pridelovalcev relativno slaba, vidim smisel in cilj tega sejma v izobraževanju,« je ob otvoritvi
Uspešno prebrodili leto
Zaključni račun Mestne občine Celje za lani je na prihodkovni strani izkazal dobrih 93 milijarde tolarjev, odhodkov pa je bilo za dobrih 150 milijonov tolarjev manj.
Čeprav niso ustvarili vseh načrtovanih prihodkov, predvsem na račun neprodaje lastniškega deleža v družbi Celjski sejem in zaradi manjše prodaje zemljišč in poslovnih prostorov, je zaključni račun še uravnotežen, saj je bilo tudi odhodkov manj od načrtovanih. V to leto so prenesli 960 milijonov obveznosti iz lanskega leta, kar je dobra dvanaj-stina letošnjega proračuna in to ne bi smelo povzročati večjih težav pri uresničevanju letošnjih načrtov. Občina pa je dolgoročno zadolžena za 120 milijonov tolarjev na račun letos najetega kredita.	BS
sejma Flora povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But. Poudaril je tudi, da bodo vrtnarji in cvetličarji ob vstopu v Evropsko unijo morali postati bolj konkurenčni, čeprav je to ob cenejšem uvozu iz Nizozemske težko. Pri predlogu sekcije cvetličarjev in vrtnarjev, da bi država znižala davek na rezano cvetje, je minister But sicer znova obljubil podporo, čeprav finančno ministrstvo za 10 odstotkov pridelovalcev, kolikor se jih ukvarja s pridelavo cvetja, trenutno nima posluha.
Malo manj pozornosti pa je bilo letos posvečeno sejmu Poroka, čeprav je bil po mnenju organizatorjev ta vsebinsko bogatejši od lanskega.
ROZMARI PETEK Št. 13-1. april 2004 -
KJE SO NASI POSLANCI?
Interpelacijsko drsanje
Opozicijski naskok na vladno koalicijo, ki sta ga sprožili SDS in NSi, sta preživela oba interpelirana ministra, zdravstveni Dušan Keber (podprlo ga je 47 poslancev, proti njemu jih je glasovalo 28) ter notranji Rado Bohinc (podprlo ga je 46 poslancev, proti njemu jih je glasovalo 30). Hkrati pa so si opozicijski poslanci nabrali novih predvolilnih točk in podpore volivcev. Volk sit in koza cela.
Največja žrtev interpelira-nja je znova SLS, kjer dokazujejo da niso nikakršni osli, saj gredo ti samo enkrat na led. V SLS se očitno pred vsakimi volitvami odločijo greti dva stolčka, vladnega in opozicijskega, za kar jih volivci nagrajujejo z vse manj glasovi. Četverica poslancev SLS, med njimi tudi šentjurski Jurij Malovrh, je sklenila temu narediti konec in v javnem pismu predsedniku Janezu Podobniku sporočila, da bi bilo glasovanje za interpelacijo v nasprotju s podpisano in še vedno veljavno koalicijsko pogodbo, SLS pa bi tako (spet) izgubila verodostojnost. To bi pred bližnjimi evropskimi in dr-žavnozborskimi volitvami lahko imelo dolgoročne negativne posledice za stranko. Četverica je poudarila, da bi morala stranka najprej izstopiti iz vlade, šele nato pa podpreti interpelacijo. Na glasovanju je nato polovica (5) poslancev SLS podprla obe interpelaciji, druga polovica pa se glasovanje ni udeležila. V parlamentarnih kuloarjih je bilo slišati, da je Podobnika pismo dodobra razbesnelo, govorice, da uporniki ne bodo smeli kandidirati na jesenskih volitvah, pa so po prespani noči v stranki označili za nesmiselne.
Med interpelacijskimi razpravami so se oglašali tudi naši poslanci. Tako je Jože Kavtičnik (LDS) dejal, da bo še naprej podpiral ministra Kebra tako na strokovni ravni zaradi njegovih prizadevanj za implementacijo zdravih vrednot v našo družbo kot tudi na osebni ravni zaradi njegovega poguma, da se je lotil reforme zdravstvenega sistema, kjer gradi na prednostih, ki jih ljudje nosimo
v sebi in jih še nismo v celoti izkoristili. Poslanec ZLSD Bojan Kontič pa je ugotavljal, da po kritični presoji Ke-brovega ministrovanja »nima razloga, da ministru v tem trenutku ne bi verjel. To, da minister ni član moje stranke, pa zame ni dovolj tehten razlog za nezaupnico.« Velenjski poslanec je stopil v bran tudi notranjemu ministru iz svoje stranke, govoril je o reševanju pritožb zoper policisti, zraven pa dodal, da »ne razumem tistih, ki obsojajo ministra zato, ker spoštuje odločbo ustavnega sodišča, to je narobe svet.«
Veliko gorkih na Bohinčev račun pa sta povedala predstavnika opozicijske SDS: Rudolf Petan, ki je govoril predvsem o zapletu v zvezi z izbrisanimi, in vranski župan Franc Sušnik. Ta je med drugim ministra kritiziral tudi zaradi »nedela, neaktivnosti oziroma zgrešenih postopkov pri kreiranju in oblikovanju politike lokalne samouprave. Zaradi ministrovih postopkov se je še okrepil centralizem, kriv pa je tudi, da se ni izvedel prepotreben postopek regionalizacije in oblikovanja pokrajin.«
Interpelacijo proti ministru Kebru je podprl tudi poslanec SMS Marko Diaci, čeprav je po njegovem minister očitke nasprotnikov zelo solidno zavrnil. »Za interpelacijo bom glasoval zaradi Splošne bolnišnice Celje. Minister namreč ni uporabil instrumenta, ki ga omogoča zakon o.zdravniški službi, s čimer bi lahko ohranil integriteto celjskih zdravnikov, pacientom pa vrnil zaupanje v to ustavno,« je šentjurski poslanec obrazložil svoj glas. Naslednji dan pa je nagovoril kar televizijske gledalce, ki so spremljali prenos seje državnega zbora: »Spoštovane gledalke in gledalci. Letos je čas volitev in interpelacije so sestavni del tega volilnega leta. Problem izbrisanih bomo preprosto rešili po novembrskih volitvah z ustavnim zakonom, ki je tudi edini primeren za rešitev tega problema. Najlepša hvala za pozornost.« In se nato vzdržal glasovanja.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Kako so glasovali?
	Keber	Bohinc
Marko Diaci (SMS)	ZA	NI GLASOVAL
Jože Kavtičnik (LDS)	PROTI	PROTI
Bojan Kontič (ZLSD)	PROTI	PROTI
Milan Kopušar (LDS)	PROTI	PROTI
Jurij Malovrh (SLS) NI GLASOVAL		NI GLASOVAL
Rudolf Petan (SDS)	ZA	ZA
Franc Sušnik (SDS)	ZA	ZA
Marija Ana Tisovic (NSi)	ZA	ZA
Poslanca Franc Lenko (DeSUS) in Mirko Zamernik (SDS) sta bila odsotna in nista glasovala.
Z dobrodelnim koncertom v Narodnem domu v organizaciji NT&RC in Glasbene agencije Petan so zbrali 620 tisoč tolarjev za ultrazvočni aparat za novorojence na odseku za neo natalno pediatrijo na Gine-kološko-porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Celje.
Na predvečer materinskega dneva, 25. marca, so brezplačno nastopili New Swing Quartet, Oto Pestner, Majda
Petan, Alenka Godec, vokalni skupini Pinocchio in Cvet, Viki Ašič st. s prijatelji in kvartet Grmada, prireditev pa je povezoval Tone Vrabl. Na kvalitetnem koncertu (za res dobro ozvočenje je dobrodelno poskrbel Viki Ašič s.p. iz Celja, za dobro organizacijo pa osebje odseka neonatal-ne pediatrije), ki bo prav gotovo vzpodbudil še ostale, da se vključijo v akcijo pomoči za čim hitrejši nakup novega aparata, so nastopajoče in
S čisto vodo v praznik
Po dvestodnevnem poiz-kusnem obratovanju bo v Celju jutri predsednik slovenske vlade mag. Anton Rop, v prisotnosti članov diplomatskega zbora, direktorja sklada ISPA Lluisa Riere Figuerasa in drugih gostov slavnostno odprl Centralno čistilno napravo, kar bo tudi prva in največja prireditev ob bližnjem občinskem prazniku.
Čistilna naprava, ki so jo za 7,5 milijona evrov v dobrem letu zgradili ob Savinji v Rifengozdu, velja v Evropi za vzorčno, je pa tudi prva naložba iz strukturnega sklada ISPA, ki jo je ta financiral v 60 odstotkih. Partnerja pri naložbi sta bila še okolj-sko ministrstvo in Mestna občina Celje z denarjem, zbranim s taksama na onesnaževanje voda.
Čistilno napravo je gradil dunajski VA Tech Wabag, partnerja sta bila velenjska Ve-grad in Gorenje. Prava tovarna za čiščenje odplak je zgrajena za 85 tisoč populacijskih enot in se razprostira na 26 tisoč kvadratnih metrih. Izvajalci so zgradili tudi dovozno cesto do naprave, podvoz pod železniško progo in mostom,
poslušalce pozdravili direktorica Splošne bolnišnice Celje Štefka Presker, predstojnik Ginekološko-porodniš-kega oddelka primarij Vladimir Weber in podžupan MOC Stane Rozman, vsem nastopajočim in tistim, ki so že prispevali za ultrazvok, pa se je zahvalila primarij dr. Zlata Felc, ki je tudi pobudnica za akcijo zbiranja sredstev.
Do ponedeljka, 29. marca, so se darovalcem, ki smo jih objavili v prejšnji številki Novega tednika, pridružili še Fotokopy Celje, občim Braslovče in Vojnik, Hermi Velenje, Mercator d.d.. Hospic Velenje, Rezilna orodja Felix, Celjski sejem d.d. in sin-
dikat 00 Triglav d.d. Območna enota Celje.
Celjski sejem je prispeval 513.854 tolarjev, ki jih je zbral z licitacijo šopkov na minulem sejmu Flora in Poroka, Mercator pa 500 tisoč tolarjev. Skupaj se je zbralo na računu 5.770.674 tolarjev, kar je že zelo blizu potrebnim osmim milijonom, kolikor stane nov ultrazvočni aparat.
Akcija se seveda nadaljuje, organizatorji pa upajo, da se bodo v zaključku akcije pridružili še novi dobrotniki in bi tako do jeseni lahko kupili želeni aparat.
TONE VRABL Foto: ALEKS ŠTERN
most čez Savinjo in križišče z glavno cesto v Tremerjah. V kratkem naj bi pričeli urejati še peš pot do Celja po desnem bregu Savinje.
Prireditve ob celjskem občinskem prazniku se v knežjem mestu začenjajo danes, v četrtek, zaključile se bodo konec meseca, osrednja slovesnost s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj pa bo na praznični dan, 11. aprila. Podrobnejši program je Mestna občina Celje objavila v posebni knjižici, skupaj s predstavitvijo letošnjega častnega meščana Celja Jožeta Maroka ter dobitnikov zlatega, srebrnih, bronastih in kristalnega celjskega grba.
Slavnostna otvoritev celjske Centralne čistine naprave bo v petek, 2. aprila, ob
11. uri. Podjetje Vodovod kanalizacija, ki upravlja z napravo, pa v sodelovanju z Mestno občino Celje v soboto med 10. in 12. uro pripravlja tudi dan odprtih vrat. V tem času bodo za vse, ki jih zanima delovanje čistilne naprave, pripravili organizirano vodenje.
BRST
Romarji v Mariazell
Srednjeevropskega katoliškega shoda v avstrijskem romarskem kraju Mariazell se bo od 21. in 23. maja udeležilo tudi več kot 5,000 slovenskih romarjev.
Shod pod geslom Kristus, upanje Evrope pripravlja osem škofovskih konferenc iz Madžarske, Poljske, Češke, Slovaške, Avstrije, Slovenije, Hrvaške in BiH. Skupno naj bi se ga udeležilo okoli 90 tisoč romarjev, so sporočili na novinarski konferenci ob koncu dvodnevnega 6. srečanja glavnega odbora za pripravo shoda, ki je bilo v ponedeljek in torek v Domu sv. Jožeta v Celju.	IS
Danes znana usoda
Včeraj je bil zadnji dan, do katerega je najemnik Zdravilišča Rimske Toplice Saša Baričevič moral skleniti dokončne dogovore z nekaterimi podjetji o sodelovanju pri oživitvi zdravilišča. Ali mu je to tudi uspelo, nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti, saj se, kot je dejal, »zadeve še urejajo«.
Glavne pogodbe za oživitev zdravilišča bi morala biti podpisana že pred dvema mesecema, a je Saša Baričevič, ki mu je v projekt uspelo pritegniti tudi zreški Unior, vlado prepričal, da je rok podaljšala do 31. marca. V tem času naj bi z Uniorjem, ki je v prenovo zdravilišča pripravljen vložiti tako znanje kot kapital, sklenila dokončne dogovore še z ostalimi vlagatelji. Kot je znano, so se za sodelovanje pri oživitvi več kot 13 let zaprtega kompleksa zanimali še Nova Ljubljanska banka. Zavarovalnica Triglav in Mobitel. V projekt, vreden 26 milijonov evrov, naj bo vstopilo tudi nekaj manjših vlagateljev, Baričevič pa računa še na nepovratna sredstva iz evropskih strukturnih skladov, s pomočjo katerih naj bi pokril petino naložbe.
V Uniorju, ki bi prevzel gostinski in turistični del, so pred dvema mesecema optimistično napovedali, da bi prve goste lahko zdravilišče sprejelo že konec prihodnjega leta. Saša Baričevič, ki je zaradi dosedanjih slabih izkušenj nekoliko bolj previden, čas prenove podaljšuje do leta 2006.	J'
Ženska, ki diha za sejem
Prva služba Brede Obrez Preskar, zaprisežene Kozjan-ke, ki jo je v knežje mesto najprej pripeljalo šolanje, kmalu zatem pa ljubezen, je bila v
razstavljajo. »Pomembni so tudi strokovni, družabni, kulturni in zabavni dogodki. Zato se trudimo pripraviti toliko zanimivih dejavnosti, da
družbi Celjski sejem - čeprav lahko obiskovalec, ki si prise je že kot dijakinja preizku- de ogledat katerega od naših
šala z delom v večjih organizacijah. Zaradi štipendije je bila nekoliko vezana na In-grad. Ker pa so jo bolj kot računovodstvo zanimali zunanja trgovina in tuji jeziki, kot pravi danes, ni »našla poti do njih«.
Čeprav se daleč najbolj razgovori, ko govori o sejmih, prav poseben nasmeh na njenem obrazu zaigra, ko jo vprašate po družini. 13-letni sin Alen je, tako kot soprog Vlado, navdušen športnik. »Alen trenira košarko. Vlado pa zelo rad kolesari in uspelo jima je, da sta tudi mene navdušila za šport...« Družinica v redkih prostih trenutkih (ti so prilagojeni razporedu sejmov v posameznem letu) najraje odide na morje ali na smučanje. Če je le mogoče, pa vsak teden obiščejo tudi Bredine starše, ki še vedno živijo v Koz-jem.
Že kot pripravnica je prišla na Celjski sejem. V hiši je prehodila vse faze - od dela v računovodstvu in tajništvu, pa, počasi, do vse bolj zahtevnih del. Po pol leta so ji pripravništvo skrajšali in jo, kot pravi, vrgli v vodo. »Splavaj ali pa se potopi,« se spominja besed, ld jih je vzela zelo resno. In splavala. Da-
nes je namestnica direktorja uprave najuspešnejše sejemske hiše v Sloveniji, ter direktorica podjetja Step, ki je v stoodstotni lastni Celjskega sejma. »Pred 13 leti, ko smo začenjali, za Celjski sejem niso bili lahki časi. Vendar smo dokazali, da pravi. In dodaja, da so se učili pri velikih mojstrih sejemske dejavnosti, predvsem pri Nemcih, čeprav je ta dejavnost v vsej Evropi, v recesiji. V Sloveniji oziroma vsaj v Celju te po njenih besedah zaenkrat ni čutiti; prihodnost sejemski dejavnosti v Sloveniji naj bi obetale predvsem ozko specializirane strokovne sejemske prireditve. »Prednost Slovenije v sejemski dejavnosti predstavljajo dober geografski položaj, vstop v EU, meja z JV Evropo in dobri odnosi z državami nekdanje Jugoslavije,« meni. In, ne brez ponosa, doda, da za letošnji 37. MOS, kralja slovenskih sejemskih prireditev, pripravljajo veliko mednarodno poslovno konferenco, na kateri so sodelovanje že obljubili predstavniki najmanj desetih držav.
Sicer pa, pravi, za organizacijo dobrega sejma še zdaleč ni dovolj, da ljudem ponudiš nove hale, kjer lahko
sejmov, na njem preživi v dan.«
In ker kljub dejstvu, da vsak obiskovalec sejma najmanj devetkrat toliko denarja kot na sejmu pusti v okolici, celjskim sejmarjem doslej še ni uspelo doseči, da bi mesto zares zaživelo s sejemskimi prireditvami, je skupaj s Tatjano Šti nek iz LPC pred časom prišla na idejo, kako vzpodbuditi dihanje regije s sejemskimi prireditvami. »Začeli smo ustanavljati grozd, imenovan Grozd PSM - prireditve, sejmi, mestna jedra. Osnovni namen je ljudi, ki prihajajo na sejem, pritegniti, da bi v Sloveniji ostali več dni in si ogledali tudi druge znamenitosti v regiji,« pravi in dodaja, da jo je presenetil dober odziv, saj je k pripravi projekta novega grozda pristopilo kar 23 predstavnikov podpornih ustanov.
Intuicija, ki ji pove, kdo od številnih, ki za to prosijo, je res potreben pomoči, ji je pred časom namignila, da bi zbiranje sredstev za ultrazvočni aparat, namenjen novorojenčkom v celjski porodnišnici, med razstavljavci in med obiskovalci sejma naletel na pravo mesto. Ni se zmotila; njena ideja, da bi prodali šopke, ki so jih cvetličarji in mojstri flo-ristike izdelovali minuli teden na sejmu Flora, je doživela neverjeten odziv. S prodajo šopkov so zbrali več kot 500 tisoč tolarjev. »Zahvala gre našim razstav-Breda Obrez Preskar ljavcem - cvetličarjem, ki so darovali cvetje, floristom, ki so šopke izdelali in seveda obiskovalcem, ki so jih kupili,« pravi, še vedno presenečena nad uspehom te prve »njene« humanitarne akcije.
Povsem jasno je, da v sejemski dejavnosti vidi svojo poklicno prihodnost in poslanstvo. »Organiziranje posameznih sejmov si je dokaj podobno in lahko bi se nam zgodilo, da bi zapadli v rutino. Ampak tisto, kar te pritegne, da vztrajaš in se razvijaš, ne glede na vse, je po eni strani konkurenca, po drugi pa so to vedno novi izzivi in ideje. Najprej si jih je potrebno izmisliti, jih domisliti in nato zanje navdušiti še kolege. V družbi, kjer nas je zaposlenih le 18, je pomembna zavest, da vsi delamo za isti cilj. Čeprav v naši dejavnosti veliko govorimo o številkah, gre pri vsem, kar počnemo, v resnici predvsem za ljudi...«
ALMA M. SEDLAR
Za novorojence že skoraj 6 milijonov
Nastopajoči na dobrodelnem koncertu v Narodnem domu
A
ji. Zanemarila je vlogo čebel kot opraševalk kmetijskih rastlin, delo čebelarjev pa razume kot volon-tersko.
Katastrofa zaradi insekticida
Spregledala pa je še nekaj. Odkar se je na tržišču v večjih količinah pojavil insekticid Gaucho, se čebelje družine zmanjšujejo. Zadnje raziskave v Franciji so potrdile, da so vzrok za propadanje čebel insekticidi, ki vsebujejo imi-dakloprid in fipronil, sestavino Gaucha. Kmetje so lani insekticid začeli uporabljati na sončnicah, ogrščici in koruzi, letos pa naj bi se zaradi zatiranja koruznega hrošča poraba Gaucha še povečala. »Poleg tega naj bi bilo letos na trgu že kar 90 odstotkov koruznih semen
preventivno namočenih v Gaucho, kar bo imelo katastrofalen vpliv ne le na čebelje družine, pač pa tudi na podtalnico,« opozarja urednik pri Čebelarski zvezi Slovenije Janez Mihelič. Vladi in kmetijskemu ministrstvu so zato že večkrat svetovali, naj nemudoma prepove uporabo insekticidov, ki vsebujejo omenjeni sestavini.
V tem tednu jim je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prvič odgovorilo. Njihove analize sedmih odvzetih vzorcev so v šestih primerih pokazale prisotnost imidakloprida. Na osnovi dobljenih laboratorijskih rezultatov pa je Nacionalni veterinarski inštitut podal strokovno mnenje, da imi-dakloprid ni bil glavni razlog za odmrtje čebel, zato zaenkrat še ne razmišljajo o prepovedi uporabe.
ROZMARI PETEK
Kdaj dom za starostnike v Štorah?
Bivši internat primeren za prenovo, zastoj pri prenosu lastništva
Čebelarji pogostokrat čebelje panje selijo na različne konce Slovenije, odvisno od tega, kje cvetijo rastline, ki dajejo različne okuse medov. Problem zato ni vezan zgolj na regije, kjer gojijo predvsem koruzo. Zahtevek, da morajo čebelarji posedovati zemljišča, pa ob tej praksi tudi ni več tako logičen.
'W
Čebele za zapahi
Čebelarji jeseni pričakujejo katastrofo - Insekticid res ni kriv za odmiranje čebel?
Osem tisoč čebelarjev iz cele Slovenije opozarja vlado in kmetijsko ministrstvo, da bodo trenutne razmere v kmetijstvu in kmetijski politiki čebelarje pripeljale v krizo. Zaradi neurejenega statusa ne bodo deležni podpor, novi insekticid pa jim bo pomoril čebele.
Po programu razvoja podeželja tisti čebelarji, ki nimajo lastnih
zemljišč ali vsaj 20 panjev čebel, ne bodo upravičeni do plačil z naslova reje avtohtonih pasem, čebelarjev, ki bi ustrezali pogojem, pa je zgolj 70. »Ministrstvo za kmetijstvo nas očitno ima za desetega brata,« pravi tajnik Čebelarske zveze Slovenije Anton Tomec. »Načrtno nas odrivajo od sredstev, pri tem pa pozabljajo na vlogo, ki jo imajo čebele pri opraševanju. Dr-
žava bi morala že zaradi tega vsakega čebelarja obravnavati enakopravno, ne glede na velikost panjev. Prav smešno pa je tudi pogojevanje čebelarjenja s posedovanjem zemljišč. Saj čebel ne moremo privezati na domači pašnik!«
Država je po mnenju čebelarjev spregledala upe Čebelarske zveze, ki želi avtohtono kranjsko čebelo enakomerno ohraniti po Sloveni-
Zamisel štorskega Desusa in društva upokojencev o izgradnji doma starejših občanov je stara najmanj osem I let, šele pred tremi leti pa so bili storjeni prvi koraki s strani države za uresničitev te-' ga projekta, a žal jalovi. Danes nad to naložbo še vedno visijo vprašaji in vprašanja, na katera bodo morali zdaj odgovoriti pristojni politični funkcionarji na zasedanju državnega zbora in seji državnega sveta.
Gre za internat bivše srednje kovinarske šole v Štorah na Lipi z več kot tisoč kvadratnimi metri površin. V tem objektu je danes krajevna enota Pošte Slovenije, centralna plinska kurilnica za naselje Lipa, v delu objekta je zasebno stanovanje, v prizidku pa Telekomova centrala. Še do lani je bila tam tudi kuhinja za delavce družb nekdanje Železarne Štore, katere lastnik je republiški stanovanjski sklad. Lastnik večine objekta, v katerem naj bi bil bodoči dom upokojencev, pa je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
Objekt ni primeren
Leta 1996, ko naj bi se začeli postopki za izgradnjo bodočega doma starejših obča-
Srečko Janžekovič, predsednik DU in stranke Desus v Štorah: »Zakaj v Štorah še vedno ni doma za starostnike. so pogosta vprašanja naših občanov na občnih zborih in drugih podobnih srečanjih.«
nov, so si na prošnjo župana Občine Štore Franca Jazbeca zgradbo in prostore nekdanjega internata v naselju Lipa ogledali odgovorni ljudje z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki so ocenili, da objekt ni primeren za prenovo.
Leta 2001 so zainteresirani iz občine Štore z županom Jazbecem na čelu na ministrstvo za šolstvo, znanost in šport naslovili prošnjo, naj objekt na Lipi uvrstijo v nacionalni program odprodaje državnega premoženja v letu 2002, kar pa se
(so)investitorja ali da se organizacijsko in kadrovsko povežejo s celjskim domom upokojencev, tako da bi bil dom v Štorah oddelek Doma upokojencev Celje. Prvi predlog pomeni, da bi bilo treba čakati še eno leto na razpis, v domu upokojencev v Celju pa je ta čas v teku večja in finančno zahtevna investicija.
Naj ministri odgovorijo
Ker se vsa zadeva nikamor ne premakne, se bo zdaj znašla na zasedanju državnega zbora, ko bo na poslansko vprašanje moral odgovoriti minister Vlado Dimovski (ali še kdo drug), odgovoriti pa bodo morali tudi na seji državnega sveta, kjer je prav tako pristalo vprašanje iz Štor. V Štorah pa se po vseh letih čakanja in ignorance ne morejo sprijazniti s čakanjem na nov nacionalni program in nov razpis za podelitev koncesij, kar se bo zgodilo šele konec leta 2005. V občini Štore je že danes približno 1.200 upokojencev in ni jih malo, ki si želijo preostanek življenja preživeti v domu za starostnike, a ne kjerkoli v Sloveniji, ampak čim bližje svojemu kraju in svojim najbližjim.
MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ
ni zgodilo in to dejstvo je odločilnega pomena za vse nadaljnje (neuspele) poskuse in postopke. Ob tem je treba še povedati, da na šolskem ministrstvu niso nikoli nasprotovali prenosu lastništva.
Objekt je primeren
Oktobra lani je v Štore spet prišla komisija z ministrstva za delo, družino in so-
cialne zadeve, si spet ogledala objekt in tokrat spremenila prvotno mnenje ter ocenila, da je objekt primeren za prenovo in potrebe bodočega doma starejših občanov.
Januarja letos je bil v Štorah sestanek z državnim podsekretarjem na omenjenem ministrstvu in takrat je podsekretar Davor Dominkuš navzoče opozoril, da Štore niso zajete v zdajšnjem nacionalnem programu izgradnje
domskih zmogljivosti, da torej z državnim denarjem zaenkrat ne bo mogoče graditi. Povedal je tudi, da bi bilo treba za potrebe starostnikov v celjski regiji v prihodnje zagotoviti od 60 do 100 novih ležišč ter da bo ponovni javni razpis za podelitev koncesij šele jeseni leta 2005. Na tem sestanku pri štorskem županu je podsekretar Dominkuš predlagal dve rešitvi: da se v Štorah odločijo za zasebnega
Nekdanji internat za srednješolce bi v Štorah radi uredili v dom upokojencev. Foto: GK - Št. 13-1. april 2004 -
GOSPODARSTVO
Iz Tuša v Klasje in nazaj
Ko se nekdo po treh letih vrne v podjetje, iz katerega je odšel kar čez noč, potem je bodisi nor ali pa hraber. Matjaž Pavčič je oboje - noro hraber. Če bi bil drugačen, se pri (vsaj za naše razmere) rosnih 33 letih ne bi mogel pohvaliti, da je v komaj šestletni karieri okusil več kot marsikateri mene-džerski maček. Najprej je Mirku Tušu pomagal graditi danes tretji največji trgovski imperij v Sloveniji, potem pa se je lotil reševanja Klasja, ki je v času njegovega prihoda veljal za skoraj že odpisanega. Želel je pač postati predsednik uprave in se izkazati v kriznem vodenju. To je navsezadnje tudi študiral, saj je na ljubljanski ekonomski fakulteti končal smer menedžment.
Za peke, od katerih so mnogi imeli več delovne dobe kot on let, je sprva veljal za »navadnega smrkavca, ki nas ne bo učil, kako je treba delati.« No, za marsikoga je to še danes, vendar mu je v manj kot treh letih uspelo dokazati, da se ni prav nič petelinil, ko je napovedal, da bo Klasje potegnil iz najhujšega. Cena, ki jo je plačal za to, je, vsaj tako trdi, zelo visoka. Psihični in fizični napori, na katere je mnogokrat poskušal pozabiti s pravim mladostnim žu-riranjem, kar mu je pri kon-zervativcih prineslo še nekaj dodatnih črnih pik, so mu, pravi, od sedmih odnesli kar štiri življenja.
Že ko je prišel na Reslje-vo 16, je dal vedeti, da v Klasju ne namerava dočakati penzije. »Pričel sem štamfat, ne pa tudi smučat,« je večkrat rad poudaril. In da bo odšel takoj, ko bo podjetje začelo tekoče poslovati pozitivno. To se je konec preteklega leta tudi zgodilo, zato odločitev, da odide več kot eno leto pred iztekom mandata, niti ne čudi.
Bolj čudi vrnitev k Mirku Tušu. Pa ima, tako kot ža vse svoje odločitve, tudi za to povsem preprosto pojasnilo. Med tremi ponudbami, od katerih je ena prišla iz Preventa, druga pa iz Žita, se je odločil za tisto, ki mu bo omogočala, da bo lahko čim več časa preživel s svojim prvorojencem, ki ga pričakuje v maju.
JANJA INTIHAR
Zamenjava v vrhu Klasja
Danes je vodenje celjskega Klasja prevzela 38-letna magistra ekonomskih znanosti Dragica Murko, ki je od leta 2002 tudi direktorica Ptujskih pekarn, s katerimi Celjani že od lani poslovno sodelujejo. Dosedanji predsednik uprave Matjaž Pavčič se je z današnjim dnem zopet zaposlil pri svojem bivšem delodajalcu Mirku 1\išu, kjer je prevzel mesto direktorja poslovne uprave.
Dragica Murko, sicer doma iz Markov-cev, poslovanje Klasja zelo dobro pozna, saj je bila v podjetju od lanskega oktobra pro-kuristka. Kot je povedala, se zaradi nje vizija Klasja, ki mu bo, kot se je dogovorila z nadzornim svetom, posvetila na teden samo po dvajset ur, ne" bo spremenila. »Nadaljevali bomo z racionalizacijo in kadrovskim prestrukturiranjem ter delali na čim večji prepoznavnosti krovne blagovne znamke. Za naložbe, predvsem v posodobitev pekarske opreme, bomo vložili okrog 100 milijonov tolarjev,« je glavne cilje v letu 2004 napovedala Murkova.
Direktorica Ptujskih pekarn Dragica Murko je od danes tudi predsednica uprave celjskega Klasja.
Čeprav je Matjaž Pavčič v preteklih treh letih opravil že precejšnji del sanacije, jo čaka v Klasju še veliko dela. Podjetje ima namreč še vedno izgubo, ki je lani znašala preko 92 milijonov tolarjev.
JI, Foto: GK
Korak nazaj za blagor steklarne
Rogaška Crystal ima nov nadzorni svet - Kompromis lastnikov in upnikov - Premoženje še vedno večje od dolgov
Mali delničar Miran Strmčnik, eden od »kolovodij« januarskega punta sla-tinskih steklarjev, je prejšnji teden mrkega obraza zapuščal skupščino družbe pooblaščenke Rogaška Crystal. Bil je na seznamu petih novih članov nadzornega sveta, vendar se je pred sejo kandidaturi odpovedal. Iniciativni odbor malih delničarjev, ki je zahteval sklic izredne seje in je tudi predlagal nove nadzornike, je moral namreč popustiti pod pritiski in preklicati odpoklic predsednika nadzornega sveta Roberta Rudolfa.
Ker je ostalo prostora le za štiri nove člane, se je Strmčnik umaknil v korist neodvisne finančne strokovnjakinje Marinke Pucelj. »Ne vem, kaj stoji za vsem tem, menim pa, da bo kmalu vse jasno,« je napovedal.
Za večino sodelujočih na seji pa je njegov umik predvsem pomenil, da napetost v staklarni popušča. Tudi predsednik uprave Rogaške Crystal Emil Štukelj je prepri-
čan, da je razplet na skupščini prvi korak k uspešnemu reševanju zapletenih finančnih razmer. »Skoraj stoodstotna podpora predlaganemu nadzornemu svetu je bila znamenje upnikom, da smo v steklarni enotni in da nam je zares veliko do tega, da čim prej izplavamo iz krize.«
Nov nadzorni svet, v katerem sta še dva predstavnika bank upnic in predstavnik države, se bo prvič sestal že v prihodnjih dneh. Sprejel naj bi program finančne reorganizacije steklarne in celotnega holdinga, ki med drugim predvideva dezinvestiranje v višini treh milijard tolarjev. Katero premoženje bodo najprej prodali, Štukelj ne želi razkriti. Pravi le, da se bodo poskušali znebiti vsega, kar ne sodi v njihov osnovni posel, to je steklarstvo. Prodajali ne bodo zgolj zgradb ali zemljišč, ampak celotna podjetja z delavci vred.
Dezinvestiranje so zahtevale tudi banke upnice, ki jim steklarna po sicer neuradnih podatkih dolguje preko 8 milijard tolarjev. Z vsemi de-
Bogner bo gradil v Celju
Nemško podjetje Bogner, za katerega je v minulih letih opravljala dodelavne posle skoraj vsa tekstilna industrija na Celjskem, bo del proizvodnje s Kitajske preselil v Slovenijo. Na območju stare Cinkarne v Celju bodo še pred poletjem začeli graditi tovarno, v kateri bo okrog 500 delovnih mest. V vodstvu Bognerja so že napovedali, da bodo pri zaposlitvi imele prednost tekstilke s celjskega območja.	PRA
Kandutijeva brez razrešnice
Delničarji Ingrad Koncema so na ponedeljkovi skupščini imenovali nov nadzorni svet, v katerem bodo naslednja štiri leta Franc Vetrih, Marjan Gaberšek in Valentin Rime.
Razpravljali so tudi o poslovanju v letu 2002 ter sklenili, da dosedanjim članom nadzornega sveta in direktorju Samo Štantetu, ki je vodenje Ingrad Koncema prevzel junija tega leta, podelijo razrešnico. Beati Kanduti Šumej, ki je bila direktorica pred Štantetom, razrešnice niso podelili.
Predvidoma maja bo še ena skupščina Ingrad Koncema, na njej pa bodo med drugim obravnavali tudi poslovanje v letu 2003. Kot je povedal Samo Štante, so v podjetju lani ustvarili dve in pol milijardi tolarjev prihodkov iz prodaje in minimalni dobiček. Približno tolikšne prihodke pričakujejo tudi letos.	JI
Čudežna voda
Direktor celjskega podjetja G-trade Uroš Godec, ki že vrsto let oskrbuje slovenski trg z izbranimi kozmetičnimi in parfumskimi izdelki, je v torek v Slovenijo pripeljal še eno dišavo pariškega Hermésa. Eau des Merveilles naj bi očarala predvsem ženske, ki »vidijo zvezde v siju dnevne luči«.
G-trade, ki je do leta 1999 tudi večinski lastnik ljubljanske Drogerije, ima trenutno osem trgovin - pet v Ljubljani, dve v Mariboru in eno v celjskem Intersparu. Vse nosijo naziv Ypsilon, njihova ponudba pa sodi v višji cenovni razred. Uroš Godec pravi, da novih trgovin v Sloveniji ne namerava odpirati, prevzel pa naj bi zastopstvo za nekatere blagovne znamke v Bosni, Srbiji in Črni gori.	JI, Foto: GK
vetimi naj bi v kratkem podpisali pogodbe o reprogramiranju dolgov, kar je tudi pogoj za pridobitev državne pomoči, ki jim jo je vlada odobrila že decembra lani. Steklarna bo dolg bankam morala vrniti v sedmih letih, kar pomeni, da bo morala prodati še več kot samo za tri milijarde tolarjev premoženja. Dinamika dezinvestira-nja bo odvisna predvsem od poslovnih rezultatov.
Štukel pravi, da steklarna in vse ostale družbe v holdingu letos tekoče poslujejo dobro. Recesija na steklarskem trgu je nekoliko popustila, v prvih mesecih pa je bila ugodnejša tudi rast dolarja.
Steklarna dvakrat pregledana?
Na zahtevo Infonda in Slovenske odškodninske družbe se bodo sredi aprila sestali tudi delničarji steklarne. Infond in Sod, ki imata v lasti okrog 15 odstotkov podjetja, zahtevata uvedbo posebne revizije, ki naj bi pregledala poslovanje steklarne od leta 2000 naprej. Emil Štukelj bo do skupščine oba lastnika poskušal prepričati, da je takšna zahteva nepotrebna, saj so v steklarni že nekaj časa revizorji družbe De-loitte&Touche, ki naj bi v kratkem svoje delo tudi končali. Štukelj pravi, da njihovega poročila ne bodo obelodanili, češ da gre za interni dokument.
JANJA INTIHAR
Uroš Godec napoveduje za prihodnje dni predstavitev še dveh novih parfumskih izdelkov.
(samo v Celju)
dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. (03)42 88 119
Takšen naj bi bil nov turistično trgovski in kongresni center v Laškem.
Kako uresničiti pravljico?
V Zdravilišču Laško čakajo na soglasje za gradnjo v obvodnem pasu Lansko poslovanje spet uspešno
Ob predstavitvi lanskih poslovnih rezultatov in napovedih za letos v Zdravilišču Laško niso mogli mimo naložbe, ki naj bi do leta 2010 v Laško pripeljala 400.000 gostov na leto in zaposlila 300 novih delavcev. Turistično trgovski in kongresni center, vreden dobrih 56 milijonov evrov, ki ga želijo zgraditi ob sotočju Rečice in Savinje, pa še čaka na zeleno luč ministrstva za okolje, prostor in energijo.
Po Zakonu o vodah iz leta 2002 je kakršna koli gradnja znotraj 15-metrskega obvodnega pasu prepovedana. V primeru Zdravilišča Laško je za ministrstvo zadeva še bolj sporna, saj Laško uvrščajo med najbolj poplavno ogrožena območja v Sloveniji. Možne so izjeme, a z njimi mora soglašati ministrstvo za okolje, ki je v primeru Laškega na podlagi javnega interesa in mnenj nekaterih ministrstev sicer pripravljeno podati soglasje, a pod določenimi pogoji. »Investitor mora jasno opredeliti izrav-
Gabrijela Grčar
nalne ukrepe in kdo jih bo financiral, izvedeni pa morajo biti pred oziroma najkasneje vzporedno z gradnjo objekta,« je bila neposredna predstavnica okoljskega ministrstva Gabrijela Grčar.
Enostavneje rečeno to pomeni, da bo ministrstvo dalo soglasje za določitev izjemnega priobalnega pasu, če bo stroške ureditve struge Savinje (znašali naj bi 7,6 milijona evrov) kril investitor sam. Direktor Zdravilišča Laško mag. Roman Matek
Roman Matek
je nad tem vidno razočaran. Kot prvo je pri ureditvi struge-in z njo povezane infrastrukture pričakoval tudi pomoč države, kot drugo pa je tak odgovor ministrstva dobil šele na novinarski konferenci. »Od ministrstva težko dobimo kakšno konkretno informacijo, kaj pravzaprav želi, zato sem po eni strani vesel te izjave. Vendar menim, da smo vse pogoje že izpolnili. Naredili smo ustrezno študijo pretočnosti, izravnalne ukrepe smo vklju-
Celjski grof še brez lastnika
Stečajnemu upravitelju Pivovarne Tara Tomažu Kosu zopet ni uspelo prodati premoženja podjetja, ki ga je ponujal za nekaj več kot 1,3 milijarde tolarjev.
To je bila že druga dražba Tare, ki jo je pred petimi leti, prav tako na dražbi, kupil celjski podjetnik Herman Malgaj. Zahtevana kupnina za dobrih pet hektarov zemljišč s proizvodnimi halami in poslovnimi stavbami na območju Betnavskega gozda v Mariboru, je bila za 25 odstotkov nižja kot na prvi dražbi. Nova dražba bo predvidoma konec aprila ali v začetku maja.	JI
Najslabše plače na Mozirskem
Po podatkih državnega statističnega urada je lani povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji znašala 253.200 tolarjev, povprečna neto plača pa je bila 159.072 tolarjev.
V statistični Savinjski regiji je povprečna bruto plača v podjetjih in drugih organizacijah znašala 228.960 tolarjev, neto plača pa 146.749 tolarjev. Med dvanajstimi regijami so bili slabše plačani le še zaposleni na območju Pomurja, Koroške in Spodnjega Po-savja.
Primerjava med posameznimi upravnimi enotami kaže, da so na Celjskem najvišje
bruto plače, ki pa so bile pod republiškim povprečjem, imeli lani v upravni enoti Celje. Znašale so 252.305 tolarjev. Najnižje bruto plače, ki so v povprečju na mesec znašale le 194.170 tolarjev, so imeli v upravni enoti Šmarje pri Jelšah. Slabše povprečne bruto plače so imeli samo še v upravnih enotah Radlje in Mozirje (192.406 tolarjev).
Za primerjavo še podatek, da je v podjetjih in drugih organizacijah na območju upravne enote Ljubljana lani povprečna mesečna bruto plača znašala 309.868 tolarjev. JI - Št 13-1
čili v ureditveni načrt, zato smo že pričakovali soglasje.«
' Kdaj bo ministrstvo le dalo soglasje, je trenutno težko reči. Zdravilišče Laško ga pričakuje v tem mesecu, nato mora izjemo potrditi še vlada, potem pa lahko začnejo pridobivati gradbeno dovoljenje. Če bo šlo vse po načrtu, bi z gradbenimi deli začeli jeseni, prvi del novega kompleksa pa naj bi bil končan leta 2006.
Restriktivno v zdravstvu
V Zdravilišču Laško so lani ustvarili 73,7 milijona tolarjev dobička, čisti prihodki pa so predlanske presegli za 8 odstotkov in znašajo nekaj več kot 2,5 milijarde tolarjev. S 109.631 nočitvami so se med 15 slovenskimi zdravilišči uvrstili na 7. mesto, čeprav je zdravstvena zavarovalnica omejila število bolnikov, napotenih na zdraviliška zdravljenja. Zdravilišče Laško je bilo zaradi tega ob 4 tisoč nočitev. Trend zmanjšanja števila izdanih napotnic s strani zavoda se nadaljuje tudi letos. »Število nočitev po rehabilitaciji je kar za 30 odstotkov manjše kot smo načrtovali,« pravi mag. Matek. »To je posledica strožjih administrativnih postopkov, čeprav se pravice iz naslova zdravstvenega zavarovanja uradno niso nič zmanjšale.«
Zdravilišče Laško je pred kratkim končalo tudi 80 milijonov tolarjev vredno adaptacijo ambulant v Centru medicine. Zdraviliška in rehabilitacijska ponudba je zdaj zaokrožena na enem mestu in hkrati tudi lažje dostopna ljudem, ki imajo težave z gibanjem. Čaka jih še obnova prostorov bivših ambulant, kjer nameravajo urediti okoli 80 postelj za težje gibljive, naložbo v dodatne sobe pa ocenjujejo na okoli 50 milijonov tolarjev.
ROZMARI PETEK
Slovenci v evropski delniški indeks
Slovenski borzni trg je po torkovem padcu v nadaljevanju tedna naraščal, indeks je narasel za 3,45 odstotka in tako po petkovem trgovalnemu dnevu znašal 4.466,01 točke. Indeks je v ponedeljek še nekoliko zrasel, tako da je končni rezultat od prejšnjega torka do ponedeljka skoraj pet odstotni dvig. Med pomembnejšimi dogodki je bilo predvsem dogajanje okoli podjetij Droga in Krka, ki je v veliki meri zaznamovalo borzni teden.
Najprometnejši sta bili tako delnici že omenjenih podjetij, Droga (DRPG) z 1.038 in Krka (KRKG) s 714 milijoni SIT prometa (do petka). Ostale likvidnejše delnice so bile Mercator (MERL), Petrol (PETG), Luka Koper (LKPG) in Gorenje (GRVG). Njihov promet je bil med 200 in 300 milijoni SIT. Droga je bila na prvih straneh časopisov že pred dobrim mesecem, ko je bil morebitni prevzem podjetja s strani Kolinske predmet številnih polemik. Potem se je dogajanje umirilo, zdaj pa izgleda, da bo nastali gordijski vozel presekal Istrabenz (ITBG), ki naj bi po neuradnih podatkih prevzemal Drogo. Tako kaže, da do povezovanja slovenske živilske industrije zaenkrat ne bo prišlo. Tečaj Droge se je sicer znižal za dva odstotka (po opravljenem nakupu 10.059 lotov s strani Istrabenza), medtem ko se je tečaj Istrabenza zvišal za 1,3 odstotka. Krka je ena od zanimivejših potencialnih prevzemnih tarč, tako da vsak večji nakup vznemiri trg. Tako je bilo tudi tokrat in Vontobel Eastern European Equity Fund ima zdaj v lasti 4.787 delnic ali 0,13-odstotni delež podjetja. Kritine delnice so tako v tem tednu narasle za 2,14 odstotka.
id tečaje» med 23. in 29. n
64.445.45
44,251,860
Hkrati s kupovanjem Droge je Istrabenz poskrbel še za dodatne novice. Njegov nadzorni svet je namreč odobril prodajo 50% deleža v OMV Istrabenz, za kar naj bi iztržili do 25 milijard SIT. Potencialnih investicij na drugih področjih, predvsem turizmu, seveda ne primanjkuje. Podjetje tako uresničuje napovedi o postopnem umiku iz sektorja trgovanja z naftnimi derivati.
Z gibanjem tečajev so bili najbolj zadovoljni lastniki delnic Interevrope (IEKG) s 6,46-odstotnim donosom. Sledijo delnice Cometa (CHZG) - 5,32 odstotkov, Mlinotesta (MAJG) - 4,20 odstotkov. Pivovarne Union (PULG) - 3,72 odstotkov, Merkurja (MER) - 3,63 odstotkov in Gorenja (GRVG) -3,04 odstotkov. Če pogledamo obdobje od prejšnjega torka do ponedeljka je delnica Gorenja zrasla za skoraj 6 odstotkov. Poleg Droge je največji padec zabeležila delnica Luke Koper - 2,02 odstotka, podoben pa je tudi padec največjega časopisnega podjetja Dela Revij (DELR) in sicer za 1,85 odstotka.
Indeksi med 23. in 29. n
t
Britanska družba FTSE je sestavila nov delniški indeks podjetij iz držav pristopnic EU. V indeks FTSE New EU, kot je njegovo uradno ime, so od slovenskih družb vključili Napaka! Zaznamek ni določen., Napaka! Zaznamek ni določen, in Mercator. Vanj je vključenih 30 delnic družb iz držav pristopnic EU, iz vsake države po tri z največjo tržno kapitalizacijo. Delež Krke znaša 2,2, Petrola 1,3 in Merca-torja 1,2 odstotka.
mag. ROMAN JERAS, ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d.
roman. jeras@ilirika.si
Dl
95,9 100,3
L
Pišite nam!
V tej rubriki predstavljamo ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC.
NENAVADNI ZBIRATELJI
Zeleni čarovnik
Iz omele do novih iglavcev, iz osončenih listov do kaktusov
Na vrtu Gorazda Mauer-ja iz Jakoba pri Šentjurju je kotiček, kjer je zeleno celo v najhujši zimi. Ima več kot 700 iglavcev, 200 host, 150 prezimnih kaktusov, pri čemer te številke pomenijo število različnih sort. Koliko zelenih bitij domuje na njegovem vrtu, pa lahko zgolj ugibamo. Za lažjo predstavo; v eni uri si vseh rastlin pri najboljši volji ne moreš ogledati.
Že prihod pred hišo Ma-uerjevih ti vzame sapo. Ne zgolj zaradi nasada, pač pa s precejšnjim začudenjem gledaš, kaj je tisto, kar je sicer zelo podobno kaktusom, vendar leži kar na okenski polici, brez vode, brez zemlje, le z drobnimi izrastki, podobnimi koreninicam. »Dele kaktusov sem od poletja do oktobra pustil na soncu, zdaj so pognali koreninice,« čisto resno pove Gorazd Mauer. Ko še doda, da si bo zdaj moral vzeti čas tudi za presaditev kaktusov v zemljo, mu končno le verjamemo.
Kmalu izvemo še nekaj presenetljivega; Mauer je doslej poimenoval že 11 novih vrst. Ne gre za to, da bi jih našel v okolju in jih poimenoval, ker bi jih prvi odkril. S cepljenjem sam ustvarja nove vrste. »Narava nam sama pripravlja mutacije, le videti jih moraš. Omele, ki visijo z dreves, so namreč ravno to. Če rastlino cepiš z vejicami omele, dobiš zanimive kombinacije.« Gorazd jih je dobil že toliko, da mu že zmanjkuje imen. Včasih pa kakšno novo vrsto »porabi« za izvirno darilo prijateljem.
Iglični labirint
Kar težko si je predstavljati, da je Gorazd Mauer svoj čas živel v mestu, in to brez vrtička! Zdaj se njegov vrt razteza na dobrih 3.000 kvadratnih metrih. Z vrtnarji po vsej Evropi izmenjuje sadike, nekaj pa jih prinese še na delovno mesto. Je namreč učitelj v Srednji vrtnarski šoli v Mariboru. »Imam pač srečo, da sta moj poklic in hobi kar ista.«
Našli smo še eno srečno vzporednico; njegova žena je cvetličarka. »Čeprav cvetličarjev in vrtnarjev ne smete enačiti. Vrtnarji so tisti, ki rastline vzgojijo, cvetličarji jih pa >ferdirbajo< v šopke,« šaljivo pripomni Gorazd Mauer. Član kraljevega hortikul-turnega združenja je pač bolj predan necvetočim rastlinam. »Nimam veliko cvetočih rastlin. Že zato, ker ne maram kričečih barv. Imam jih le toliko, da med iglavci razrahljam zemljo.« Pomembnejše so mu oblike in barve listov, vendar to še ne pomeni, da je njegov vrt enoličen. Prav nasprotno; z različnimi variacijami iglavcev, okroglimi, podolgovatimi, poveše-nimi, čopastimi... vrt postane podoben labirintu, v katerem ne vidiš konca. Ob tem pa vendarle pojasnilo: čeprav ima malo cvetočih rastlin, jih je v primerjavi s povprečnim rožnim vrtom ogromno. Pri njem namreč cveti od januarja, ko se zbudi jasmin, do oktobra, ko zadnje cvetove oblikuje hermelika.
»Švercanje« na zadnjem sedežu
Vsak kotiček na Mauer-jevem vrtu mora biti izpopolnjen, hkrati pa tudi funkcionalen. Zato je po vrtu polno drobnih in malo večjih vejic v oporo rastlinicam in kamenčkov, ki so nekaterim rastlinam izjemno po godu.
No, eden večjih, ki je celo pretihotapljen s Korzike, je sicer bolj po godu ženi Majdi za poležavanje na soncu. Vse kamenje, ki je na vrtu, je bilo posebej izbrano in prineseno od vsepovsod. Tudi nekatere rastline niso bile najdene zgolj na slovenskih tleh. »Zato komaj čakam Evropo, da bom lahko na zadnjem sedežu pripeljal rastlinice in me zaradi tega nihče ne bo imel za zločinca.«
Pa naj bo dovolj opisovanja! Vse podrobnosti, ki se skrivajo na vrtu v Jakobu, si lahko sami ogledate
prvi teden v juniju, ko Gorazd Mauer pripravlja dan odprtih vrat. Le rastlinice pustite pri miru. Tista, da
bolje uspevajo na domačem vrtu, če so ukradene, namreč ne drži.
ROZMARI PETEK
Še plastični žlebovi so ostali celi!
»Strokovnost, množičnost in solidarnost med gasilci sodijo v ospredje,« meni Jože Gajšek, predsednik PGD Lokarje
»Gašenje požarov in tudi vse več intervencij je glavnina našega dela,« pravi od lani predsednik, prej od leta 1993 poveljnik in od leta 1976 član PGD Lokarje Jože Gajšek. 48-letni Joško ob tem prisega na nenehno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, saj »tudi najboljša oprema ni vse, če z njo ne znaš ravnati, kot je treba.«
Joško se je v PGD Lokarje včlanil, ko so dve leti po kozjanskem potresu temeljito prenavljali gasilski dom v Lo-karjah. A tudi po prenovi rii bilo dovolj prostora niti za gasilska vozila in opremo, kaj šele za druge dejavnosti. Prav izkušnje pri prenovi so gasilce napeljale, da na Selah zgradijo nov gasilski dom. Šlo je počasi, z ogromno udarniškega dela in prispevki krajanov, a leta 1985 so odprli nov dom. Zdaj je dovolj prostora za vse, v društvu pa so se tudi »profesionalizirali«, saj za dom skrbi hišnik. Na Selah še doslej, kljub velikim veselicam ob krajevnem prazniku, ni presežena otvoritvena, ko se je . ob zvokih ansambla Lojzeta Slaka zbralo preko 3.000 ljudi.
Brez znanja ne gre
Lokarski gasilci so leta 2000 praznovali 100-letnico in takrat kupili tudi eno-najsodobnejših intervnecijskih
gasilskih vozil na Šentjurskem. »GVC 16-25 smo izbrali, ker nam s cisterno, prostorom za posadko šestih mož ter specializirano opremo in nadgradnjo mercede-sa v celoti zadošča,« pravi in dodaja, da kljub posluhu občine in gasilske zveze, KS Blagovna ter seveda krajanov ni bilo lahko zbrati potrebnega denarja.
»Zaradi kontinuitete dela smo po članstvu in strokovnosti zdaj na višku,« ponosno pove in doda, da so bila leta, ko je društvo zastopala le po ena, lani pa je na občinsko gasilsko tekmovanje šlo kar 11 desetin. Tekmuje jo moške in ženske ter mladi, le pri veteranih, ki se sicer tudi aktivno vključujejo v delo 130-članskega društva, je trenutno zatišje. »Ob tem skrbimo za izobraževanje, ki ga do stopnje izprašanega gasilca izvajamo na občinski ravni, naprej pa pod okriljem GZS,« pravi gasilski častnik I. stopnje, za katerim je vsaj 300 ur izobraževanja, gasilstvu pa je zvest tudi profesionalno, saj je kot gasilec zaposlen v Petrolu.
Požari in intervencije
Na območju Proseniškega, Cerovca, Goričice, Zlateč, Repnega, Dol, Lokarij in Primoža v povprečju zagori trikrat letno, lokarski gasilci pa priskočijo na pomoč na Ponikvi, v Dramljah in Šentjurju.
NASI GASILCI
Aktivna
ob košarki pred domom, občasno pa še na kakšni zabavi, ki si jo pripravijo v domu.
Morda še bolj kot na mlade, so v društvu ponosi na svoje zaslužne člane. »Imamo štiri častne člane: Franca Šumra, Jožeta Marjana Mastnaka ter zakonca Hermino in Franca Rančigaj, ki kot zdomca živita v Nem-
čiji,« pravi in doda, da sta ob precejšnji gmotni pomoči društvu Rančigajeva posredovala pri navezavi stikov z gasilci Kirschhause-na, s katerimi si najmanj po enkrat letno izmenjajo obiske. »In tudi zato je že avgusta 1991 na paradi v Nemčiji vihrala naša, slovenska zastava!«
IVANA STAMEJČIČ
Joško v paradni unifonni, v delovni pa soproga Cvetka, ki velja za pravo tavžentrožoin ima »na vesti« tudi ženska gasilska praznovanja rojstnih dnevov. Manjka le hči Marjetka, ki kot gasilka deluje v mladinski komisiji in kot mentorica vodi pionirke.
»Še vedno smo najbolj ponosni na gašenje pri Hlad-nikovih. Strela je udarila v ostrešje, nam pa je s hitro intervencijo uspelo, da so ostali celo plastični žlebovi na strehi nepoškodovani, nedotaknjena pa tudi les in krma v gospodarskem poslopju,« pravi Joško in doda, da takšni spomini odtehtajo zgodbo o božičnem jutru, ko so do kolen v vodi odpravljali posledice poplave in črpali vodo zaradi počene cevi.
zaslužni člani
»Dobro desetletje nazaj sem predlagal, da se v društvo včlanijo tudi ženske, ki so nam ves čas pomagale, skrbele za gostinsko ponudbo in podobno,« pravi in dodaja, da pa so zadnja leta še posebej aktivni mladi, ki pripravljajo tudi lastne občne zbore. Ne le ob vajah za tekmovanja, mladi se družijo tudi
Za »naj« desetino
Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (167)
Mirko Lešar, PGD Lopata (132)
Olga I.ešar, PGD [.opata (120)
Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (97)
Jože Gajšek, PGD Lokarje (90)
Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem, (81)
Ivan Buser, PGD Ponikva (73)
Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (57)
Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (57)
David Krk, PGD Andraž (41)
Med bralci, ki glasujejo za gasilce, smo izžrebali Dragico Knešak, Debro 58, 3270 Laško, ki bo prejela hišno darilo NT&RC. Prejme ga na oglasnem oddelku naše hiše.
NASI GASILCI
Glasujem za:..............................................................................................................................|
Stanuje:..........................................................................................................................................j
Aktiven v gasilskem društvu:....................................................................................|
..................................................................................................................................................................i,
Moje ime in naslov: ............................................................................................................j
Pri nas je pač določen red. Če se kdo ne more navaditi, če mu kaj ne paše, mu pač ne. Gostilna ni, kot bi se prestavljal iz drvarnice v drvarnico. Je neko ime in rad bi, da bi se pri Štormanu še dolgo tako reklo.
Štorman še noče izza štedilnika
Zvone Štorman, ki celjskemu hotelu še vedno reče Celeia, o poslih, gostinstvu in usodi
Z začetkom leta je Zvone Jtorman, zagotovo eno naj-! bolj znanih imen v gostins-I (vu, postal lastnik hotela v i Celju. Kljub temu ga, razen I afere Veniše, v zadnjem času redkeje zasledimo v medijih, ulica pa, kot velikokrat v podobnih primerih, i ve povedati marsikaj. »Nikjer se ne pojavljam rad ne maram niti hvalospevov niti udarnih naslovov. Prepričan sem, da moje delo še vedno govori zase,« pravi Zvone Štorman v domači hiši v Šempetru, ki jo je, podobno kot drugo Zvonetovo delo in družinsko življenje, v zadnjih 10 mesecih zaznamovala huda bolezen žene Milice.
Za vami je kar nekaj časa, točneje 38 let, v katerem ste se tako ali drugače ukvarjali z gostinstvom ...
V gostinstvo sem vstopil s 15 leti, ko sem se začel učiti za kuharja. Še v vojski sem , bil kuhar. Sedaj sem star 53 ' let in še vedno sem v gostinstvu. Nisem bil direktor, ki bi čepel v nekem kotu, vendar sem vse naredil z veseljem. Če si bom lahko tako uredil, se bom za par let umaknil v kuhinjo. Imam zelo dobrega pomočnika Aleša Krivca, zanesem se na svoje osebje, računam še na pomoč hčera Elizabete in Ana Marije - in ku-harija bo spet moja. Začel bom že aprila, ko bom v gostišču v Šempetru vsak dan kuhal. To pomeni, da bom v črnih hlačah in s predpasnikom stal za štedilnikom in gostom pripravljal želene jedi. Nisem se še izkuhal, kaj morem.
Med ljudmi je kar precej govoric o lastništvu lokalov in o oddajanju gostišč. Kako je s tem?
Lastniki lokalov smo v Šempetru, s 1. januarjem smo polni lastniki hotela v Celju, poleg tega je naša tudi restavracija v Šmarju. V najemu imamo Šofersko mamico ter lokale v Žalcu, Pariž-Ijah, Velenju in Trbovljah. Lokale, za katere imamo pogodbo sklenjeno še za več let, smo preuredili po »stilu Štorman«. V Vojniku pa se je iztekla 10-letna pogodba z Marolti, in sedaj je gostišče prevzel Božo Kozjak, ki je restavracijo Poimenoval Urška. Sicer bi khko podaljšal najemno pogodbo, vendar se v tem po-Jožaju nisem odločil za to. ^a druge lokale pa ni duha "e sluha, da bi jih oddal ko-drugemu. Za hotel v Celju se je iztekel 5-letni odkup z Izletnikom ...
Ostaja hobi, rastlinjak v ®nevni sobi, ki ga še ved-urejam. Moja skrb so italski vrt, muce, dva psa 1,1 gosi, pa enkrat na leto S^m na Triglav.
Hitro je minilo, kajne? Celih pet let smo imeli z Izletnikom korekten odnos, edina garancija je bila plačan mesečni obrok v višini 53 tisoč mark. Poleg tega smo v tem času hotel tudi obnovili, saj smo ga odkupili brez gostov in v razsulu.
Vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili za to naložbo?
Po pravici povedano, o tem nisem nikoli razmišljal. In kot se kaže, je v resnici vsaka stvar za nekaj dobra. Pri tem mislim na verjetno znano zgodbo izpred let, ko smo po nekem spletu okoliščin, da ne rečem kaj drugega, odleteli na Lopati. Če bi dobili lokacijo na Lopati, hotel v Celju ne bi prišel v poštev. Pol leta potem, ko je bila znana Lopata, so prišle od Izletnika ponudbe o odkupu hotela. Kar se tega tiče, mi nikoli ni bilo žal.
Bi raje imeli lokacijo na Lopati ali hotel?
Težko je reči za takrat, danes pa ne bi menjal. Hotel je postal pravi mestni celjski hotel. Zasedenost je med 70 in 80 odstotki, vsaj med tednom. Itak pa me hotel veže tudi na čisto poseben način - v kuhinji sem bil tri leta učenec. Spomini so lepi, in ko sem se po 30 letih vrnil, se mi je zdelo, kot da sem tam doma. Sicer pa sam še vedno rečem, da grem v Celeio. Hotel je poleg domače hiše, kjer je in bo sedež firme, osrednja točka dogajanja v firmi Štorman.
Koliko je obnova Mariborske ceste vplivala na obisk?
V prvih mesecih nam je obnova oklestila obisk za 30 do 40 odstotkov. Manjkali so predvsem tisti gostje, ki so prišli v mesto in se pri vojašnici izgubili. Vzporedna cesta je bila delna pozitivna rešitev. Delna pravim zaradi težav, ki nastajajo s parkiranjem. Veseli nas, ker bodo lahko gostje, ki se bodo pripeljali po Mariborski, po končani obnovi normalno zavili k našemu hotelu. Med obnovo je sicer kar nekaj hrupa, vendar le stremimo za napredkom.
Če ponovim vprašanje ulice: vas bo res kupil 1\iš?
Direktor Aleksander Svetelšek mi je rekel, naj ta vprašanja pustim pri miru, saj jih ljudje tako najhitreje nehajo premlevati. Sam pa rečem tako: od 1. januarja je lastnik hotela v Celju Zvone Štorman. In govorice, da je Tuš lastnik Štormana, so ne le laž-
Če bodo čez 10 let v Štor-manovem gostišču jedli slow food ali fast food ali bomo kot v Ameriki, je eno. Ko te kdo pozdravi, prijazno spregovori, pa je nekaj drugega. In to bo pri Štorma-novih zagotovo ostalo.
ne, rekel bi, da so tudi besede nevoščljivosti, ki gredo po cesti kot veter in jih kot čas tudi odnese.
Bi lahko, tudi na podlagi različnih govoric, sklepali, da ste v malce težjem položaju?
Če sem Štorman, sem pač Štorman, ne morem biti kaj drugega. V življenju sem se veliko nadelal in še vedno veliko delam. Vendar se ne pojavljam v medijih, kar po svoje delno botruje različnim govoricam. Po drugi strani pa je odkup hotela zagotovo pustil tudi nekaj dodatnih obremenitev, ki si jih s tekočim poslovanjem težko zagotoviš. Rožnati časi pač niso, vendar pa mislim, da položaj glede na dolgoletno in trdo delo popolnoma obvladam.
Tudi kar se tiče plač zaposlenih?
Veste kaj, takole bom rekel: čisto tekoče položaja ne obvladujemo, prihaja do zamikov, vendar se sproti dogovarjamo. Vedeti je treba, da je v firmi zaposlenih 155 delavcev, ob koncu tedna in med počitnicami pa v naših gostiščih dela 30 učencev. In še nekaj: pred 25 leti smo s 3,4 zaposlenimi poslovali oziroma živeli podobno kot danes s 155 zaposlenimi - to je realna Štorma-nova primerjava. Ob tem, da moraš denar obračati bolje kot včasih. Vendar je to najbrž realnost. TUdi v tovarni nogavic mora danes 300 ljudi narediti prav toliko nogavic, kot jih je pred leti 1.500 zaposlenih.
Ocenjujete, da imajo ljudje dovolj denarja za zapravljanje?
Na Celjskem imamo 8 gostišč. Torej lahko rečem, da pokrivamo velik del potreb po gostinskih uslugah. Ko sem pred 25 leti prišel iz Nemčije, smo zvečer ob 11-ih prosili ljudi, naj gredo domov. Danes tega ni treba, ker ni gostov. Navade so se zelo spremenile. Veliko ljudi sploh ne hodi več v gostilne, nekateri tudi zaradi denarja. Včasih so iz kakšnega podjetja poklicale štiri punce in si ob pol enajstih naročile malico, pozneje se jim je pridružila še družba in nobenemu se ni več mudilo v službo. Sedaj čez teden sicer dlje časa traja opoldanski poslovni svet, zmanjkalo pa je tedenskega večernega »kšefta«. Štor-manovo kosilo za 1.950 tolarjev si lahko še marsikdo privošči, vendar ta denar varčujejo za konec tedna. Včasih se je šlo praznovat vsak rojstni dan, petko ali kaj podobnega, danes pa tega ni več. Čeprav me vedno razveseli občutek, da k Štormanu na kosilo še vedno radi prihajajo, ne glede na starostno strukturo, denarno sposobnost ali prepričanje.
Pred pol leta je javnost burila zadeva Veniše oziroma spor na relaciji Burger-Laznik-Štorman. Ste že razčistili vsa vprašanja?
Zadeva je v čistem mirovanju. Še enkrat povem, da je bilo en kup sprenevedanja s strani Burgerjev in Lazni-ka. Laznik je le imel 22 mesecev svoj s.p., Burgerji pa ne priznajo, da je bil gor. Duhovi so se sedaj pomirili, verjetno pa bo zgodba dobila svoj epilog. Mi smo z Veni-šami zaključili.
Glede na izkušnje ste gotovo pravi človek, ki lahko govori o položaju gostinstva pred vstopom Slovenije v EU...
Sem tip človeka, ki se z zadevami, ki šele prihajajo, nikoli preveč ne obremenjuje, temveč jih sproti rešuje. To je že od nekdaj moje pravilo. In ne boli me že danes glava, kaj bo čez pet let. Za EU ne vidim nobene slabše pozicije, vsaj za gostince ne. Mislim, da se pretoki tujih ljudi, turistov in potovanja željnih, tudi takšnih, ki so bili doslej nezaupljivi, ne bodo več »za-bremzali« v Avstriji in da bodo prišli k nam. Če je kje veliko »lufta« tako v prodaji kot zaposlovanju, je zagotovo v turizmu in gostinstvu še veliko odprtega.
Kam greste na dopust?
Januarja 2001 sem bil star 50 let. Dva tedna na Tenerifih ^ sta bila moj, vsaj zaen-
krat, zadnji in najlepši dopust. Bil sem z ženo, hčerkama in mamo. Od takrat nisem imel niti si nisem vzel niti enega prostega dneva. Še vedno sem zgodaj zjutraj do poznega večera v gostiščih. V danem položaju, ko skrbim tudi za delo, ki ga je prej opravljala žena, mi je najbolj žal, da ne morem biti vsak dan prisoten v vseh svojih lokalih.
Lahko pričakujemo odpiranje novih gostišč s Štor-manovim pečatom?
Raznoraznih ponudb, hiš, ki so jih dobili z denacionalizacijami, in vseh rrrž-
nih variant je veliko. Vendar pa bi me v tem času, ko je treba kar pošteno skrbeti za poslovanje in glede na položaj doma, težko kdorkoli prepričal. Tudi če bi nekdo rekel »Zvone, imaš lokal brez najemnine, le kader spravi skupaj in začni poslovati«, se ne bi odločil. Ne razmišljam drugače, ne. Za naprej pa težko rečem - mogoče bo prišel »ta mlad« , ki bo še bolj zagnan kot sedanji lastnik. Takrat se bom z veseljem umaknil v kuhinjo.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATIČ
Na srčni poti od vrtenja do roštilja
Osupljivi rezultati energijskih meritev na posameznih točkah nad celjskim mestnim parkom - Analize še niso potrjene
Na znani srčni poti, ki se vije nad celjskim mestnim parkom, so se člani društva Plexus iz Lendave, ki se ukvarjajo z radiestezij-skimi meritvami širom po Sloveniji, pred kratkim mudili tudi v Celju, da bi preverili domnevne zdravilne učinke na posameznih energijskih točkah v naravi, med drugim tudi na srčni poti. Prve ugotovitve njihovih meritev so prav osupljive in če jih bodo potrdile še druge raziskovalne skupine, se bo Celje, podobno kot Goričko in nekatere druge pokrajine, uvrstilo med energijsko močna, torej zdravilna slovenska območja.
Gre za posebna mesta, kjer se nahajajo točke zemeljskega in kozmičnega sevanja. Kombinacije zemeljskih in vesoljskih sevanj predstavljajo nevidne, vendar radieste-zijsko merljive linije v različnih poljih, na katerih se nahajajo mnoge zemeljske točke povečanih blagodejnih učinkov. Blagodejno sevanje strokovnjaki merijo po Bo-visu (B), pri čemer je spodnja meja te blagodejnosti 1 tisoč B, nad to mejo pa do 10 tisoč B je tista stopnja, ki jo večina ljudi vedno prenaša,
Na prvi točki srčne poti je priporočljivo vrtenje na mestu za aktiviranje čaker.
višje vrednosti pa so že tako močne, da se na takšnih mestih smemo zadrževati le kratek čas.
Strokovnjaki iz Lendave so merili učinke sevanja na točkah od vznožja srčne poti do planote, kjer se njena pot konča. Ponekod so ugotovili zgolj zemeljsko, drugod pa kombinacijo zemeljskega in kozmičnega sevanja. Zanimivo je, da so te točke moči prav na mestih ali v bližini mest
(radius okoli osem metrov), kjer so ob nameščene klopi za počitek, kar vodi k sklepanju, da so načrtovalci srčne poti že zdavnaj vedeli, kam klopi postaviti, vendar kakšnih otipljivih (sploh pa ne strokovno preverjenih) argumentov takrat niso imeli.
Zanimivo je, da je potek srčne poti glede zdravilnih učinkov skladen s človekovimi energetskimi središči, čakrami. To pomeni, da se na spodnjem in sredinskem delu poti nahajajo energetske točke za odpravljanje težav, ki so povezane z delovanjem prve, druge in tretje čakre (artritis, slaba cirkulacija, pomanjkanje samozavesti in volje, psihična in fizična utrujenost, težave s spolnostjo, prostato, učenjem, težave z jetri, prebavo in presnovo, bolezni sečil, prebavil, trebušne slinavke, v ta del pa sodijo tudi razni strahovi, alkoholizem ipd.). Nekje na sredini srčne poti so točke, ki ustrezajo delovanju četrte in pete čakre, zadrževanje na njih pa strokovnjaki priporočajo zlasti za krepitev imunskega sistema. Točka četrte ali srčne čakre vpliva predvsem na sprejemanje in dajanje ljubezni, vpliva na celice, kri in življenjsko moč, točka pete čakre pa na voljo, ustvarjalnost, odpravlja težave s ščitnico... Mesto šeste čakre je pri vrhu srčne poti, ta je povezana z žlezo hipofizo in delovanjem drugih žlez z notranjim izločanjem, energijsko mesto čisto na vrhu srčne poti pa ustreza sedmi čakri <
žlezi, ki med drugim uravnava spanje in budnost. Če se zadržujemo na tem mestu, kanaliziramo energijo iz vesolja in prehajamo v stik s svojim višjim jazom. Moč izmerjenih energij na celotni poti (točkah) je od 15 tisoč do 40 tisoč B, na dveh točkah pa celo 75 oziroma 80 tisoč B. Glede na to, da so ti rezultati le enkratno preverjeni in še neuradni, pa strokovnjaki svetujejo zgolj običajno hojo po srčni poti (s hitrostjo, ki ustreza telesni, zlasti srčni zmogljivosti posameznika), brez daljših počitkov (razen na travnati površini na koncu poti), predvsem pa čim večkrat v tednu.
Če bodo te meritve uradno potrjene, bo treba srčno pot nad Celjem primerno urediti, točke sevanj označiti in klopi prebarvati z barvami, ki ustrezajo barvam čaker (rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra, indigo, vijolična). Ob klopeh bo treba postaviti informacijske tablice z navodili glede blagodejnih in zdravilnih učin kov posameznih točk, pri poročljivega trajanja zadrže vanja, najprimernejše tele sne drže ipd. Smo pa slišali, da se za zdravilno srčno pot že zanimajo razni podjetniki, zlasti gostinci, ki mišljajo, da bi bilo dobro na vrhu poti postaviti mini bife in roštilje na travi, da bilo mogoče v neokrnjeni naravi tudi kaj spiti in se okrepčati s specialitetami z žara.
PRA
Foto: GREGOR KATIČ
sORODJRRI1fl1894
Bežigrajska 10, Celje
mm,
Servis - prodaja motorjev in črpalk IMPELKO-KSB-ABS-GRUNDFOS-FLYGT...
Nagrajenci velike nagradne igre Novega tednika in Radia Celje Mama je ena sama
Stilska preobrazba ob pomoči stilistke Urške Drofe-nik (frizura: Frizerstvo Breda, obleka: Modiana Mercator Center): med poslušalkami smo izžrebali Suzano Ferenc iz Šoštanja, med bralkami pa Matějko Rojnik iz Škofje vasi.
Izžrebanci Novega tednika:
6 ur koriščenja odbojkarskega igrišča Plesno rekreacijskega kluba bodiPOP - Sonja Jančič, Celje. Neomejen obisk fitnesa v Top-Fitu - Slavica Kobil-šek, Celje. Manikúra v Centru za nego obraza in telesa Alenka Marguč - Darja Rataje, Štore. Frizura v frizerstvu Breda - Nada Vidakovič, Celje. Nega obraza v Centru za nego obraza in telesa Alenka Marguč -Nika Golavšek, Žalec. Mesečna karta za neomejen obisk aerobike v Top-Fitu - Darja Hrvatič, Celje. Pedikúra v sončnem in lepotnem studiu Dotiki - Ivanka Lavrinc, Dobrna. Bonus kartica za 60 minut sola-rija v sončnem in lepotnem studiu Dotiki - Marija Gaber, Velenje. Pedikúra v Centru za nego obraza in telesa Alenka Marguč - Slavica Zbičajnik, Slov. Gradec. Zdravniški pregled hrbtenice in gibalnega sistema ter posvet z zdravnikom v Biovitalu - Danijela Šoln, Kozje. 100 minut solarija v Plesno rekreacijskem klubu bodiPOP - Marija Orlčnik, Nova Cerkev. Solarij v Centru za nego obraza in telesa Alenka Marguč - Štefka Krajne, Kozje.
Izžrebanci Radia Celje:
Mesečna karta za neomejen obisk aerobike v Top-Fitu - Zdenka Jakopič, Laško. Mesečna karta za obisk ženskega fitnesa v Plesno rekreacijskem klubu bodiPOP - Breda Šalej, Celje. Tatoo v Centru za nego obraza in telesa Alenka Marguč - Tina Hrastnik, Ljubečna. Frizura v frizerstvu Breda - Polona Košuta, Šmartno v Rožni dolini. Manikúra v sončnem in lepotnem studiu Dotiki - Bernarda Krajne, Celje. Masaža telesa v Centru za nego obraza in telesa Alenka Marguč - Amalija Hrastnik, Vojnik. Mesečni obisk aerobike v Plesno rekreacijskem klubu bodiPOP - Tanja Knafelc, Petrovče. Mesečna karta za neomejen obisk fitnesa v Top-Fitu - Ana Hacin, Celje. Bonus kartica za 60 minut solarija v sončnem in lepotnem studiu Dotiki -Simona Rajšter. Zdravniški pregled hrbtenice in gibalnega sistema ter posvet z zdravnikom v Biovitalu -Jožefa Goleč, Škofja vas. Vstopnice za nastop skupine Chippendales - Irena Korošec, Celje; Marija Krajne, Žalec; Berta Pusar, Celje; Tatjana Nikolič, Podplat; Darinka Huš, Prebold.
MAMA JE EMA 5AMA
p
MNENJA
Brez dodatnih stroškov za dokumente v EU
Z vstopom v Evropsko unijo (EU) bomo postali tudi državljani EU, V svoje dokumente borno dobili še podatek, da smo državljani EU. In potem se bomo lahko mirne duše na mejnih prehodih postavili v tisto »sveto« vrsto -EU-citizens. Potrebno pa je poudariti, da zamenjava osebnih dokumentov ne bo obvezna.
Pravice, ki nam bodo pripadale kot državljanom EU, nam bo zagotavljala ustanovna listina EU, varoval pa jo bo varuh človekovih pravic EU (o njem smo govorili v eni od prvih rubrik). Institut evropskega državljana so uvedli z Maastrichtsko pogodbo leta 1992. S tem vsak prebivalec članice EU poleg na-donalnega dobi tudi evropsko državljanstvo. To državljanstvo ni ekskluzivno in dejansko le dopolnjuje nacionalno državljanstvo. S tem so se začele raz-
vijati tudi evropske državljanske pravice. Te združujejo štiri posebne pravice: pravico do svobodnega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic EU, pravico voliti in biti voljen v evropski parlament ter sodelovati na lokalnih volitvah v državah stalnega prebivališča, pravico do zaščite diplomatskih in konzularnih predstavništev katerekoli države EU, pravico do peticije evropskemu parlamentu in pritožbe evropskemu varuhu človekovih pravic. Kljub še enemu državljanstvu pa nam osebnih dokumentov ne bo treba zamenjati. Razen seveda, če si boste nemudoma zaželeli dvanajst rumenih zvezdic na svojih identifikacijskih listinah.
Zamenjava dokumentov
Potni list boste lahko uporabljali do datuma izteka ve-
ljavnosti. Ko boste končno potni list zamenjali, pa boste dobili malce spremenjenega in dopolnjenega. Ta dopolnila bodo morale upoštevati vse države članice (v kazalu bodo npr. poleg jezikov držav članic EU dodale tudi slovenski naziv za rubriko) . Po državah članicah bomo lahko potovali le z osebno izkaznico. Še vedno pa bomo potrebovali potni list za vse tiste države, za katere ni z dvostranskim dogovorom ali z enostransko odločitvijo dogovorjeno drugače. Slovenski državljani lahko zunaj držav EU in držav Evropskega gospodarskega prostora z osebno izkaznico potujejo na Hrvaško in na ozemlje Črne gore v času poletne sezone.
1\idi osebne izkaznice ne bo treba zamenjati. Kot že ome njeno, bomo po vstopu lahko z osebno izkaznico potovali v vse države EU in države člani-
ce Evropskega gospodarskega prostora (Islandija, Norveška, Švica in Lichtenstein) ter v njih do 90 dni prebivali zgolj z osebno izkaznico.
Vozniška dovoljenja, ki jih izdajo države članice, se medsebojno priznavajo. Če pa se boste za stalno preselili v kakšno drugo državo članico in imate slovensko vozniško dovoljenje, pa bo vaša nova država lahko uporabljala svoje državne predpise o času veljavnosti vašega (v Sloveniji pridobljenega) vozniškega dovoljenja, zdravniških pregledih in davčnih ureditvah. V vozniško dovoljenje bo lahko vnesla vse podatke, ki so nujni za vodenje evidence. V Sloveniji bomo nova vozniška dovoljenja lahko dobili šele eno leto po vstopu, vendar zamenjava še veljavnih dovoljenj ne bo obvezna.
Z vstopom v EU bo Slovenija vsebino in obliko prometnega dovoljenja uskladila z evropsko direktivo o registracijskem dokumentu. Tako bomo za vozila, registrirana po 1. maju, dobili prometna dovoljenja na obrazcu EU. Že izdana prometna dovoljenja pa bodo ostala v veljavi tudi po vstopu. Zamenjali jih bomo ob prvi spremembi lastništva ali ob kateremkoli registracijskem postopku, ki vpliva na podatke v prometnem dovoljenju.
Tudi registrske tablice se bodo malce spremenile. Dobile bodo razpoznavni znak EU (dvanajst zvezdic), zraven bo črkovna oznaka za Republiko Slovenijo - SLO v modrem polju in registrske oznake, sestavljene iz registracijskega območja, grba in največ šestih črk in številk. Nove registrske tablice bomo začeli uporabljati z vstopom Slovenije v EU, že izdane registrske tablice bodo ostale v uporabi tudi po vstopu. Za registrske tablice z oznako EU se bodo zamenjale na posebno zahtevo stranke oziroma postopoma, ob spremembi lastništva.
ŠPELA OSET
CMCelje
Gradimo za vas
POZOR, HUD PES
Pride
Nedelja zvečer, kavč v dnevni sobi, na omari televizor, ki je utišan, ker otroci že spijo, pozna ura je, da obenem tudi ne moti soseske. Vseeno se sliši glas komentatorja. Nov šport, vse je dovoljeno, »pride« mu pravijo, mogoče ni šport; komentator je rekel, da eni menijo, da to ni nov šport, čeprav se »borca«, kot jih imenuje komentator na koncu »športno pozdravita«. Samo poglejte ta objem, prijateljski, res, izčrpana sta, tako pravi. Dvorana je nabito polna; nekje na Japonskem, mogoče v Kjotu, kjer je sicer več kot tri tisoč templjev, šintoističnih, budističnih, celo krščanskih cerkva. Japonci so se od druge svetovne vojne spremenili, ena vodilnih gospodarskih velesil, dežela pregovorno zahtevnih sprejemnih izpitov, dežela pregovorno stresne tekmovalnosti, dežela, kjer velja za neolikano javno izkazovati svoja čustva. Res, Japonci sedijo v avditoriju mirno, njihovi obrazi so mirni, njihova obrazna mimika ne izdaja nikakršnih strasti, bilo bi neolikano. Celo, ko se bojuje njihov »borec« proti nekemu črnemu kanadskemu džudžitsarju, čigar »rasta« frizura bi prej sodila na oder z reagge glasbo, so mirni, vzgojeni, vsak na svojem skrbno odmerjenem sedežu. Japonec je zagrabil Kanadčana za noge, ga dvignil, tako da ta zdaj »stoji« na glavi, z vso težo se vrže nanj, komentator pravi, da lahko tako pride do poškodb hrbtenice, lahko mu celo zlomi tilnik. Na koncu »črni borec« zmaga, osvobodi se nesramnega Japonca in ga dvakrat dobro na gobec, komentator pravi, da sta to bila »dva čudovito izdelana uper čuta, izredno precizna in čudovita kombinacija«. Sledijo reklame, eden najdaljših reklamnih blokov v moji zgodovini gledanja televizije.
Preklopim na nacionalko, kjer modrujejo takšne eminence, kot je Damjan Ov-

MERKUR
www.lu-celje.si
LJUDSKA NIVERZACELJE
Cankarjeva ul. 1, Celje
vabi na naslednja izobraževanja:
WORD IN WINDOWS
24 urni tečaj za osvežitev ali pridobitev znanja! Začetek: ponedeljek, 5.4. ob 16. uri.
ZA UPOKOJENCE IN STAREJSE
pa se začnejo naslednji 6 urni tečaji:
SPLOSNI ZAČETNI: v ponedeljek, 5.4. ob 8. uri * WORD: v torek, 6.4. ob 8. uri SPLOŠNI NADALJEVALNI: v sredo, 7.4. ob 8.uri ♦INTERNET IN E-POŠTA: v četrtek, 8.4. ob 8. uri
Informacije: 03 428 67 59 in 03 428 67 50
MOHOR HUDEJ
sec in Aleš Debeljak, kaj je, kje je, kakšen je, ali sploh je, če je, kdo je, kako je ... Balkan. Ovsec, avtoriteta etnologije, pravi, da je vpliv Bizanca predolgo škodoval našemu značaju, naši individualnosti, da je Balkan kaos ... Debeljak pravi, da to ne drži. Gledam ga. Debeljaka, kako ta samo vse ve, ni čudno, saj je podpisan kot pesnik, vem pa, da je tudi profesor na faksu. Krasna kombinacija, fuzija intelekta in poetike, je možno še kaj več? Debeljak govori čudovito, samozavestno, jasno, glasno, pozna retoriko, zna nastopati, pravi, da je na Balkanu ustvarjalni naboj večji kot v Sloveniji, da tega Slovenci preprosto nimamo. Poleg Debeljaka in Ovsca sta tu še dve dekleti, arhitektka, ki je študirala v Londonu, druga je glasbenica, ki živi v Gradcu. Težko prideta do besede, če pa že, se njuna beseda skrije pred veličino dveh »doktorjev«. Običajno jima skočita v besedo. Prava »borca« sta. Ovsec reče, da Slovenci ne vemo, kdo smo, da v Avstriji rečejo, da smo Vindišarji, v Italiji nekaj drugega, redki sploh vedo, da so Slovenci, Debeljak mu skoči za vrat, »ne ti meni, da veš, kaj je Balkan«, zvije mu roko, začne se »parterska borba«, kot pravi komentator, Ovsec ga po nesreči v jajca, komentator pravi, da to ni dovoljeno, Debeljak mu vrne udarec, v čelo, ki se mu zdi preveč slovensko, Ovsec ga grabi za ušesa, ki mu štrlijo za odtenek preveč čez vrvi ringa, priskočita sodnika, komentator pravi, da so »tudi znotraj pride-a natančno določena pravila; »borca sta posajena nazaj v ring«, z lepim bizanto-pravoslavnim direktom Debeljak Ovsca omami, a v trenutku trenutne prednosti pozabi na slovensko trdoživost Ovsca, ki ga pobije z venetsko tradicijo, da se Debeljaku poce-di... Na koncu oddaje spregovori nek glasbenik, ki reče natančno takole: »Na zahod je tako, kot bi sedela na krilu letala, na več tisoč metrov visoka, hladno; tu je toplina, kdo bi te vprašala v Anglija (od koder prihaja) po petindvajset leta, kako se počutiš v ta država.« »Borci« se na koncu objamejo, se strinjajo, da je šport šport, Balkan Balkan, Slovenec Slovenec, ponos ponos. Borci se objemajo, zmagali so. O čem že
" io?
Št. 13-1. april 2004
IMAMO Si FAJN!
SMO NAJVEČJA DRUŽINA NA CELJSKEM IN NAM NIKOLI NI DOLGČAS.
pfttCAKUJ£4f0
DRAGOCENE NAGRADE SO PRIPRAVLJENE!
Pralni stroj, barvni TV-sprejemnik in potovanje v Dubrovnik čakajo morda prav vas!
Dobitnike treh lepih nagrad bomo izžrebali med vsemi • tistimi, ki se bodo na časopis naročili do 8. aprila. To pomeni, da se bodo v bobnu za žreb znašli tako tisti, ki so se naročili ob začetku naše akcije, 19. februarja, kot tisti, ki bodo to storili do njenega zaključka.
Pri tem nismo pozabili dosedanjih zvestih naročnikov, saj bomo z gospodinjskim aparatom vsak mesec nagradili enega. V aprilu čaka enega od njih TV-sprejemnik.
Kifw wdtitt —7> M
TT
NOV! TEDNIK
ÇHJE_J
13
V Metropolu se bo vrtelo
Namesto art kina zabavišče, kjer bodo Celjani lahko kot i na svetu igrali rollerball
prvi i
Celjskemu županu Bojanu Šrotu je zaradi dogajanja v zvezi z zaprtjem kina Metropol in ukinitvijo njegovega art programa slednjič prekipelo. Ker se je izkazalo, da je dogovor s podjetjem Engrotuš nemogoč, bo že na naslednji seji mestnega sveta predlagal drugo namembnost zdaj praznega kina Metropol.
Ker sta zdaj v mestu prazni kar dve kinodvorani, na obrobju pa imamo borih 14 (?) dvoran, je potegnil presenetljivo potezo. Dvorano kina Union bodo v kratkem preuredili v večnamensko unionsko dvorano, v kateri se bodo vrstili koncerti, plesi in tudi filmske predstave, v okviru katerih naj bi svoje mesto našel tudi art program.
Kino Metorpol pa bo postal mestno zabavišče, ki naj bi še posebej prispevalo k oživitvi mestnega jedra. Prav danes so začeli v nekdanji kinodvorani graditi stezo za ro-
lanje, v zidove pa vgrajevati luknje, kamor bodo bodoči igralci trendovskega roller-balla skušali spravljati magične žogice. Kot se spomnijo mnogi filmofili, so igro rollerball izumili v istoimenskem ameriškem filmu. Njen cilj je, da igralci, ki ro-lajo po nekakšni krožni stezi s hokejskimi palicami, ne glede na ceno spravijo žogico v eno od vgrajenih lukenj. Ta atraktivna igra je sicer nasilna, saj pravil ni in je dovoljeno praktično vse, le da gre žogica v luknjo. »Menim pa, da je prav to tisto, kar Celjanom manjka. Organizirana možnost za sproščanje fru-stracij in nasilja,« je zatrdil župan. Po opravljenih analizah so strokovne občinske službe namreč izračunale, da se bo vandalizem najrazličnejših vrst v mestu na ta način zmanjšal vsaj za 60 odstotkov, kar pomeni, da bo letno potrebno zamenjati temu ustrezno manj stekel na
cenjenih celjskih biserih, ravnati vsaj 10 prometnih znakov manj, ustrezno manj pa bo tudi potrebnih zamenjav obcestnih svetilk. »Preprost izračun pove, da se bo na ta način naložba povrnila že v slabih šestih letih, Celjani bodo dobili novo zabavišče, mestno jedro pa bo ponovno privabljalo množice ljudi, ki si bodo po rollerballa-nju lahko sproščeno oddahnile v živahnih poletnih vrtovih, si v miru ogledale celjsko umetniško četrt na Okopih in popasle radovednost ob ogledu zaprtih trgovin v mestnem jedru,« je svojo odločitev utemeljil župan.
Nova ponudba kina Metropol bo tudi edinstvena svetovna atrakcija, zato v Zavodu za turizem Celeia Celje že pripravljajo zloženko v šestih svetovnih jezikih, ki bo novo ponudbo knežjega mesta predstavila na vseh svetovnih turističnih borzah.
PRA
Zlato Zdravstveni šoli Celje
CELJE - Na Srednji zdravstveni šoli Celje je bilo prvo državno tekmovanje za poklicni izobraževalni program bolničar - negovalec, ki ga izvaja sedem od desetih zdravstvenih šol v Sloveniji. Tretji zaključni letniki tega programa so tekmovali iz vsebin temeljnega predmeta pomoč in oskrba. Edino zlato priznanje je prejela Anita Potočnik iz Srednje zdravstvene šole Celje. Med štirimi prejemniki srebrnih priznanj je iz celjske zdravstvene šole srebrno priznanje prejela Urška Aj-nik, med trinajstimi bronastimi pa sta bila iz Srednje zdravstvene šole Celje Vanja Uran in Jerica Ivanoš.
SB
Test telesne zmogljivosti
CEUE - Projektna pisarna Celje, zdravo mesto, Športno društvo Gaberje in Zdravstveni dom Celje pripravljajo to soboto brezplačno merjenje telesne zmogljivosti - tako imenovanega fitnes indeksa. Meritve opravijo s pomočjo preizkusa hitre hoje na 2 km. Na osnovi ugotovljene telesne zmogljivosti bodo tudi svetovali ustrezno telesno dejavnost in športno vadbo, ki bo izboljšala vaše zdravje. Test bodo opravljali v so-
NAKRATKO
boto od 9. do 11. ure na Savinjskem nabrežju.
Nemški dijaki na obisku v Celju
CELJE - Gimnazija Celje-Center je minuli teden gostila dijake iz nemškega mesta Singen. Gre za tako imenovano izmenjavo dijakov, ki jo gimnaziji izvajata že osem let. Gimnazijci so raziskovali, v kateri državi Evropske unije bi dijaki Gimnazije Celje Center najraje študirali, ugotavljali so, kakšne predsodke in stereotipe imajo mladi do Nem-
cev ter kako dobro zaposleni na javnih mestih govorijo nemško. Pri tem so ugotovili, da bi zaposlenim na poštah, bankah in v trgovinah prav prišel tečaj nemščine, da bi mladi najraje študirali in se zaposlili v Veliki Britaniji, medtem ko se jim zdi najmanj zanimiva država Nemčija (kako zadovoljni so bili s tem odgovorom nemški kolegi, ni treba posebej poudarjati). Projekt bodo dijaki predstavili v časopisih na obeh gimnazijah. Na Gimnaziji Celje-Center že skoraj deset let izhaja časopis v nemškem jeziku, ki ga vodi vodja izmenjave Ivana Ika Medved.
BA
Celje spet čisto
Celje je bilo minuli petek in soboto v znamenju pomladanske čistilne akcije. Okoli 180 posameznikov je pobiralo smeti po Savinjskem nabrežju, v Mestnem parku, po novih sprehajalnih poteh na severnem pobočju Anskega vrha in v okolici Šmartinskega jezera.
Akcije so se udeležili dijaki celjskih srednjih šol, taborniki, ribiči, planinci, pa tudi posamezniki, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. To je bil tudi namen akcije, pravi njen vodja Vinko Andolšek in dodaja, da so v dveh dneh so v Celju nabrali 23 kubikov smeti, kar je manj kot lani, saj sta bila Savinjsko nabrežje in park očiščena že jeseni.
Čeprav so k sodelovanju povabili tudi vrtce, so starši svoje malčke raje pustili doma, saj je pobiranje smeti lahko tudi nevarno. Dokaz je manjša nesreča, ki se je pripetila, ko se je deklica zbodla z žico. K sreči jo je odnesla brez okužbe. Podobna nesreča se je zgodila tudi lani, le da se je oseba zbodla z odvrženo iglo.	BA
Materam za praznik
Dvorana celjskega Narodnega doma je bila pretesna, da bi sprejela vse, ki so prišli na proslavo materinskega dne. Proslava je bila nekako v slogu nekdanjih domoljubnih čitalniških večerov, pravi izraz spoštovanja do matere, pa tudi do družine, njenih vrednot in vere.
Prav to sta poudarjali tudi slavnostni govornici Barbara Medved Špiletič, kandidatka SDS za evropski parlament in Ljudmila Novak, kandidatka za enako funkcijo pri NSi. Na proslavi so nastopili cerkveni pevski zbor Svetega duha, varovanci katoliškega vrtca Danijelov levček, duo Kati in Modrijani. Proslavo so pripravili krščanski forum in ženski odbor celjske SDS ter celjski odbor Nove Slovenije.	BRST
KOMENTIRAMO Praznik in politika
Marca kar dvakrat namenjamo pozornost ženskam. 8. marca vsem, 25. materam.
Osmomarčevskih rajanj iz prejšnje države se je, upravičeno, oprijel politični prizvok, priokus proletarskega, socialističnega, žal tudi potrošniško in drugače zmali-čenega praznovanja, od katerega so pogostoma imeli največ moški. V novi državi smo ta praznik postavili na pravo mesto, čeprav je trajalo kar nekaj let, da se je praznik
vsaj kolikor toliko znebil svojih ideoloških korenin.
Z novo državo smo uvedli tudi materinski dan, ki ima verske korenine, a jih ni nikoli pretirano izpostavljal. Gradil je na vrednotah, kijih vse prepogosto pogrešamo -na materi, njeni vlogi v družini, spoštovanju, hvaležnosti. Za mnoge matere je to postal dan, ko pričakujejo skromno pozornost, ko se še bolj posvetijo družini. Materinski dan je, hvalabogu, ostal skromen praznik, dan.
Prilagojena mizica bo
Članice celjskega Lions kluba so minulo soboto v središču mesta na stojnici prodajale svoje velikonočne izdelke, pecivo, ki so ga nape-kle, in cvetje, ki so ga nabrale. V štirih urah so zbrale dovolj denarja, da bodo lahko invalidnemu otroku, učencu šole Glazija, darovale »prilagojeno« mizico, ki mu bo april 2004 -
olajšala sodelovanje pri pouku.	BRST
ki ga tudi najbolj spretnim trgovcem ni uspelo sprevreči v fešto razsipništva in potrošništva.
Prav zaradi vsega tega se zdi zelo moteče, da so organizatorji celjske proslave temu lepemu prazniku (SDS in NSi) vdahnili pridih političnega. Proslavo so namreč izkoristili za predstavitev kandidatk svojih strank na bližnjih volitvah u Evropski parlament. In medtem ko je Ljudmila Novak govorila predvsem o materinstvu in veri ter o družinskih vrednotah, se Barbara Medved Špiletič, ki prav tako prisega na družinske vrednote, ni mogla izogniti na ta večer nepotrebnim zbadljivkam na račun vlade (letalo, pet tisočakov višje plače .) in hipokriziji državnega zbora, ki gladko pristaja na 40-odstot-no zastopanost žensk v naši bodoči sedemčlanski ekspediciji evropskih poslancev, za državni zbor pa na ta evropska pravila ne pristaja. Špi-letičeva je obsodila tudi sprevrženost družbe in obsodila istospolne zveze. Vse to pa je prazniku in proslavi, žal, dalo nepotrebno politično noto. Materinski dan je praznik mater in ne politični shod. Vsaj ne, če resnično želimo ohraniti vso bogastvo vrednot, ki jih nosi v sebi.
BRANKO STAMEJČIČ
Za srečo je treba skrbeti
EKOS DRAMLJE d.o.o. Laze 17, 3222 Dramlje
VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH _STORITEV _
14
GORNJI GRAD POLZELA PREBOLD j TABOR i ŽALEC 1 BRASLOVČE i
P ® w
NOVI TEDNIK
Mrzli radiatorji zaradi direktorjev?
V Gornjem Gradu se krešejo iskre med podjetjema Smreka in Engo naj bi rešila torkova skupščina
Položaj
Pred leti so v Gornjem Gradu začeli s projektom daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, ki je bil takrat kot novost sofinanciran tudi z evropskim denarjem.
V kraju so zgradili infrastrukturo in z lesno biomaso se že ogreva 135 gospodinjstev. Po dogovoru naj bi potrebno surovino dobili v največjem domačem podjetju Smreka, kjer so pred časom uvedli prisilno poravnavo, zaposlenih pa je 70 delavcev. Za upravljanje sistema so ustanovili podjetje Engo, katerega tričetrtinski lastnik je občina Gornji Grad, četrtinski pa podjetje Smreka. Že dlje časa se je govorilo o napetih odnosih med podjetjem Engo oziroma direktorjem, tudi gornjegrajskim županom Tonijem Rifljem, in Smreko oziroma direktorjem Brunom Zagodetom.
Gornjegrajskemu županu Toniju Riflju nekateri zamerijo, ker se pojavlja tudi v vlogi direktorja podjetja Engo.
Kot bi lahko sodili po četrtkovi seji gornjegrajskih svetnikov, je položaj zapleten v tolikšni meri, da se zna katero od podjetij znajti v stečaju.
»Zgodba se je začela, ko je direktor Smreke za lastniški delež v Engu zahteval sto milijonov tolarjev, v nasprotnem primeru pa zagrozil, da bodo za-komplicirali na skupščini,« je povedal Rifelj. Po njegovem naj bi po prvem dogovoru v Smreki zagotovili surovino, porabili 4.900 megavatov energije in zato imeli za petino nižjo ceno. Ker pa v Smreki porabijo le 1.300 megavatov energije in zaračunavajo surovino dražje kot drugi predelovalci lesa, jim od lanskega oktobra ne priznavajo popusta pri ceni. Rifelj je še pojasnil, da izstavljenih faktur v Smreki sploh ne plačujejo, in da bo konec marca občina Gornji Grad lahko proti Smreki vložila za skoraj 21 milijonov tolarjev izvršb, za podobno vsoto pa podjetje bremeni še leta 1998 podpisana pogodba.
Zaradi neplačevanja računov se je tudi podjetje Engo znaš-
lo v precejšnjih težavah, vmes pa se je zapletlo še s skupščinami Enga. Na prvi so se menda »haklali« na formalizmih, drugo so prestavili, ker ni bil izdelan sanacijski program, na tretji, ki jo je sklicala Smreka, pa ni bil sprejet dnevni red. Klobčič naj bi razpletli na skupščini, sklicani za v torek. Na njej naj bi pregledali revizorsko poročilo in imenovali nov nadzorni svet, katerega vodenje naj bi na predlog občine prevzel Jože Poznič, ki pa na to pristaja le v primeru, če bo dosedanji predsednik NS Peter Letonje iz Keramike podal poročilo. Župan Rifelj je še napovedal dokapitalizaci-jo Enga s strani občine. Kakor koli se bo obrnilo, je na srečo tu pomlad in vsi gornjegrajski porabniki, ki se ogrevajo zgolj na biomaso, vsaj ne bodo trepetali, kdaj bodo radiatorji mrzli.
US
Za gasilci je dobro leto
Na 49. občnem zboru Gasilske zveze Žalec, ki združuje 3.200 gasilcev, so se v dvorani doma upokojencev v Grižah sestali delegati 35 gasilskih društev iz petih spodnjesavinjskih občin.
Zbora so se udeležili številni gostje, iz poročil pa je bilo razvidno, da je bila lanska dejavnost vseh društev in zveze bogata, razgibana in pestra. Sto
let dela so praznovala PGD Go-tovlje, Ojstriška vas-Tabor, Go-milsko in Arja vas. Za visokimi jubileji je skritega veliko dela, zbiranja prispevkov in drugih aktivnosti, ob pomoči posameznih občin pa so povsod nakupili sodobno gasilsko tehniko. Društva v žalski zvezi se od lani ponašajo s 7 novimi gasilskimi vozili in 3 motornimi brizgalnami, ob-
novljen pa je bil tudi marsikateri gasilski dom.
Veliko pozornosti so namenili preventivi, izobraževanju in tekmovanju gasilskih desetin v vseh starostnih kategorijah. Posebej ponosni so na mlade gasilke iz Andraža, ki so na gasilski olimpijadi osvojile zlato, mladinci z Gomilskega pa so bili šesti. Na letošnjem državnem tekmovanju v Kočev-
ju in Celju bo barve žalske zveze branilo kar 15 desetin. Sicer so lani gasilci sodelovali pri 118 intervencijah. Na zboru so potrdili tudi program dela in finančni plan ter podelili več priznanj in odlikovanj GZ Slovenije in Žalec. Za popestritev so člani Turistično kulturnega društva Leveč pripravili krajši kulturni program.
TT
NAKRATKO
Prestreljena krila
ANDRAŽ - Na jožefovo je minilo 60 let, kar je strmoglavil sestreljeni ameriški avion na področju Dobriča in Andraža, v nesreči je umrlo osem ameriških vojakov od 10-član-ske posadke. V spomin na dogodek so v Domu krajanov pripravili zanimivo javno tribuno, na kateri so sodelovali Jože Berdnik, ki je kot očividec lani napisal dokaj obširno pripoved, Konrad Brunšek in Igor Verdev, ki se ukvarja z modelarstvom. Pogovor je povezoval Simon Ograjenšek, k osvetlitvi spomina na dogodek pa so svoje prispevali še očividci Maks Brunšek, Ivan Pla-skan, Rafko Umbreht in Franc Krt. Javna tribuna je razkrila nove podatke in zanimivosti, nesrečo pa bodo obeležili s postavitvijo spominske plošče na pokopališču, kjer so bili do pomladi 1946 pokopani mrtvi ameriški letalci.
Festival potic
PREBOLD - V okviru kmečke tržnice bodo v soboto pripravili Festival potic. Posebno velikonočno prireditev bodo pripravili društvo kmečkih žena, občina in Garni šport hotel, z izdelavo butar se bodo predstavili Kulturna sekcija PGD Kapla vas, pirhe bodo barvali člani DPD Svoboda, sodelovali pa bodo še Pihalni orkester TT Prebold, harmonikar
Zlati žalski glasbeniki
ŽALEC - Na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije so bili odlični tudi glasbeniki iz glasbene šole Ri-sta Savina. Na izbirnem regijskem tekmovanju so se z zlatimi plaketami izkazali flavtistka Melanija Pintar, oboistka Maša lpavic ter Tina Strahovnik, Linda Zottel in Urša Tekavc v solfeggiu. Vseh pet se je udeležilo državnega tekmovanja, kjer sta v kategoriji solfeggia Tina Strahovnik z 98.5 in Linda Zottel s 97.5 točk osvojili zlati plaketi ter 2. in 3. nagrado, obe pod mentorskim vodstvom Gorazda Kozmu-sa. Prav tako zlato plaketo je s 95 točkami osvojila oboistka Maša lpavic z mentorico Tanjo Mršnjak, flavtistka Melanija Pintar z mentorico Diano Pajk pa je dosegla 89.33 točke in bronasto plaketo.
Pomladansko
čiščenje
POLZELA - V občini so se lotili pomladanskega čiščenja okolja. Na 27 krajih so postavili zabojnike za zbiranje kosovnih odpadkov, občina pa je zagotovila brezplačen odvoz večjih pločevinastih in železnih odpadkov ter dotrajanih osebnih vozil. Akcijo bodo zaključili 5. apri-
Franci Uplaznik, Anja Ropo-tar iz Šempetra, glasbeni ženski trio iz Marija Reke in še kdo. Vse potice bodo po ocenjevanju, ki ga bo opravila posebna komisija, razstavili v preboldskem hotelu, kjer bodo najboljšim podelili priznanja, občina Prebold pa jih bo zatem podarila domovoma za starejše na Polzeli in Grmovju.
Ob druženju še znanje
Nekaj daljša zima je letos ponudila veliko možnosti za druženje. V KS Galicija so na pobudo Ivanke Falant pripravili Klepetalnico ročnih del, v Društvu kmečkih žena Trnava-Gomilsko pa so članice skoraj tri mesece obiskovale tečaj ročnih del.
Tečaj je vodila Marica Zupančič z Gomilskega, tečajnice pa so se lotile vezenja, kvačkanja in pletenja ter se dogovorile, da bodo prihodnje leto znanje še poglobile. V Galiciji so se ženske družile ob ponedeljkih zvečer, med klepetom pa so nastajali vedno novi izdelki. Tako so bili večeri koristno izrabljeni, velikega pomena je tudi druženje galiških žena v tretjem življenjskem obdobju, nova znanja pa so seveda vedno dobrodošla.	DN, TT
Najmlajši so vsem materam in babicam izročili tudi lična spominska darila.
Ženam in materam
V	teh dneh se v mnogih krajih Savinjske doline vrstijo prireditve, ki jih različni organizatorji, največkrat ob sodelovanju otrok, posvečajo ženam in materam.
V	vrtcu v Preboldu pripravljajo posebno prireditev, na katero povabijo kmečke žene in matere, letos pa so dan polepšali še širšemu krogu starejših, saj so proslavo namenili vsem babicam. V preboldskem vrtcu je trenutno 129 otrok, v programu so nastopili vsi oddelki od treh let dalje, otroci pa so se izkazali že kot pravi mali mojstri odrskih desk. DN
Manj škode
BRASLOVČE - Na občnem zboru so se sestali člani lovske družine. Po poročilu starešine Marka Stegnarja so lani uspešno gospodarili z divjadjo ter izpolnili plan odstrela. Z dopolnilnim krmljenjem in pravilnim odstrelom so skoraj v celoti odvrnili divjad od kmetijskih zemljišč, tako da je bilo na travnikih in njivah manj škode. Krmo so v glavnem sami pridelali, ob tem pa opravili 3.644 delovnih ur. V planu za letos so si zastavili visoke cilje, glede zakona o lovu pa še ne vedo natančno, kakšne spremembe bo prinesel pri delu LD. Na zboru so za častna člana imenovali Ota Raka in Janeza Fevžarja.
Tedenske aktivnosti
GOMILSKO - Konjeniško društvo Mustang ima 130 članov, delo v minulem letu pa je na občnem zboru predstavil predsednik Milan Koše-nina. Z veliko truda so si v Grajski vasi uredili prostor za tekmovanja in prireditve, se udeležili večih pohodov ter sodelovali na različnih prireditvah. Letos nameravajo na društvenem prostoru v Grajski vasi, ki se imenuje Ranč KD Mustang, zgraditi kozolec in staje za privez konjev, saj bodo ob koncih tedna pripravljali različne konjeniške in druge prireditve.
DN, TT, US
TABOU I WHJMJt j GORNJI GRAD
Občinski boj na šolskem polju
Svetniki občine Tabor so na ponedeljkovi seji med drugim razpravljali tudi o odločitvi sveta zavoda Osnovne šole Vransko-Tabor glede ponovnega razpisa za ravnatelja šole. Problem je izpostavila svetnica Tatjana Kobale - Khodary, ki je predlagala, da se od sveta šole Vransko-Tabor zahteva poročilo o poteku glasovanja oziroma celotnega razpisa za mesto ravnatelja šole.
Ključni problem celotne zgodbe je po mnenju Kobale - Khodaryjeve v tem, da svetniki občine Tabor niso bili z ničemer seznanjeni. Tudi župan Vilko Jazbinšek je povedal, da občina Tabor ni dobila niti enega dokumenta, kot so zapisniki sej sveta šole ali pa rezultati glasovanja, in to kljub temu, da je ena od soustanoviteljic zavoda.
Do novega ravnatelja najverjetneje šele z novim šolskim letom
Druga soustanoviteljica, občina Vransko, je denimo rezultate glasovanja v kolektivu šole dobila. Čeprav je tudi res, da občina Tabor za rezultate glasovanja sploh ni zaprosila: »Nismo zaprosili zato, ker smo se držali zakona. Tako smo v roku 20 dni dali mnenje o kandidatki, ki je po našem mnenju najbolj primerna. Ker so ta mnenja med seboj popolnoma neodvisna, si seveda nismo predstavljali, da bi sploh zahtevali kakršne koli podatke, kako je glasovanje potekalo v kolektivu. Pozneje smo ugotovili, da je prav to zahtevala občina Vransko, ki se je potem opredeljevala na osnovi glasovanja v kolektivu. 1\idi njihova odločitev bi morala biti neodvisna od ostalih mnenj, saj tako predvideva tudi zakon,« pojasnjuje Jazbinšek.
Župan občine Tabor Vilko Jazbinšek predlog vranskih svetnikov o ponovljenem razpisu za mesto ravnatelja ocenjuje kot klofuto.
Neenakost kandidatov
Kot smo že poročali, je občina Vransko predlagala svetu šole, da razpis ponovi, saj v
Z leve Franjo Bobinac in Jože Stanič iz Gorenja, velenjski župan Srečko Meh ter dr. Franc Žerdin in dr. Evgen Dervarič iz premogovnika.
Sprejem za direktorja
V ponedeljek je velenjski župan Srečko Meh pripravil slavnostni sprejem za upokojena direktorja Gorenja in premogovnika, Jožeta Staniča in dr. Franca Žer-dina, ki sta s svojim delom veliko prispevala k razvoju Šaleške doline in celotne države.
Dr. Franc Žerdin je v Velenje prišel iz prekmurskih ravnic povsem po naključju. Rojen je bil v družini z 12 otroki, odločil pa se je za študij rudarstva, ki je bil v tistih časih edini brezplačen. Kar nekaj let je vodil velenjski premogovnik in postal cenjen strokovnjak na področju rudarstva. Jože Stanič je vodil velenjsko Gorenje v težkih časih razpada jugoslovanskega trga in privatizacije, s svojim delom pa prispeval, da se je Gorenje ne le obdržalo, temveč tudi raslo.
Oba nekdanja direktorja sta sedaj v pokoju in se ukvarja-
ta s stvarmi, ki ju najbolj veselijo. Bivša prva moža sta poudarila, da sta delala v sozvočju z zaposlenimi in tudi mestnimi oblastmi ter nanizala veliko lepih spominov na delo v gigantih, ki sta ju vodila. Dr. Žerdin še predava in sodeluje pri aktivnostih za ustanovitev visokošolskega zavoda v Celju ter fakultete za glasbo v Velenju, Stanič pa, kot sam pravi, živi življenje upokojenca. Sprejem je mi-
Pred volitvami?
Potem ko so v Celju in še nekaterih drugih krajih dobro zaživele poslanske in ministrske pisarne, je tudi minister za promet Jakob Presečnik odprl ministrsko pisarno v Mozirju.
Minister Presečnik sprejema stranke in različna vprašanja vsako soboto med 9. in 11. uro v prostorih KS Mozirje. Poslanec Mirko Zamernik (SDS), doma iz Luč, pa se je odločil, da bo kot navadni smrtniki, skušal preživeti mesec z minimalno plačo oziroma približno 70 tisoč tolarji. Razliko do svoje plače, približno 300 tisočakov, bo Zamernik namenil socialno ogroženim ljudem.	US
kolektivu nihče izmed petih kandidatov ni dobil zadostne podpore. Kar pa sploh ni presenetljivo, saj sta med kandidati le Zlatko Bezjak in Mira Brinar- Huš tudi člana kolektiva. Ostali trije kandidati, Stanko Božičevič, Darinka Jazbinšek in Go-razd Sotošek, se kolektivu s svojimi programi naj ne bi niti predstavili in tako naj bi kolektiv dejansko glasoval o kandidatih, ki jih sploh ni poznal.
Kljub predlogu vranskih svetnikov se svet šole ni nemudoma odločil za ponovni razpis, ampak so najprej glasovali o posameznih kandidatih. Med kandidati je največ glasov, štiri, dobila Darinka Jazbinšek, ki je že prej
dobila tudi pozitivno mnenje s strani taborskih svetnikov. Ker pa mora kandidat v svetu šole dobiti absolutno večino, to je šest glasov, ni bilo dovolj za mesto ravnateljice. Sporno pa je tudi to, da je članica sveta šole tudi Mira Brinar - Huš, ki je povsem normalno glasovala (in dobila tri glasove), kljub temu, da je bila ena izmed kandidatov. Razpis bodo ponovili, čeprav najverjetneje pred novim šolskim letom ni moč upati na novega ravnatelja.
Taborski svetniki so nad razpletom ogorčeni. Na ponedeljkovi seji so tudi ugibali, da naj bi si občina Vransko želela svojega kandidata, Jazbinškovo, ki na tem razpisu prav velike konkurence
naj ne bi imela, pa je iz Tabora. Jazbinškovi naj bi namreč priporočilo dala prejšnja dolgoletna ravnateljica OŠ Vransko-Tabor Valerija Pukl. Lahko bi rekli, da so vranski svetniki z ne-glaso-vanjem taborskim dali kar krepko zaušnico: »To ni zaušnica občini Tabor, temveč pristnemu prijateljskemu sodelovanju dveh občin, ki sta tudi v slovenskem prostoru relativno majhni in šibki in toliko bolj potrebni druga drugi. In ker smo v otroškem varstvu in izobraževanju povezani s skupnim zavodom, se mi zdi, da bi morale biti odločitve sinhroni-zirane,« je še dodal Jazbin-
šek.
ŠPELA OSET
V Potočki zijalki našli okostja najstarejših ljudi
1\idi v britanskih laboratorijih potrdili, da so ostanki čeljusti stari več kot 30 tisoč let - Zaprta cesta proti Podolševi
nil kot javna zahvala za njun doprinos k razvoju Velenja, Šaleške doline in slovenskega gospodarstva, udeležili pa so se ga praktično vsi pomembnejši gospodarstveniki v Šaleški dolini. O poteh, delu in srečanjih z bivširtia direktorjema sta spregovorila sedanja vodilna v obeh največjih velenjskih družbah, dr. Evgen Dervarič v premogovniku in Franjo Bobinac v Gorenju.
US
Iz posebnih laboratorijev v Veliki Britaniji prihaja presenetljiva vest, da so v Potočki zijalki pod Olševo našli ostanke najstarejšega sodobnega evropskega človeka.
Potočka zijalka je bila doslej znana po ostankih živali, predvsem jamskih medvedov, človeških kosti pa doslej še niso odkrili. Kljub temu so sklepali, da bi v zijalki lahko že v davnih časih živeli tudi ljudje. Jamarji iz Prebolda so odkopavanja nadaljevali in lani v doslej še neraziskani notranjosti odkrili moško spodnjo čeljust in dva delčka lobanje, od katerih eden pripada otroku, pri drugem pa gre verjetno za lobanjo ženske. Po prvih ugotovitvah naj bi bile kosti stare od 34 do 36 tisoč let, kar pomeni, da gre za ostanke najstarejših sodobnih ljudi, ki
so se začeli širiti po Evropi. Po raziskavah slovenskih strokovnjakov (mimogrede, v Sloveniji nimamo laboratorijev, ki bi natančno določili starost vseh najdb) so kosti poslali še na dodatne preiskave v Veliko Britanijo, kjer so antropologi pod vodstvom prof. Billa Trinka z radioaktivnim ogljikom potrdili starost vseh najdb.
Strokovnjaki so o najdbi doslej bolj kot ne molčali, saj so se bali, da bi v Potoč-ko zijalko prihajalo preveč nezaželenih »jamarjev«, tudi z druge strani slovenske meje, kot se je v preteklosti že dogajalo. Tudi za medije doslej nočejo dajati izjav. V ministrstvu za kulturo smo izvedeli, da so ob sodelovanju ministrstva za okolje že včeraj, torej v sredo, za vse obiskovalce zaprli panoramsko cesto. Posebno novinar-
sko konferenco, na kateri bodo podrobneje spregovorili o izjemnih najdbah, pripravljajo v začetku prihodnjega tedna, do takrat pa bodo slovenski speleologi ob pomoči kolegov iz Avstrije in Nizozemske Potočko zijalko še podrobneje raziskali.
Najdba kosti je pomembna tudi zato, ker se bo po mnenju strokovnjakov s pomočjo natančnejših študij dalo sklepati, kako so se razvijali in kako so izgledali naši predniki. Sicer je do drugih podatkov v teh dneh skoraj nemogoče priti, saj uradne ustanove bolj kot ne molčijo, ljudje v Podolševi pa zatrjujejo, da so v Potočki zijalki našli že precej takšnih ostankov in da so strokovnjake nanje tudi opozarjali, vendar njihovih najdb doslej niso jemali resno.
PRA
Z OBČINSKIH SVETOV
Dražje smeti
GORNJI GRAD - Velenjski PUP Saubermacher skrbi za zbiranje in odvoz odpadkov v petih zgornjesavinj-skih občinah, odpadke pa odvažajo na odlagališče Pod-hom. V podjetju že skoraj dve leti niso podražili svojih storitev, v tem času pa v občinskih svetih obravnavajo njihov predlog za 19-odstotni dvig cen. V občini Ljubno so njihov predlog že potrdili, v četrtek so se s podražitvijo kljub številnim pomislekom in vprašanjem strinjali tudi svetniki v Gornjem Gradu. V praksi bo za skoraj petino višja
cena za gospodinjstva, kjer komunala štirikrat na mesec prazni 120-litrsko posodo z odpadki, znesek na položnicah pa bo zvišala za 382 tolarjev.
Nova Štifta v nastajanju
GORNJI GRAD-Trije zaselki v občini Tirosek, Šmi-klavž in Dol tvorijo Krajevno skupnost Nova Štifta, kraj s tem imenom pa uradno ne obstaja. Na pobudo krajanov so začeli s postopkom, po katerem bi se v teh krajih uvedel ulični sistem, ulice bi se poimenovale po
zaselkih, kraj kot celota pa bi se imenoval Nova Štifta. Sredi meseca so sklicali zbor krajanov, predlog pa so potrdili tudi občinski svetniki. Tako je v enomesečni javni obravnavi ustrezen odlok o preimenovanju v Novo Štifto, vmes pa bodo med krajani izvedli še anketo o drugih predlogih. Del naselja Dol sodi namreč v krajevno skupnost Gornji Grad, tako da bodo morali del zaselka v Novi Štifti poimenovati ali Zgornji ali Novi Dol. Preimenovanje kraja naj bi opravili do vstopa Slovenije v EU.
16	S.NTJUR ! LAŠKO RADEÍE j	NOVI TEDNIK
Zabe na varno
Zavod RS za varstvo narave vnovič sodeluje pri postavitvi začasne varovalne ograje za dvoživke ob Slivniškem jezeru. Z deli so člani Lovske družine Log začeli v soboto, končali pa jih bodo v teh dneh.
Kljub začasni usmerjevalni varovalni ograji dvoživke vedno ne najdejo poti do zgrajenih propustov, zato jih čez cesto prenašajo tudi ročno. Nekaj zadnjih let zavod pripravlja naravovarstveno akcijo ob odseku lokalne ceste Gorica pri Slivnici-Dobrinsko, vzdolž Slivniškega jezera, finančno pa jo podpira okoljsko ministrstvo. Cestni odsek seka migracijsko pot dvo-
živk, ki se ob prvih otoplitvah iz gozdov odpravijo proti Slivniškem jezeru na mrestitev. Zaradi gostega prometa bi brez pomoči nara-vovarstvenikov prišlo do pomora izjemnega števila dvoživk različnih vrst. Ob rekonstrukciji ceste leta 1995 so zgradili propuste (podhode) za dvoživke, ob cesti pa ni stalne varovalne ograje. Letos bo začasna postavljena v dolžini 620 metrov, kjer je migracija dvoživk največja. Zaradi varnosti so ob cesti z obeh smeri postavljeni tudi prometni znaki, ki označujejo delo na cesti in omejitev hitrosti.
IS
Z OBČINSKIH SVETOV
Predrag vrtec
RADEČE - Svetniki niso podprli 10-odstotne podražitve, kar dopušča Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih. Ekonomska cena vrtca 67.500 tolarjev je glede na ceno vrtcev v ostalih občinah občutno previsoka, zato bi se lahko zgodilo, da bi starši otroke iz Radeč premestili v druge vrtce. Slednje je glede na čakalne vrste za vpis v večini občin malo verjetno, prednost pri vpisu v vrtec pa imajo otroci s stalnim bivališčem v občini. In nenazadnje: cene vrtcev po vsej državi se bodo najkasneje v treh letih uskladile. Svetniki se tudi niso strinjali z enotno ceno za vse tri oddelke, pa s tem, da naj bi starši za odjavljeni mesec plačevali 60 odstotkov siceršnje cene. Vnovično odločanje jih čaka na prihodnji seji.
Cenejša pomoč na domu
RADEČE - Cena socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v občini letos znaša 1.100 tolarjev na uro. Po noveli zakona o socialnem varstvu mora vsaj polovico cene kriti občina, tako da uporabnik storitve plača le 550 tolarjev na uro, kar je za 270 tolarjev manj kot lani. Zaradi znižanja cene se lahko poveča število uporabnikov, posledica pa je lahko preobremenitev občinskega proračuna, so opozarjali svetniki.	BA
Donacija v prave roke
Nemška družba Wasser-technik iz Essna, ki v Laškem gradi čistilno napravo, je konec lanskega leta podružnici s prilagojenim programom OŠ Primoža Trubarja podarila 15 tisoč evrov. Zaposleni in šolarji so predstavnikom družbe v zameno za ček pripravili majhna darila in prijeten kulturni program.
Predstavnik družbe WTE Reinhard Schroder je ob tem
povedal, da je zelo zadovoljen, ker je donacija, ki jo sicer podarjajo konec vsakega leta, tokrat zares odšla v prave roke. Šola s prilagojenim programom je nepričakovano denarno pomoč dobro izkoristila. »Kupili smo dva računalnika, dvd-predvajalnik, digitalni fotoaparat in kopi-
co ostalih učnih pripomočkov, ki si jih sicer z rednimi sredstvi ministrstva ne bi mogli privoščiti,« je povedala ravnateljica Slavica Šmerc. 29 učencev in sedem specialnih pedagoginj pa je s sproščenim in zabavnim kulturnim programom v torek pokazalo, da je učenje zdaj veliko zabavnejše in zanimivejše.
- ROZMARI PETEK
Poldrugo stoletje zdravilne vode
Odrešitev za Radeče
Občina Radeče si je končno oddahnila. Ustavno sodišče RS, kamor se je lani pritožila zaradi izpadle koncesnine za HE Vrhovo v letih 1994-2002, je namreč minuli teden razsodilo v njeno korist.
Savske elektrarne (SE) morajo tako občini vrniti nekaj več kot 200 milijonov tolarjev, kolikor znaša občinski dolg SE zaradi neupravičeno zaračunanega nadomestila za stavbno zemljišče, medtem ko znaša izračun izpadlih plačil koncesnine skoraj 500 milijonov tolarjev. »S tem denarjem bomo poravnali dolg, nikakor pa ne bodo izbrisane po-
sledice, ki jih je radeška občina utrpela zaradi izpadle koncesnine,« pravi župan Franc Lipoglavšek. Prepričan je, da bi z denarjem, ki je vsa ta leta polnil žep nekoga drugega, lahko zgradili kakšno cesto, uredili kanalizacijo, dokončali že propadajočo čistilno napravo, pa še do tožbe ne bi prišlo.
Kljub temu je prvi mož Radeč z izidom zadovoljen. »Zdaj ni več bojazni, da bi šla občina v stečaj, zaradi poravnanega dolga pa bomo prejemali polno koncesnino od SE, kar se bo poznalo tudi v občinskem proračunu,« čuti veliko olajšanje. Ker občina ni imela denarja za plačilo
dolga, so se pred časom dogovorili, da naj bi ga odplačala v prihodnjih 50 letih tako, da bi SE v tem obdobju plačevale manj koncesnine, ki sicer letno znaša nekaj več kot 25 milijonov tolarjev. »Občina bo po vseh teh letih stradanja končno prišla malo k sebi,« pravi Lipoglavšek, ki mu je žal le, da so predolgo omahovali in se pustili vleči za nos. »Pritožiti bi se morali že, ko nam je sodišče leta 1997 naložilo kazen, pa bi bili letos že na konju.« Tako pa se občina šele vzpenja nanj in le upamo lahko, da je ne bo prehitro vrgel iz sedla.
PRA
V Laškem bo 1. maja minilo natančno 150 let, kar so odprli prvo zdravilišče. Okroglo obletnico bodo v Zdravilišču Laško z raznimi prireditvami praznovali vse do novembra.
Aprila bodo odprli razstavo starih razglednic Zdravilišča Laško, Pivovarna Laško pa bo v čast praznovanju zvarila posebno pivo. Ob jubileju je Pošta Slovenije izdala priložnostno razgled-nično dopisnico z motivom Zdravilišča Laško, ki je začelo delovati 1. maja 1854 pod imenom Kaiser Franz-Joseph Bad. Na razglednični dopisnici, ki je izšla v nakladi 14 tisoč izvodov, je upodobljen motiv stare zdraviliške zgradbe. Posebej dragocene za zbiratelje pa so razglednične dopisnice, opremljene z žigom prvega dne prodaje - 24. marca.
Osrednje slovesnosti v Zdravilišču Laško ne bodo pripravili 1. maja, pač pa teden kasneje. Pripravljajo slavnostno akademijo in prihode turističnih vlakov z Dunaja in Trsta, v soboto in nedeljo, 8. in 9. maja, pa bodo pripravili
Zanimanje za
obvoznico
V polni sejni dvorani Občine Šentjur so v petek predstavili Resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Sloveniji.
Predstavitev je s pomočjo predstavnikov ministrstva za promet pripravil državnoz-borski poslanec Marko Diaci, ki je pred tedni z amandmajem ob sprejemanju resolucije v program avtocestnih gradenj do leta 2013 uspel uvrstiti tudi povezovalno cesto od avtocestnega priključka v Dramljah do regionalne ceste Celje-Rogaška Slatina. Slednja bo zgrajena do decembra leta 2010, služila pa bo tudi kot obvoznica mimo Šentjurja za tranzitni promet, v katerem se zadnja leta vse bolj duši mestno središče.
IS
Rez in zdravica
Zadnjo marčevsko nedeljo je za rez vinske trte izkoristil tudi šentjurski mestni viničar Aci Urbajs.
Z rezjo potomke več kot 450 let stare modre kavčine z mariborskega Lenta, ki se je v Šentjurju izjemno lepo prijela in zadnja leta daje dober pridelek, ki pa ga še vedno merijo v kozarčkih, seveda ni bilo veliko dela. Da je bilo vse v redu in po pravilih, je skrbelo tudi izkušeno oko mariborskega mestnega viničarja mag. Toneta Zafošnika, šentjurski župan Štefan Tisel pa se je obema strokovnjakom pridružil pri zdravici.	IS, foto: MN
/50 let
frmJirn* mJnňm
tmiutfr yirtťtw in áérrffl poňtíja ■p^/nfPi/ito J&fy
tudi dan odprtih vrat. V tem mesecu bo v čast 150-ietnice še 10. tradicionalni teniški turnir članov Zveze paraplegi-kov Slovenije z zaposlenimi v zdravi-
lišču, za zaključek praznovanja pa novembra, v času martinovanja, pripravljajo še salonski ples z dunajsko kuhinjo in glasbo.	RP, BS
m-*.i3.,..ph,»m
NOV! TEDNIK
ROGAŠKA S. j ŠMARJE P. J.j KOZJE
17
Slatinski konji ne seksajo
Plakat Staneta Jagodiča za Borzo humorja šokiral nekatere Slatinčane
V	Rogaški Slatini, kjer je bila v nedeljo zvečer že deve-tič Borza humorja, očitno nimajo smisla za satiro. Vsaj glasna večina, ki jo je plakat mednarodno priznanega umetnika Staneta Jagodiča bolj zaposlil kot vse ostalo borzno dogajanje. Nekateri Slatinčani, ki so plakat opazili na ulicah, so onemeli.
Kaj je bilo tako hudega? Multimedijski umetnik s koreninami v Obsotelju je ustvaril za plakat likovno montažo na temo najbolj aktualnega slovenskega trenutka. Montažo sestavljajo trije elementi: prizor para lipicancev med spolnim odnosom, ženska z golimi prsmi in evropskim simbolom, krona vsega pa je pokrov papirne vrečke za sesalec (z veliko luknjo za prah seveda) ter ženska - Evropa, ki pravi: »Da, da. To je pravi slovenski lipicanec!«
Kaj hujšega. Ko so plakate izobesili po mestecu, je završalo hudo ogorčenje. Če bi viseli v New Yorku ali Tokiu, kjer je umetnik pogosto razstavljal, se ne bi zanje nihče dosti zmenil. 1\idi v Ljubljani ali Celju ne, niti pri slatinskih sosedih v Šmarju pri Jelšah, kjer razumejo parjenje konj pač kot naravni pojav. Kot pojav, ki ga otroci videvajo v živo na domačih kmetijah, ne zgolj na plakatih.
V	malomestni Rogaški Slatini je v nekaterih krogih precej tako imenovane purgerske mentalitete, kakršne smo bili nekoč vajeni iz Zagreba. Zato v Rogaški Slatini verjetno ce-
lo konje spočnejo brezmadežno, se rogajo zadnje dni v kmečki okolici obsoteljskega mesta. Satirik Stane Jagodič, ki smo ga povprašali za komentar, je seveda začuden: »Na mojem delu ni ničesar vulgarnega, ne vidijo se niti živalski spolni organi. Na televizijskem ekranu ali na ulici je mogoče videti marsikaj več.«
Lanska Jagodičeva likovna montaža za Borzo humorja ni vzbudila tolikšne pozornosti. Upodobil je dva prašiča z bankovcem v ozadju, na katerem je upodobljen Ivan Cankar. Z montažo je opozoril na tranzicijski pohlep po denarju, ki je postal osrednja vrednota.
Svetinja z grba?
Če je prve občane Rogaške Slatine motila živalska erotika, je druge bolj politično sporočilo. Ali Jagodičeva likovna montaža pomeni, da nas bo Slovence Evropa posesala, so bili zgroženi. Še huje je bilo s tretjimi, z lokalpatrioti, ki so videli v konjskem seksanju žaljivo povezavo z Rogaško Slatino, ki ima nov občinski grb, s simpatičnim konjičkom.
»Za nov občinski grb Rogaške Slatine, s konjem, doslej nisem niti vedel,« je povedal umetnik mednarodnega slovesa, ki je med drugim član Mednarodnega sindikata karikaturistov in piscev s sedežem v New Yorku ter član Ameriškega biografskega inštituta.
Multimedijski umetnik Stane Jagodič se čudi.
Nerazumevanje Jagodičevih likovnih montaž se je dvakrat pojavilo tudi v prejšnjem sistemu. Študentska Tribuna si leta 1970 ni upala objaviti njegove montaže z bankovcem, ki je prikazoval jugoslovansko skupščino, skupaj s podobo ženske ter napisom »cipa«. Zadevo so rešili tako, da so bankovec obrnili na politikom prijaznejšo stran. Precejšnjo pozornost je leta 1985 vzbudil tudi plakat s prizorom bebavega Marxa, ki se potaplja v pesek. Obsojan je bil na partijskih sestankih, a kljub temu razstavljen v mariborskem Marksističnem centru. Politikov na otvoritvi razstave seveda izjemoma ni bilo.
Prizor z odmevnega »evropskega« plakata Borze humorja v Rogaški Slatini.
Da je bilo zaradi umetnikovega likovnega dela ob Sotli vroče, priča še eno dejstvo. Zaradi razburjenja v javnosti je moral Jagodiča, ki živi v Ljubljani, za točnejše pojasnilo o sporočilu njegove likovne montaže poklicati najpomembnejši človek Borze humorja. Kristina Kampuš, ki ima v ob-
činski stavbi na skrbi družbene dejavnosti, nam je povedala, da je Stane Jagodič oblikoval plakate vseh devetih Borz humorja ter mu kot likovni avtoriteti mednarodnega slovesa povsem zaupajo. V njegovo delo se niso spuščali, za kakršno koli cenzuro niti nimajo pravice. Iz dobro obvešče-
nih virov pa smo izvedeli, da se je zgražanje nad Jagodiče-vim likovnim delom delno pojavilo celo v občinski stavbi.
Kakšno je torej sporočilo likovne montaže? Jagodič odgovarja, da je tudi v primeru, če kdo razume montažo v smislu, da nas bo Evropa posesala, to umetnikova pravica izražanja. »Ne le pravica, celo dolžnost, da se to nekoč res ne bi zgodilo.« Sicer pa si je mogoče montažo razlagati na različne načine. »Če je konj na žrebici, lahko to prav tako pomeni, da se bo slovenska plodnost nadaljevala. Bistvo je v lipicancu, da nam ga Evropa v
2. aprila na morje
V petek, 2. aprila, bo ženska stotnija odpotovala na 32. izlet 100 kmečkih žensk na morje. Organizator NT&RC se je potrudil, da se bodo izbranke v spremstvu ekipe in številnih gostov imele lepo. Letos se je za sodelovanje na enodnevnem izletu prijavilo 1.113 kmečkih žena, na javnem žrebanju na turistični kmetiji Fatur pa smo izžrebali sto srečnih potnic.
Z dvema Izletnikovima avtobusoma se bodo izletnice
odpeljale na slovensko morje, kjer si bodo ogledale zanimivosti ter se popeljale z ladjico. Na kosilu v prijazni restavraciji Taverna tik ob morju bodo za veselo razpoloženje poskrbeli Viki Ašič s prijatelji in kvartet Grmada, v avtobusih pa harmonikarja Janko Mogu in Jože Križnik.
Zaključek enodnevnega izleta bo v hotelu Štorman v Celju, kjer se bosta pridružila še ansambel Mateja Mo-guja in čarodej Jani Jošovc.
Izletnice bodo obiskali in pozdravili tudi župani nekaterih občin ter predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk.
Tudi tokrat se bodo udeleženke z morja vrnile z oljčnimi vejicami, ki jim bodo na cvetno nedeljo lep spomin na prijeten izlet. Letošnjo akcijo je tako kot vedno podprlo veliko sponzorjev in do-natorjev, tako da bo srečanje tudi po tej strani vsem ostalo v nepozabnem spominu.
TONE VRABL
Večina jo ima v prijetnem spominu, manjšina v grenkem. Zadnji dnevi nekdanje šole v Kristan Vrhu?
Bo danes padla?
Najvišja ocena doslej
V Društvu vinogradnikov in kletarjev Trta Šmarje pri Jelšah so ob 10-letnici ustanovitve lahko upravičeno veseli. Na ocenjevanju vin je bila njihova skupna ocena 17,91 točke, kar je največ doslej.
Na ocenjevanju v Mestinju so ocenili 253 vzorcev. Za šampiona rednih trgatev je komisija ocenila vinogradnika Janka Šketa z Belega, za šampiona predikatnih vin pa Vinogradništvo Zorin iz Lovnika -Pečice. V oceno je prišlo največ vzorcev sorte bela
zvrst (1. mesto Franc Marš iz Močle), sledili so laški rizlingi (1. mesto Vinogradništvo Vreže z Bobovega). Ocenjenih je bilo tudi veliko vzorcev sauvignona (1. mesto Janko Šket z Belega) in chardonaya (1. mesto Miran Krašovec iz Spodnjega Tinske-ga). Med vzorci renskega rizlinga si delita 1. mesto Franc Pevec in Tadeja Matjaž - Plev-nik s Koretnega, med vzorci modre franki-nje pa je zmagal Martin Čoki iz Strtenice.
BJ
Za Kristan Vrh v občini Šmarje pri Jelšah ter vse ljudi, ki so z njim tesno povezani, bo danes po vsej verjetnosti zgodovinski dan. Občinski svet naj bi odločil, da bodo njihovo nekoč imenitno osnovno šolo v prihodnjih tednih podrli.
Starinski hram učenosti je že pred leti nadomestila pusta sodobna zgradba, zato je objekt že nekaj časa prazen, nazadnje pa so ga koristili za potrebe krajevne skupnosti. KS Kristan Vrh ter občina imata zdaj z zem-
ljiščem stare šole velike načrte. Predlagata porušitev ter iščeta investitorja, ki bi na tem mestu zgradil poslovni objekt (v izmeri 350 kvadratnih metrov). Želijo si namreč, da bi v Kristan Vrhu po dolgih letih znova imeli trgovino, v mansardi pa bi bili prostori za delo KS ter društev. Odločitev o podrtju stare šole bo med krajani gotovo vzbudila stare spomine ter vplivala na drugačno veduto izjemno slikovite vasi.
BRANE JERANKO
podobi ženske prizna.« Da je naš, ne avstrijski ali italijanski. Satirik Jagodič predvsem nikogar ne žali. Katoliški verniki so bili lahko prizadeti, ko je bila brezjanska Marija Pomagaj upodobljena namesto z božjim detetom s podgano (afera Strelnikoff). Kdo, ki je vsaj malo razgledan, pa je lahko užaljen zaradi Jagodičeve montaže?
BRANE JERANKO
Hotel v Zagorju pri Lesičnem
Prijeten kraj Zagorje v občim Kozje bo v naslednjih letih postal vodilni turistični kraj v občini. Postavil se bo ob rob Podsre-di s središčem Kozjanskega parka in Pilštanju, ki letos praznuje 600 let prve omembe. Do Zagorja je zaradi cerkve znana romarska pot, lani pa so odkrili tudi zanimiv oltar na prostem, ki predstavlja pravo malo umetnino, ob njem pa so tudi mnoge zelo učinkovite energetske točke. Izvir vode ob oltarju zdravi vid. Prostor so na pobudo občine očistili, letos pa naj bi ga obiskalo veliko ljudi od blizu in daleč. Ker sta v kraju aktivna tako kulturno kot športno društvo, obe načrtujeta vrsto atraktivnih prireditev. Zaradi lepe in neokrnjene narave, bližine Podčetrtka s termami in drugih zanimivosti, so v občini našli investitorja za manjši hotel. Pogodbo bodo podpisali danes, 1. aprila, ob 11. uri na dvorišču med cerkvijo, opuščeno šolo in kulturnim domom.
PRA
CVETOČA POMLAD
Mladi celjski turisti v
Srednja šola za gostinstvo in turizem (SŠGT) Celje se je v ponedeljek z dvema raziskovalnima nalogama udeležila tokrat že devete konference Mladi za turizem, ki ga vsako leto organizira Nacionalno turistično združenje. Letošnja tema je bila Evropska unija in turizem - priložnost za mlade.
Na konferenci se je s svojimi nalogami predstavilo šest srednjih šol, SŠGT Celje kar z dvema raziskovalnima nalogama. Nalogo »Z Leonar-dom v Evropo« so pripravile dijakinje Katja Pelko, Patricija Jošt in Mateja Laščak z mentoricama Brigito Košak in Darjo Štiherl ter osvojile drugo mesto. V nalogi so predstavile program Leonardo da
Vinci, kako ga mladi poznajo in kakšna priložnost je to za mlade. Delale so na podlagi izkušenj dijakov in šole, saj ta že nekaj let sodeluje v omenjenem projektu. Nalogo »Celica - priložnost za mlade, EU - priložnost za Celico«, pa so z mentorico Suzano Klavs pripravile dijakinje Suzana Kristan, Sara Mastnak in Lea Zgonec. S predstavitvijo mladinskega hotela Celica v Ljubljani so osvojile četrto mesto.
Sicer pa ena izmed mentoric in vodja projekta Leonardo da Vinci na SŠGT Celje Darja Štiherl pravi, da je šola že kar dobro pripravljena na vstop v EU: »Naša šola ima dobre povezave z nekaterimi evropskimi deželami. V Avstriji, Nemčiji in Špani-
ji imamo partnerje, s katerimi že dalj časa sodelujemo s temi projekti. To je stik, ki omogoča dijakom, da pri nadaljnjem študiju uporabijo te zveze in predlagajo projekte v okviru fakultete ali pa se sami odpravijo med počitnicami na počitniško delo, ki bo sedaj precej olajšano, zato ker bomo kot članica EU lahko obšli precej formalnosti.« Širjenje obzorij in možnost uporabe pridobljenega znanja v nadaljnjem življenju pa je tudi eden od namenov konference. Zmagala je šola iz Radovljice z nalogo Evropa pod kozolcem, prve tri pa se bodo udeležile državnega tekmovanja vseh srednjih šol z vseh področij, ki bo septembra letos.
ŠPELA OSET
Dijakinje in mei
Turističnim kmetom ni lahko
»Zavedamo se, da je turizem na kmetijah v luči približevanja Slovenije Evropski uniji za bodoči razvoj podeželja življenjskega pomena.« Tako je pozdravila dobrih dvesto lastnikov turističnih kmetij iz vse Slovenije predsednica Združenja turističnih kmetij Slovenije Vilma To-polšek, gospodinja s turistične kmetije v okolici Stranic.
Petsto slovenskim turističnim kmetijam tik pred vstopom v EU očitno ni lahko. To je bilo med drugim jasno povedano na odmevni javni tribuni združenja, ki so jo pripravili v ponedeljek v Rogaški Slatini. Na tribuni z naslovom Majhne slovenske kmetije na evropskem trgu, kjer so še posebej izpostavili problematiko klavnic na kmetijah ter malih sirarn, ki so jih v tem mesecu po vrsti zapirali. Kmete, ki so v njihovo izgradnjo veliko investirali ter precej pričakova-
irrrnM
90,6 95,1 95,9 100,3
li, je namreč v zapiranje prisilil nov evropski pravilnik za male obrate.
Zato so slovenski turistični kmetje opozorili na dejstvo, da lahko vsaka država zahteva olajšave, ki jih je mogoče v Bruslju doseči s pogajanji. Pri vsem skupaj sta slovenski kmetijski minister Franc But ter predstavnik slovenske veterinarske uprave Peter Božič povedala, da je pravilnik, ki predvideva olajšave, že v pripravi ter se nameravajo o njem pogajati v Bruslju. Pri pravilniku seveda niso mišljeni milejši hi-giensko-sanitarni pogoji, ki
jih turistični kmetje smatrajo za samoumevne. Gre za opremo klavnic ter malih sirarn, kjer so zahteve po njihovem mnenju resnično pretirane. V mislih imajo klanje prašičev, drobnice in predelavo govejega mesa v omejenih količinah (izključno za goste kmetije), ne pa klanja govedi.
Na turističnih kmetijah je prišlo poleg vsega tega še do kratkega stika z gostinci. Po spremenjenem pravilniku o gostinstvu namreč na kmetijah ne bi smeli več nuditi toplih obrokov različnih vrst, z izjemo enega samega ter
tí)r v* ti

narezkov. To je po mnenju turističnih kmetov absurdno, saj nudijo gostom izključno doma pridelano hrano, kar je seveda povezano s preži-
vetjem kmetij. Sicer pa imajo v primeru nepravilnosti inšpekcijske službe vsa pooblastila za ukrepanje.
BRANE JERANKO
CENTER ZDRAVJA IN LEPOTE
vabi v masažni salon (ayurveda. shiatsu. masaža z vročimi kamni...) » kozmetični «Ion (nege i dodatkom kisika, nega telesa...)
romantične kopeli (Dianina ali Apolonova kopel) salon za pedikúro (kraljevska pedikúra) laSko atraktivna ponudba različnih savn na več kot 500 m'
Inform, in rezervacije: 03 7345 166. www.zdravilisce-lasko.si
POTOVANJA 2004
dunaj 11n 2 dni, e	■■PIR
RAZK0ÍIE OB RENU, PRAGA, PRAGA In GRADOVI, ŠVICA, » Dušom m letalom, PARIZ IN GRADOVI OB LOMI, AŽURNA 08A1A, PROVANSA-CAMARGUE-AZURNA 0BAIA, N
Skotska in irska amsterdam i
belgija luxemburg, veuki španski krog, spanua In portugalska, 8arcel0na 1 letalom In avtobusom, Barcelona In ažurna obau, grčua s hitro ladjo, klasična grûja In meteora z letalom m avtobusom, toskana in eiba, rimini in san marino, a, rim z letalom In avtobusom,
PTEPUH
lo že za 49.m0 sit
prodaja letalskih vozovnic. maturantski izleti 2004
PRVOMAJSKA POTEPANJA
Lepote Rena 24.4.49.900 Sit; 5 : ; ?. letalo 24.4.; 135.900 Sit Švča-Liechienste 24.4.44.700 Sit; Gradovi južne Češke 24.4.21.900 Sit [ Dunaj • Bratislava 24.4. in 1.5.21.500 Sit; Benetke in Beneške Lagune 1.5.9
ipej -S orento-Capr 23.4.59.900 Sit; Lugano-Boromejski otoki-Milano 47.900 Sit; Sarajevo-Mostar-Međugorje 29.4.33.500; Si; Benetke-razstava S. Dali 18.9.9.200 Sit PRVOMAJSKE P0ČITNICE-2.3.5-dni na maju, gorah, zdraviliščih;Slovenija, Hivaška
Tunizija. Mehika, Dominikanska rep., Kuba, MakSvi - KATALC_____________________________
e-mail: potepuh@slol.net, www.mWolinar.si plačilo na 6 do 9 obrokov
Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00, 03(71321 01; fan: 03/71323OS
BUDIMPEŠTA -MALO DRUGAČE
17^18.6./2doi
Nočitev i zajtrkom, večerja v Cardi, ogledi AVTOBUS IZ CELJA
19.900
MLJET-BLENA PRVOMAJSKA OAZA SREDI JADRANA
5*poip. 21.900 |25'4""'! CENA ZA 2 OSEBI 59.99012.5.-7.5.)
(avio-bus, S»polp„ animacija!
SUPER ŽURZA1.MAJ
KORČULA 5 dni žeta 22.500
DUBROVNIK 5 dni žeta 24.000
N. VIN00LSKI3 dni že od 13.900
{ogledi, pikniki, ubave, šport, tombola, koncerti!
POLETNI KATALOG ŽE NA NAŠIH POLICAH
Širok »bor hotelov po vsej jadranski obali POPUSTI ZA ZGODNJE PRIJAVE VABLJENI V NAŠO POSLOVALNICO
W, - >1
V
poglej in od potuj! UMAG, 1. maj
Sončkov Hub, 3' app. veliko športa, koncert Oliverja Dragojeviča
do 2.573D/N/OS. b a 6.900 CRES, 1. maj
Sončkov klub. izleti, n Brezplačno do 12 let!
do 2.5V2D/POLJ« a 12.900 DOBRNA, 1. maj
4* Histna. Sončkov klub z bog vsebino: brezplačno do 7 leti
24, 30.472D/POL 14.900 POREČ, 1. maj
Sončkov Idub. 3* hoteli, šport brez meja, turnirji, prireditve...
27.4./5D/POL i. o 22.500 NARODNI PARKI, 1. maj
Sončkov klub. bus: Komati. Slapovi Krke, Paklenica, Plitvice 27.4./5D/POL 37.900 GRČIJA, Kreta 3* Triton. aH inclusive, polet iz Ljubljane (140 že za 109.900) 5„12J5/7D/AI 87.900 TUNIZIJA. Monastir 4* Golf Lodge Club. aH inclusive polet iz U (14D samo 155.900) 1..8.6/7D/AI 105.900 KRIŽARJENJE PO NILU
5* hoteli in ladja, Kairo-Hurgada-Luxor-Asuan: polet iz Ljubljane
30.4VBD 154.900
i SONČEK ,,
Telefon: 03/425 46 40	J J
\»/ TUI potovalni center
DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 75 06 170
Last Minute Center8 ILIRIKA TURIZEM, Veleblagovnica "Vele"; Cubčeva i, 03/492 42 00, www.lastminutecenter.si
EGIPT - Hurgada
TURČIJA > RIBNO - BLED PRAGA
274.
I 20.900 Si
I Hotel 2/3*, 4 dni, I polpenzion
RABAC Vse Last Minute počitnice in letalske karte lahko plačate na obrokov !
Legalizacija športnega strelišča Žimpret v Vitanju je že pred časom .burila duhove občinskih svetnikov. Bližnji sosedi so se namreč pritožili jaradi hrupa in nevarnosti, kida ga strelišče povzroča, 1er suma, da nima ustreznih dovoljenj.
Ob ugotavljanju, da na stre-jSču res ni vse tako, kot bi moralo biti, je bila legalizacija strelišča tudi za svetnike : pretrd oreh. Po pomoč so se obrnili h komunalni cestni inšpektorici Nataši Kos, ta pa na ninistrstvo za notranje zadere. Oboroženi z vsemi potrebnimi pojasnili so se lažje od-
VOJNIK J VITANJE J
j^p lip
Red na strelišču Žimpret
ločili, kaj in kako naprej. Strelišče Žimpret je v uporabi že več kot 30 let. Stoji na zemljišču, ki je v zasebni lasti. Objekt je bil zgrajen pred letom 1967, je legaliziran in odmerjeno je funkcionalno zemljišče. Doslej so ga pretežno uporabljali člani športnega strelskega društva, občasno pa člani lovskega društva. Kot so ugotavljali svetniki, so na strelišču preizkušali orožje tudi drugi ljubitelji orožja, pri tem pa niso vedno poskrbeli za varnost. Tega bi naj bilo zdaj konec, saj so se dogovorili, da bo strelišče prevzelo lovsko društvo, še naprej pa ga bodo
uporabljali tudi člani športnega strelskega društva.
Ker za lovska strelišča, ki jih lovske organizacije v okviru lovišča uporabljajo za preskus orožja svojih članov, in za strelišča v okviru strelskih društev oziroma zvez, ki jih lahko uporabljajo samo člani, ni potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti civilnega strelišča (ta so namenjena za športno ali rekreativno streljanje kot pridobitno dejavnost), je sedaj z legalnostjo strelišča Žimpret vse v najlepšem redu. Le še onega drugega reda, povezanega z urnikom streljanja in zagotavljanjem vseh varnostnih ukrepov, se morajo držati, pa se tudi sosedi ne bodo več pritoževali.
MILENA B. POKLIČ
Prvo konjiško krožišče
Ob vstopu v Slovenske Konjice iz celjske smeri, pri gostišču Fink, so začeli graditi prvo krožišče v kraju. Promet so v ponedeljek že preusmerili po obvoznih cestah po zemljišču nekdanjega Lipa, za bencinsko črpalko in objektom Špar.
Regionalna cesta bo v času gradnje krožišča popolnoma zaprta med križiščem Fink in odcepom k poslovnemu centru Spar. Naložba, vredna sto milijonov tolarjev, bo predvidoma zaključena sredi junija. Zanjo je občina prispevala zemljišča in projektno dokumentacijo, poskrbela pa bo tudi za pločnik in javno razsvetljavo. Država bo prispevala denar za izgradnjo mostu čez Polenšico in krožišče ter stroške prometne ureditve.
MBP
Terme Dobrna za mamotom z občinskih svetov
V akcijo zbiranja sredstev za nakup mamotoma, medicinskega aparata za zgodnje odkrivanje raka dojk, se znova vključujejo Terme Dobrna. Že v začetku leta so v termah denar za novoletna poslovna darila namenili tej humanitarni akciji, konec tedna pa pripravljajo slikarsko kolonijo z dražbo umetniških
del.
Od petka do nedelje bo a temo 600 let turizma na Dobrni ustvarjalo 20 priznanih umetnikov, med njimi Jure Cekuta, Jurij Godec, Mojca Vilar, Arpad Ša-lamon, Stane Petrovič, An-
ka Krašna, Benjamin Kum-prejin Bogdan Borčič. Nastala dela bodo do 7. maja razstavljena v hotelu Vita in na prodaj podjetjem in posameznikom, ki želijo z nakupom priznanih slikar-
skih del prispevati za nakup mamotom?. Ves tako zbran denar bo šel v fond za nakup 80 milijonov tolarjev vrednega mamotoma Po dobrih treh mesecih, od kar poteka akcija, je Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna zbralo dobrih 6 milijo nov tolarjev.
Terme Dobrna so znane predvsem kot zdravilišče, kjer okrevajo zlasti bolni-
ce po operacijah na prsih. Ravno zato so se v Termah Dobrna med prvimi vključili v projekt Europe Don-iie.
RP
Denar za nakup mamotoma lahko nakažete na račun, ki je odprt pri SKB banki d. d. Ljubljana: 03134-1111111124. Namen: za mamotom.
Gasilski praznik
V soboto ob 15. uri se bo v Slovenskih Konjicah pričela osrednja slovesnost ob odprtju muzejske zbirke Dotik s časom, prve slovenske predstavitve ljudske ustvarjalnosti in dediščine, povezane z likom gasilskega zavetnika sv. Florjana.
s Slavnostni govornik bo predsednik častnega odbora Ernest Eôry, zbrane gasilce iz vse Slovenije pa bosta pozdravila mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki bo zbirko tudi blagoslovil, in konjiški župan Janez Jazbec. Nastopili bodo pevski zbor PGD Zreče, Št^jetski rogisti iz Nove Cerkve in veterani KMZ Celje. Razítka ob 1700-letnici smrti sv. Florjana bo v Muzeju gasilsAa Dravinjske doline postavljena do 22. maja, del zbirke pa bo tudi po tem datumu ostal v muzeju.	MBP
Socka na čakanju
Občinski svet Vojnika "aj bi pred dnevi sprejel zazidalni načrt Socke, a je točko umaknil z dnevnega reda. Nekateri svetniki so namreč menili, da bi bilo tre-ta sklicati tudi prostorsko konferenco, zato postopek Po njihovem naj ne bi bil v 8klad u z zakonom.
Župan Beno Podergajs in v°dja oddelka za okolje in Prostor Bojan Trkaj sta jih kušala prepričati, da velja v ten primeru stara zakonska Ureditev in prostorska konferenca ni potrebna. Zaradi "■nika točke z dnevnega re-113 je bilo slišati tudi kritiko,
da je občina vložila v zazidalni načrt precej denarja ter ga zdaj potrebuje za nove naložbe. V Socki naj bi namreč prodala štiri parcele za stanovanjske hiše.
Sočani so na nedavnem »vročem« zboru krajanov izrazili željo po manjšem bloku, vendar Stanovanjske ustanove delavcev pri samostojnih podjetnikih gradnja bloka v Socki ne zanima. Med dolgotrajnim sprejemanjem zazidalnega načrta se je najprej ustavilo zaradi problematike tamkajšnjega športnega igrišča, kar pa so uspeli rešiti.
BRANE JERANKO
Minatti v Konjicah
Pesnik in častni občan Slovenskih Konjic Ivan Minatti je prejšnji četrtek obiskal mlade Konjičane ter upokojence. V Mladinskem centru Dravinjske doline so mu razkazali prostore, ga seznanili z dejavnostmi mladih in mu vročili darila ob njegovem častitljivem življenjskem jubileju - 80-letnici.
Darila MC in Kluba študentov Dravinjske doline ter društva upokojencev so ga čakala od februarja, ko so njemu v čast pripravili literarni večer v okviru 6. Kulturnega - Št. 13-1,
tedna KŠDD, ki pa se ga zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Literarni večer so takrat tudi posneli, sedaj pa si je posnetek Ivan Minatti s soprogo Lojzko Špacapan z zanimanjem ogledal v družbi prijateljev Arpada Šalamona, Hede Vidmar, dr. Marte Šli-bar, Primoža Pokliča, Nuše Konec, Tadeja Slapnika, Nine Malec ter članov društva upokojencev in mladinskega centra. Skupaj so prisluhnili tudi ubranemu petju ŽPZ DU Slovenske Konjice.
MBP
Zadovoljni s poslovanjem
SLOVENSKE KONJICE - Občina posluje vedno bolje, je potrdil tudi zaključni račun občinskega proračuna za preteklo leto. Uresničeni so bili skoraj vsi programi, a so prihodki vseeno presegli odhodke za dobrih 57 milijonov tolarjev. Svetniki so ob obravnavi z zadovoljstvom sprejeli tudi druge kazalce dobrega gospodarjenja, kot so povečanje kratkoročnih terjatev in zmanjšanje kratkoročnih obveznosti.
Dražji vrtec
VITANJE - Vrtec z dvema oddelkoma je kot posebna enota priključen k osnovni šoli že od leta 1997. Ves čas se srečuje z izgubo, saj je bila že ob priključitvi cena programov prenizka in zaostajanja niso nikoli uspeli povsem preseči. Kljub na zadnji seji sprejetemu povišanju cen za 10 odstotkov, so te še vedno povprečno 5 odstotkov nižje kot drugod.
Za novorojence
VITANJE - Svetniki so se odločili za enkratni prispevek ob rojstvu otroka v višini 130 evrov v tolarski protivrednosti. Prejeli ga bodo starši otrok, rojenih po 1. januarju letos.
MBP
Nekateri se izmuznejo
DOBRNA - Občinski svet je odpisal neplačnikom stanarin neizterljive dolgove od leta 1997 do 2000 v skupnem znesku nad pol milijona tolarjev. Za izterjavo je bil zadolžen bivši stanovanjski sklad Celje, po novem pa je za izterjave zadolžena Stanovanjska zadruga Atrij Celje, upravljavec stanovanjskega fonda v občini.
BJ
Sklep ustavnega sodišča
ZREČE - Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo Vinka Obrov-nika in drugih krajanov Padeškega Vrha za oceno ustavnosti in zakonitosti dveh odlokov - o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Zreče ter o zazidalnem načrtu za območje počitniških hiš v Pa-deškem Vrhu. Ovir za pričetek gradnje počitniških hišic torej ni več. Svetniki sklepa Ustavnega sodišča niso komentirali.
Komu koncesijo?
ZREČE - Kateremu zdravniku podeliti še pol koncesije za opravljanje zdravniške službe v Zrečah, je vprašanje, ki ga svetniki brez direktorja konjiškega zdravstvenega doma Marjana Berginca niso mogli razrešiti. Ali bo to Jure Bičanič, ki že skrbi za zdravje približno 800 Zrečanov, ali Aleksandra Kolar Kosevski, ki si je zgradila hišo v Zrečah, vendar že ima polno koncesijo v Slovenskih Konjicah, bo treba dobro pretehtati. Kljub pritiskom v obliki pisem zaskrbljenih pacientov bo občinski svet pri odločitvi vodila dolgoročnost zagotavljanja zdravstvenega varstva v občini.	MBP
11 trgovino z dvem avtomobiloma
»Otrok, ki so bili pri nas, skorajda ni več mogoče prešteti na prste ...« pravi Majda Špegelj iz Socke, ena od dveh poklic rejnic s Celjskega, ki kljub temu ve prav vse o vsakem od otrok, ki so v njeni družini našli zatočišče
Majda Špegelj iz Socke je ženska, ki bi si jo težko predstavljali v kakšni drugi vlogi, kot v nekoliko nenavadnem poklicu, ki si ga je izbrala v začetku devetdesetih. Energična, pozorna, prijazna, glasna, gostobesedna in skrbna mati treh svojih in številnih drugih otrok (v njihovi hiši jih je začasni dom našlo že toliko, da jih skorajda ni mogoče več niti prešteti), je namreč poklicna rejnica. Skupaj z možem Silvom skrbita za vse svoje otroke. Trenutno šteje družina 10 članov: poleg njiju še otroke Barbaro, Igorja, Tomija, Natalijo,Tomaža, Simona in Ria-no ter Silvovo mamo Rozo.
Med otroki, kot je videti, ko Špegljeve obiščemo na njihovi domačiji v Socki, "ni prav nobenih razlik. Delanje domače naloge in učenje, pa tudi pomoč pri delu na polju so pravila, ki veljajo za vse. Družino smo obiskali v petek popoldne. Majda (vsi otroci jo kličejo mami) si daje največ opraviti z najmlajšo rejenko, petmesečno Riano, ki je k Špeglje-vim prišla iz porodnišnice. »To je naš najbolj priden dojenček,« se smeje deklici, ki radovedno kuka iz njenega naročja. Najdlje, kar 12 let, je pri Špeglje-vih Natalija, ki je k družini prišla, ko ji je bilo 16 mesecev. Z najmlajšo domačo hčerjo Barbaro se razume, kot da bi bili sestri. »Pravzaprav še bolje: ne-razdružljivi sta,« se smeje ata Silvo, za katerega je videti, da mu otroški hrup v hiši zelo ugaja. Ko ga o tem povprašamo, se le nasmehne: »Kar nekam prazno bi bilo, če ne bi bilo toliko otrok pri hiši...«
HB
ŠPEGELJ
Odločitev
»Prej sem delala v Topru, ker smo imeli doma taščo in majhne otroke, pa sem vse bolj razmišljala, da bi ostala doma,« pri-
Zaradi razumevanja Aljoza Vicmana, dekana iz Nove Cerkve, so bili trije otroci skupaj pri obhajilu: Simon, Tomaž in Natalija.
poveduje Majda, ki je prvega otroka, Natalijino sestro Tanjo, v varstvo sprejela v začetku 90. let. »Rejništvo je bilo v tistih časih v Socki zelo razširjeno. Kar nekaj sosedov in prijateljev me je začelo nagovarjati, naj postanem rejnica, saj bi bilo, se jim je zdelo, to pravo delo zame.« Odločitev je padla in začeli so se dogovori na celjskem centru za socialno delo. Kmalu zatem je družina sprejela prvega otroka. »Od takrat se jih je zvrstilo že toliko, da jih je skoraj nemogoče prešteti,« pravi Majda, ki pa lahko vseeno v tre-- nutku izstreli vse o vsakem od njih. Prav vsakdo se je vtisnil nekam globoko v srce te družine; in sicer ne glede na to, ali je bil pri hiši le teden ali dva, ali več let...
Najbolj »stalna« rejenčka pri Špegljevih sta ob Nataliji brata Tomaž in Simon. Prišla sta pred nekaj leti in bosta, kot je videti, kar ostala. »Ostali so prihajali bolj začasno. Le trije so od nas odšli v posvojitev, večina jih je odšla, ko so odrasli, prav nihče pa se ni vrnil k svojim staršem,« pravi Majda. Na
vprašanje, kdaj je najbolj srečna, brez premisleka odgovori: »Najbolj sem srečna, ko je srečen otrok...«
Ko pride k hiši ...
Trenutek, ko zapusti starše in pnde k novi družini, k takrat zanj povsem tujim ljudem, pomeni za vsakega otroka velik stres. »Ne glede na to, kakšni so bili njegovi starši in kaj vse
je v času, ko je bil pri njih, morda preživel, si vsaj v nekem obdobju otroštva prav vsak otrok želi, da bi lahko ostal pri njih,« pravi Majda. Rejenca k hiši najpogosteje pripeljejo delavke centra za socialno delo. Kako je potem? »Najprej se seznanimo. Potem mu razložimo, kakšen je sistem v naši družini, pokažemo mu sobe v hiši, kje so stvari, povemo, da je tu zdaj
njegov dom, da je dobit in da upamo, da se bo z." lu tako tudi počutiti.« se to pogosto lepše sliši,! v resnici, dodaja Majda lahko doba prilagajanja til lo dolga. »Nekateri otifl stanejo domači in se rđ' že po nekaj dnevih, d nekaj tednov zaprti v. čijo...« pravi Majda, ki se kim od svojih otrok p
Majda, Riana, Silvo in Simon: »Vsi smo ena družina ...m
isano
OTROŠKE PREDSTAVE
se bodo odvijale v
velikonočnih jedi, ogled velikonočnih običajev in ie več...
LEPOTICA
za praznične dni
Najboljše iz klasja.
V prodajalnah ADA, STRUČKA in MLAKAR ter premičnih prodajalnah pri občini in bolnici v Celju, v prodajalni HLEBČEK v Velenju in v prodajalnah 71 in 75 v Slov. Konjicah
Klasje Celje d.d.. Resljeva 16. 3000 Celje
ves0lje!
e
Ljubki navihanec Simon. Pomlad je že prinesla prvo ljubezen ...
Hio. »ljubezen, ki jo čutiš do dojenčka, nikoli ne
tranjih stiskah in te-
[oli niso bili Dsumni...«
o so dejstvo, da bodo začeli prihajati novi rejeli domači? So bili otroci, Igor, Tomi in kdaj ljubosumni, ko »rišel nov otrok? »Za-impak prav nikoli,« odgovorita Majda in ikoli me ni nihče od pa tudi nihče od dru-vprašal: >Mama, zadobili k hiši tega do-Otroci se med seboj Tomi in Igor, ki sta la, veliko pomagata, je, da so drug do dru-• zaščitniški. Ko sem regala Tomija, ker je letniku srednje šole an domov, se mu je odločno postavila v prepričevala: >Ma-regaj ga. Pusti ga pri se nasmehne Majda la svojega sina, prašta, ki v naročju než-lalo Riano ter jo ziba tja. »Ti gre pa dobro ga pohvalimo, Tomi tadregi nasmeje in v »Samo delam se...«
ja, kje pa si, ko roci od hiše?« ga na-pobara Majda in nam otrok gre, vsi moški zginejo in ostanem sada bi bil zame odhod z družine kaj lažji...«
Rejničin (lovni dan
ko izgleda Majdin de-in? »Zdaj, ko je pri nas k, najprej ko vstanem, im za Riano. Potem je to otroke spraviti v šoto v miru popijem ka-
Barbara
vico in že se začne kuhanje kosila. Ko je to končano, se otroci vrnejo iz šole. Če nimamo na urniku dodatnih obveznosti, kakršni so pogovor pri psihologu, zobozdravnik, govorilne ure ali sestanek na centru za socialno delo, potem z otroki naredimo nalogo in se pogovorimo, kako je bilo v šoli. Otroci se gredo potem igrat in začnejo se priprave za večerjo. Včasih, in to je najlepše, pa gremo, prav tako kot smo nekoč to počeli s svojimi otroki, skupaj ven, na polje ali na vrt, in obdelujemo njivo. To je tisto, kar nas najbolj združuje, saj je družina v takšnih trenutkih zares skupaj,« pravi Majda, ki doma sama peče kruh. »Enkrat na teden spečem deset velikih hlebcev in to je ponavadi dovolj.«
Kako izgleda, ko se velika družina odpravi po nakupih? »To je prav poseben dogodek,« se smeje Silvo. »Če gre v trgovino vsa družina, se ponavadi odpravimo z dvema avtoma. Sicer pa že iščemo enoprostor-ca ...«
Tudi Majdi je, tako kot veliko rejnicam s kmetij, že kdo kdaj očital, da otroke v rejništvo jemlje zato, »da delajo«. »To seveda ni res, prepričana pa sem, da je dobro, da se navzamejo določenih delovnih navad. Sicer pa smo povsem enako vzgajali tudi svoje otroke ...«
Med obiskom, ki se od zgodnjega popoldneva zavleče do poznih večernih ur, se za dvema velikima mizama pri Špeg-ljevih dogaja marsikaj. Medtem ko Riana ves čas opazuje dogajanje, nas sedmošolec Simon, pravi lepotec, gleda, varno skrit v kotičku, kjer je televizija. »Mami, a lahko grem ven?« vpraša, pa mu Majda za-
in Hari, enajsti družinski član.
radi našega obiska ne dovoli. Potem se vendarle omehča in z bratom Tomažem oddirjata na bližnje igrišče. Prošnji sledi mili glasek Barbare v podobnem stilu: »Mami, a lahko greva k sosedom?« »Kar pojdita, ampak glejta, da bosta do teme nazaj,« je popustljiva Majda. In medtem ko Tomija obiščejo prijatelji, da bi mu pomagali pri delu v okolici hiše, se Igor umakne. Prvi obisk je odšel, kmalu ga zamenja obisk Majdine sestre s prvovorejen-cem Jakom, ki se prične takoj, ko vstopi v sobo, ozirati, kje je njegova najboljša (in najmlajša) prijateljica Riana.
Od Špegljevih, ki jih motimo vse popoldne, se poslovimo s toplim občutkom v srcu. Otrokom, ki so pri njih našli nov dom in novo družino, že v najbolj zgodnjih dobi ni bilo ravno lahko. Nihče ne ve, kako se bo nadaljevala njihova življenjska pot, kako bodo zaživeli odraslo življenje, življenje potem, ko se bodo odločili, da je čas, da od svojih rejnikov odidejo v samostojnost. Vsi lahko, tudi potem, ko bodo odšli, na podporo Majde in Silva, pa tudi vseh večjih otrok, ki bodo trenutno pri hiši, nedvomno računajo. Najlepše pri družini Špegelj pa je, da se v vsakem trenutku njihovega skupnega življenja ne le v besedah, temveč tudi v dejanjih, uresničuje v veliki hiši na Socki zelo pogosto izrečena misel: »Pri nas so vsi naši otroci. Med njimi ni nobenih razlik.«
V veliki družini Silva in Majde Špegelj je pravično porazdeljeno prav vse. Tudi ljubezen.
ALMA M. SEDLAR Foto: ALEKS ŠTERN
Pisanke na Planetu Tuš Celje
Od 15.3. do 15.4.2004
sob. 3.4.
med 9. in H. ter 16. in 19. uro
© Poskočni zajček
med 9. in M. uro A Prebujanje pomladi z velikonočnimi običaji
na velikonočni tržnici
sre. 7.4.
ob P. uri
S K0K0 LEV». K0K0 DESNA
. utko.no .i:; 'j:
čet. 8.4.
0618. uri
Začnimo pomlad z bogatimi nagradami
Veliko nagradno žrebanje podjetja
pet. 9.4.
med 16. in ». uro
Mozaična jajca
med 14. in 19 uro
A Prebujanje pomladi z velikonočnimi običaji
sob. 10.4.
med 9. in 12. ter 16. in 19. uro
Zajček z pirhi
med 9. m M uro
A Prebujanje pomladi z velikonočnimi običaji
na velikonočni tržnici
sre. 14.4.
od 17. uri
: <§ Kako je nasilnež-pretepač postal prijazen učenec
Otroška lutkovna delavnica Talal Hadi
pet. 2.4.
med 16. in 19. uro
Velikonočni podstavek
med 14. in 19. uro
A Prebujanje pomladi z velikonočnimi običaji
na velikonočni tržnici
tor. 6.4.
med 16. in 19. uro
VEDEŽEVALKA
www.planet-tus.com
Miha Nemec in Branko Jordan
Barbara Vidovič in Tjaša Železník
Luč za Kožo
Združenje dramskih umetnikov Slovenije, ki inu predseduje Marko Simčič, razglasi vsako leto 27. marca, ki je proglašen za svetovni dan gledališč, dobitnike stanovskih nagrad in priznanj slovenskim gleda-liščnikom in gledališčem za vidnejše prispevke in življenjsko delo.
Med letošnjimi nagrajenci je tudi Slovensko ljudsko gledališče Celje, kjer se je novice še posebej razveselila ekipa predstave Koža. Priznanje pa je pripadalo igralskemu
Recital Andreje Zakonjšek
Društvo ljubiteljev umetnosti Celje pripravlja jutri ob 19.30 v Narodnem domu recital sopra-nistke Andreje Zakonjšek, na klavirju pa jo bo spremljala Nataša Valant.
Andreja Zakonjšek, po rodu Žalčanka, je diplomirala na oddelku za Glasbeno pedagogiko Pedagoške fakultete v Mariboru ter na oddelku za koncertno petje na graški Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost. Že osem let nastopa kot solistka v SNG Maribor, sodeluje pa tudi z ljubljansko operno hišo in je v kratki, a pestri karieri, do sedaj oblikovala številne zahtevne operne vloge doma in na tujem. Sodi med najboljše slovenske pevske soliste mlade generacije. Zelo dejavna je tudi na koncertnem področju, sodeluje s Slovensko filharmonijo, Slovenskim komornim zborom, s Simfoniki RTV Slovenija, Mariborsko filharmonijo, pianistko Natašo Valant, Celjskim godalnim orkestrom in mnogimi drugimi. Pred nedavnim je z Natašo Valant posnela tudi zgoščenko s slovenskimi in francoskimi samospevi.
Na celjskem koncertu se bosta Andreja Zakonjšek in Nataša Valant predstavili z deli Savina, Lajovi-ca, Faureja, Debussyja in Delibesa.
BA
kvartetu, ki ga sestavljajo: Branko Jordan, Miha Nemec, Barbara Vidovič in Tjaša Železník, v avtorskem projektu Jerneja Lorencija in Ne-bojše Pop Tasiča. Delo je nastalo po motivih Strindbergo-ve Gospodične Julije in razkriva temeljne odnose med moškim in žensko.
Po mnenju komisije Združenju dramskih umetnikov (predsednik Vlado Novak) se vsi štirje igralci v predstavi Koža predstavljajo z »zrelim in v vseh pogledih minuciozno premišljenim igralskim izra-
zom, ki niti za trenutek ne zdrsne v neskladje z zasnovo uprizoritve.«
Poslanico ob svetovnem dnevu gledališč je letos napisala egiptovska dramati-čarka Fathia El Assal, in zapisala da je »gledališče luč, ki razsvetljuje pot človeškemu rodu.«
Koža je v Celju, na Odru pod odrom 24. septembra 2003 doživela krstno uprizoritev in je sestavni del repertoarja sezone 2003/04, ki ga je pri-
pravila umetniška voditeljica Tina Kosi.
Priznanje bodo celjski gle-dališčniki prejeli nocoj, 1. aprila ob 20. uri (čisto zares!) na odru male Drame v SNG Ljubljana, kjer se bodo s Kožo predstavili še ljubljanskemu občinstvu.
Nagrado za življenjsko delo je letos prejela igralka MGL Maja Šugman za 45-letno kariero (umetniško pot je začela v SLG Celje); priznanje pa je prejel še Primož Pirnat iz SNG Nova Govorica (pred časom tudi član SLG Celje).	MP
Lutkarije in vragolije
Na odru Hermanovega gledališča otroškega muzeja Hermanov brlog je bilo v soboto šesto medobmočno srečanje lutkovnih skupin celjske regije z naslovom Lutkarije in vragolije. Na srečanju se je predstavila lutkovna skupina Mavrica III. Osnovne šole, dijakinje 4. letnika pedagoške vzgoje z Gimnazije Ce-lje-Center, lutkarji Osnovne šole Lava in dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Najboljša predstava medobmočnega srečanja, ki ga prireja celjska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, se bo na predlog selektorja Matevža Gregoriča uvrstila na državno srečanje lutkovnih skupin, ki bo 6. maja v Kranju.
Kopalci so kopači
Sneg še skopnel ni dobro, ko je bilo v Savinji že videti prve kopalce. Pozornemu opazovalcu ni ušlo, da so ti kopalci v resnici »kopači«, ki v ledeno mrzli reki. brskajo za antičnimi novci. Ti naj bi se namreč na lov za zakladom spustili potem, ko je očividec na sprehodu po poti na An-skem vrhu na lastne oči videl, kako se je zaradi preobilice deževja in teže snega utrgal debel plaz zemlje. Ta da je s seboj odnesel novce, naj-
90.6 95.1
NAKRATKO
brž iz stare kovnice denarja na tem hribu, ki so se z vodo sprali v Savinjo. Predvidevamo, da si je kopač na tem sicer zdravilnem »kneipanju« namesto starega drobiža pri-, služil prehlad - in dolg nos.
PRA
Alujevič v prestolnico
Upravnik Slovenskega ljudskega gledališča Celje Borut Alujevič se po dolgoletnem vodenju gledališča odpravlja na novo delovno mesto v prestolnico, se šušlja po mestu. Zato je v zadnjih dneh veliko na poti med Celjem in Ljubljano. Po mnenju poznavalcev razmer v slovenskih gledališčih odhaja za direktorja osrednje ljubljanske
gledališke hiše. Kdo ga bo nadomestil v Celju? Nekateri menijo, da bi to lahko bil edini celjski poklicni režiser, drugi vidijo vodjo gledališča iz strankarske vrste ali koga iz domače gledališke hiše. Ali pomeni Borutu Alujeviču Ljubljana samo izziv za en mandat direktorjevanja pred upokojitvijo, ali pa je posredi kaj drugega, nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti. O podrobnostih in o tem, kaj meni o imenovanju ministrica za kulturo Andreja Rihter, bomo poročali v prihodnji številki. V domači gledališki hiši menda že pišejo protestno noto.
PRA
i.mt.miH
95,9 100,3
ZAPRI GOBEC
B5 nan., (Tai»tai), lumedi), RaSja: frsncis Vebar Igrajo: Gérard DepanSau, Jean Hana, André DwwIHer, Jeanflerre Mala
Od 1. do 7. aprila!
V AMERIKI
OCENJUJEMO
Družbena definicija norosti
SLG Celje, Oder pod odrom: Seksualne nevroze naših staršev
Kar se je še pred desetletjem zdelo obsceno, vulgarno, mnogim celo nepredstavljivo, je začelo v ihtavem, ma-lodane revolucionarnem tretjem tisočletju postajati samo po sebi umevno, skoraj naravno, da ne rečem kar všečno in zaželeno. Golota ali prizori občevanja, kakršnih si nismo zamišljali niti v naj-predrznejših sanjah, so postali trendovski pojav, za mnoge umetnosti in njihove protagoniste pa polje raziskovanja. Predvsem na filmskem platnu, vendar tudi teater, naphan s koncepti in fizikalijami, noče zaostajati za njim. Še vedno pa ostaja za mentalno zaveso skrit tisti del nepredstavljivega v človeški glavi, o katerem nočemo vedeti, pa tudi če vemo, da bomo morali zvedeti prej ali slej.
Problem stigmatiziranja, o katerem govori besedilo švicarskega dramatika Lu-kasa Bdrfussa, pa ni več individualni problem vsakega posameznika, ampak splošen problem družbe. Slednja je namreč tista, ki določa sistem vrednot, ki dovoljuje, prepoveduje, zapoveduje in nenazadnje izvršuje. A njeno ravnilo je vse preveč linearno, da bi lahko zaobjelo vse ljudi, ne da bi jih nekaj prizadelo, zavrglo, obsodilo. Družbene norme se v sodobnem svetu seveda spreminjajo, vendar mnogo prepočasi, ker so definicije posameznega problema močno zakoreninjene v naših glavah. Če jih hočemo prepoznati in razrešiti, se morajo skozi um nujno najprej utelesiti.
Stigme, ki jih skuša izpovedati avtor, travme, ki so neposredna posledica posa-
Od 1. do 7. aprila!
POBEGLA POROTA
127 min., (Runaway Jary). ■
Raîija: Gary Redar Igrajo: John Cunck, Bene Hickman, Durin Hoffman, Radiel Weio. Bruce Davison, Bruca McGB
BCaOTUi la.a. Ca«a v Tr*V« !<* XCC U„
mezne stigme - kako so jih udejanjali igralci na odru, oprostite, pod odrom celjske > gledališke hiše?
V prvi vrsti je bilo zanje najbrž naporno zdržati poldni go uro v kleti brez svežega zraka. Če je bil namen snovalcev, da bi se tudi gledala počutil deloma klavstrofobič no deloma frustrirano, jim je to vsekakor uspelo. Kljub temu bi bila postavitev na velikem odru primernejša, saj nenehno kadriranje, ki ga je uporabljal režiser Matjaž La-\ tin, ni dalo ustreznega učinka - preveč dekoncentracije.
Problematična pa je tudi manipulativnost vsebinej predstave, saj ždenje v gledališki kleti ne dovoljuje pobega iz travmatičnega sveta pred koncem predstave. Neži nejšim dušam, kijih teme retardiranih, abortusa, menjavanja partnerjev, sadizma in drugih težav preveč potrejo in ogrozijo njihov notranji mir, ogleda ne priporočam. Toplo pa ogled svetujem tistim, ki bi jih radovednost zaradi šokantnih prijemov, ki jih uporabljajo v gledališki naraciji, posebej prignala raziskovat nov svet, svet, c katerem so morebiti razmišljali, nikoli pa se niso z njim sootili neposredno. Kar je celjskim gledališčnikom uspelo: po ogledu predstave si pričujoči ne more več zatiskati où pred nekaterimi resnicami Kaj nekaterimi! Toliko jih je, da je skoraj nemogoče o njih razmišljati hkrati in ostati razsoden.
Igralski ansambel se je potrudil in ponotranjil travme, o katerih je tekla beseda. Manca Ogorevc kot retardirana Dora, okoli nje pa v uigranem tandemu materinska Anica Kumer. Obema igralkama so pritaknili nekaj moških, ki so poudarjali zapletenost problema in komplekse človeka: očetovsko Slane Potisk, mental-no-zdraviteljsko Aljoša Kol-tak, freudovsko delovno-vzgojno Mario Šelih in ljubezensko Renato Jenček. A zdi se, da je Doro v svojem (zanesljivo ne neinteligentnem!) svetu najbolj brez zadržkov sprejemala mati delodajalca Nada Božič. Ležerno, avtsajdersko, vendar najprijazneje od vseh. Učinek gobezdala?
Najlepše pri vsern skupaj pa je neizpodbitno dejstvo: seksualne nevroze naših staršev so njihove nevroze. Mi imamo svoje nevroze, svoje travme. Z dovoljenjem ali brez njega, do njih imamo vso pravico. In prej ali slej se bomo do njih tudi dokopali. In padla bo še ena norma, še ena družbena definicija-A - nastala bo druga ...
TomaS
DVÍ
K
onec obetavne zgodbe
publikum dokončno izven lige za prvaka - Je novi sistem zavrl Celjane? - Šmarčani le do točke z igralcem več
Sedmerica
Nogometna zveza Slovenije in Združuje prvoligašev sta se nenadoma po ^Ij še m času uskladila. Odločila sta se P^tireč, da se bo za slovenskega prvaka 'Ma liga sedmerice, po dvokrožnem ^ternu. V taboru sedmouvrščenega CMC ^blikuma so zadovoljni, v Šmartnem "" Paki pa so že napovedali pritožbo jredlog za ligo osmerice.
PRA
1. Gorica	21	11	6 4	44	20 39
2. Primorje	21	10	8 3	48	23 38
3. Olimpija	21	11	5 5	38	26 38
4. Maribor	21	11	5 5	27	22 38
5. Koper	21	10	6 5	27	16 36
6. Mura	21	10	4 7	40	39 34
7. Publikum	21	8	4 9	41	33 28
8. Šmartno	21	e	7 8	26	34 25
9. Domžale	21	7	3 11	25	38 24
10. Ljubljana	21	5	4 12	20	41 19
11. Dravograd	21	4	4 13	21	45 16
12. Drava	21	2	6 13	20	40 12
Cene letnih vstopnic RK CPL v sezoni 2004/05: (v ceno je všteto 15 tekem rednega tribuna VZHOD :	17.000 SIT dela in končnice državnega prvenstva,
tribune SEVER, JUG: 13.000SIT	najmanj 1 tekma domačega pokalnega
prvenstva in 3 tekme Lige prvakov)
Ugodnosti ob nakupu letnih vstopnic:
■	Predkupna pravica za nakup vstopnice finala Lige prvakov (18.4.2004)
Cena vstopnice za finale : 5.000 SIT
■	Predkupna pravica za tekme drugega dela Lige prvakov v sezoni 2004 / 2005 ( od osmine finala do finala - v primem uvrstitve)
■	V redni prodaji bodo vstopnice za vse omenjene tekme 25 % dražje!
B Prodaja od 31.03.2004 do 09.04.2004, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 14.00 •
v športni dvorani "Pod Golovcem"
vljski nogometaši so v jgkem vrtu iskali |il)zadnjo možnost za jtitev na šesto mesto. Tre-jani Zavrl je pred gol 0vil Saša Fornezzija (in m za remi z Domžalami počno pokazal na kriv-jeligo), v obrambno vr-pa tri igralce, s prostim gjlcem Marijanom Bu-jrjem. Odločitev je polila določen šok, glede daljše nastopanje Pub-nna v postavitvi s štiri-gbrambnimi nogometa fzadnji vrsti. Jjani so doživeli visok iz, čeprav niso bili, kar lorda sicer sliši smešno, jlabši od tekmecev.
Prenova na Hudinji
ivi gol je Publikum pre-laradi neuigranosti »no-aije«. Čeh je žogo pori-kazenski prostor, ko je celjska obramba postavil Alen Mujanovič je bil idoma sam ... Takoj po rtem golu je bilo na vi-I izenačenje. Priložnost ie je zapravil Zoran Bal-liev. Celjani so izvedli i strelo v s kotov v prvem jsu (domači enega), a Ev 14. minuti prejeli še p gol, tokrat po preki-i. Dare Vršič se je nato fel v idealnem položaju nižanje zaostanka, naj-Si igralec tekme, vratar lislav Kuzma pa je znova ino posredoval. V dru-ldelu se je Publikum ve-ičasa boril proti doma-u bunkerju, branil pa se I trojko Brumen - Budi-[- Plaznik, popolnoma ïimerno za višje dosež-V1. SNL. Kdo je kriv za ikcijo, s katero je vendarle rijan Pušnik še v prejš-sezoni počel čudeže? Z strani je slišati »kupo-je možno le mlado in eni blago«, z druge pa jgovi nakupi so nas pri-ali v nezaviden položaj«. Hudinji, kjer se priprav-»lovita prenova, še dolně bomo slišali iskrene dbe, saj so stvari še pre-prepletene. Na zadnjih fh gostovanjih v Ljud-® vrtu so Celjani nadi-iigostitelje (3:0,1:2), tolpa je njihov polet ostal točilnici. Jani Zavrl je na fearski konferenci hlad-ttvno zavrnil komentar na Sšanje o novi obrambni Havitvi. Direktor Darko Tie pa je nakazal novo
služeno odnesli točko domov,« je zaključil Alibabič. Šmarčani v prihodnjem krogu potujejo v Koper, zadovoljni pa bi bili že s točko.
Derbi Dravinji
V 20. krogu 2. lige so nogometaši Rudarja (remi pri Svobodi) in Dravinje (zmaga z Zagorjem) edina zadetka prejeli v zadnji minuti. Ve-lenjčani so 9 minut pred koncem povedli preko Mirnesa Ibrahimoviča Veselje vodilnih na lestvici ni bilo dolgo, saj je po napaki Enisa Mu lavdiča sodnik Robert Šegu-la dosodil enajstmetrovko. V Slovenskih Konjicah so gledalci na derbiju videli štiri zadetke. Že v 20. minuti je bil natančen Matic Hudarin, nekaj minut kasneje pa je nasprotnikovo mrežo zatresel Ži-vojin Vidojevič, kar mu je uspelo tudi v nadaljevanju. »Začeli smo nekoliko zadržano, gostje so si ustvarili tri lepe priložnosti, vendar smo prvi mrežo zatresli mi. V drugem polčasu smo igrali na protinapade in po lepi akciji spet zadeli ter štrli njihov odpor,« je pošteno povedal Hudarin, ki je v dobri strelski formi. Konjičani so na 2. mestu ujeli Zagorje, pred njimi pa je nov derbi, gostovanje pri Beli krajini.
JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
Takole se je začel spomladanski del 1. SNL v Šmartnem ob Paki, kjer je Mura kljubovala snegu, blatu, domačinom in v naslednjih dveh krogih posledično tudi Celjanom. Pri žogi Šmarčan Marico Pokleká.
strategijo kluba: »V naslednjih dveh mesecih moramo ugotoviti, kaj je z mlajšimi nogometaši, ki so doslej manj igrali. Namreč nekateri starejši, ki pa so imeli veliko večjo minutažo, so izgubili vse možnosti, da bi jih šé lahko videli v našem dresu. Nima smisla, da se sprehajajo po štadionu, če pa lastne perspektive ne vidijo v celjskem klubu. Večina seje zgledno borila, a manjkal je dodatni žar, tiste iskrice, ki so jih krasile še v prejšnji sezoni. Do jeseni bomo našo raven nogometa dvignili na stopnjo, ki ne bo dopuščala spodrsljaja, takšnega, ki se nam je pravkar pripetil.« Zelo razočaran je bil Sebast-jan Gobec, 24-letni Celjan, ki je lani imel odprto pot v tujino: »S soigralci smo do zadnjega upali, da se nam lahko izpolni želja. A nogomet je pač tak, enkrat si zgoraj, že trenutek kasneje pa spodaj. Psihološko smo na dnu. Najti moramo motive
Izidi tekem 21. kroga 1. SNL: Maribor Pivovarna Laško CMC Publikum 3:0 (2:0); Mujanovič (10), Me-šanovič (14), Pekič (89), Šmartno - Kumho Drava 1:1 (0:0); Kraljevič (78), Gorin-šek (88), Dravograd - Gorica 0:1, Domžale - Mura 0:1, Ljubljana - KD Olimpija 0:1, Primorje - Koper 5:2.
za zadnji del prvenstva. V Mariboru smo dobili dva zelo poceni zadetka. Imeli smo imenitno priložnost za izenačenje na 1:1, a je splavala po vodi.« Tekma med Pub-likumom in Dravogradom, za nekatere »revija koroškega nogometa«, bo v nedeljo ob 16.00.
»Težki pogoji za igro«
21. krog tudi nogometašem Šmartnega ni bil najbolj naklonjen, saj so po vodstvu z 1:0 proti ptujski Dravi na koncu remizirali. Zadetek je dosegel Joviša Kraljevič, le dve minuti pred koncem pa je mrežo domačega vratarja Roberta Srage zatresel Gorazd Gorinšek. Sodnik je komaj dobro zapiskal za začetek tekme, že je bil na tleh domači igralec Željko Spasojevič. Zaradi poškodbe ga je zamenjal Luka Žinko. _bbTekma se je za nas začela slabo. Igralci Drave so igrali zelo grobo in to je tudi posledica Želj-kove poškodbe. Vendar mislim, da ni bilo nič hujšega, tako da bo kmalu spet nared,« je uvodno minuto komentiral šmarški kapetan Nedžad Alibabič. V nadaljevanju so bili gostje boljši nasprotnik. Najbližje zadetku so bili v 33. minuti, ko se je Tomaž Toplak sam znašel pred Srago, a je ostalo pri začetnem rezultatu. V 2. polčasu je lepo streljal Boštjan Hodžar, go-
stujoči vratar Mladen Daba-novič je bil že premagan, a ga je rešila prečka. Dvajset minut za tem pa so domači le uspeli zatresti mrežo. Dalibor Filipovič je lepo podal Joviši Kraljeviču, ta pa je z glavo premagal ptujskega vratarja. Ko so že vsi mislili, da so v Šmartnem ob Paki ostale vse tri točke, pa je po pro-
stem strelu Emila Šterbala
slabo posredoval Sraga in Go-rinšku ni bilo težko zadeti prazne mreže. »Tekma ni bila nič posebnega. Igrišče je bilo zelo neravno, tako da so bili pogoji za igro težki. Oboji smo si želeli zmage, mi smo ji bili sicer bližje, žal pa smo nesrečno prejeli gol v zadnji minuti. Igralci Drave so za-
ni se je lepo videlo, da za Kemoplast ni nepremagljive ekipe v ligi, če so glave na pravem mestu. In prav to je uspelo v tistih ključnih tekmah narediti Diglu. Zadnje srečanje v Hruševcu je prineslo tudi prebujenje branilca Andreja Mačka (17), ki se je končno vrnil k svoji igri po poškodbi in bil med peterico, ki je bila najzaslužnejša za visoko zmago. Z Di-glom naj bi v klubu že naslednji teden kot prvi opravili razgovor glede nadaljnjega dela pri Alposu Kemopla-stu, saj so Šentjurčani sezono zaključili že v sredo v vnaprej odigranem zadnjem krogu v Sežani.
Sicer pa se bodo Hopsi od prve lige poslovili doma v
Igralec kroga: Dario Li-vajič (Alpos Kemoplast).
Trener kroga: Matjaž Tovornik (Alpos Kemoplast).
Peterka kroga: Petrovič, Trifunovič, A. Maček, Li-vajič (vsi Alpos Kemoplast), Grum (Rogla).
lokalnem derbiju proti Ro-gli, Elektra pa odhaja v Zagorje. Vprašanje je, kdaj bodo klubi odigrali te tekme, ki bi morale biti na sporedu 10. aprila (v soboto 3. aprila je v Ljubljani Dan slovenske košarke), saj se sproti dogovarjajo, da čimprej zaključijo sezono.
JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ
Zbogom, Polzela
Nekoć pokalni zmagovalci, zdaj drugokategorniki
PANORAMA
Lazić na preizkušnji v Laškem
Pri košarkarjih Pivovarne Laško je na preizkušnji 28-letni branilec iz SiCG, organizator igre Aleksandar Lazič (195 cm), ki je igral že v velikem številu evropskih klubov, predvsem v Grčiji in Italiji, kjer je nazadnje nastopal za ekipo Reggio Emilia. Lazič bo ostal v Laškem na treningih predvidoma teden dni. Če se bo ujel z ekipo oziroma prepričal trenerja Aleša Pipana, pa bo tudi ostal v moštvu, kjer naj bi nadomestil poškodovanega Primoža Broliha. Ni pa Lazič edina morebitna rešitev, kajti iz Laškega so sporočili, da imajo še nekaj igralcev v ognju, do štarta končnice prvenstva pa je še dovolj časa, da preizkusijo vse, ki so zanimivi. JT '
Chippendales" |
Vstopnice: Celja: Big Bang, menjalnica Ekopool, blagajna bazena Golovec, TIC; Velenje: Big Bang; Slovenj Gradec: Big Bang, Šempeter pri Savinjski dolini: Pizzerija Rimljanka; Šmarje: Radio Štajerski val.
Medtem ko je prvenstvo v Jadranski ligi že zaključeno. so klubi l.A-sloven-ske lige minuli teden odigrali srečanja predzadnjega, 26. kroga. Ta bo ostal v spominu predvsem ljubiteljem košarke na Polzeli, saj se njihovi Hopsi po uspešnih devetih sezonah v prvi ligi selijo v nižji rang, v B-ligo.
To obenem pomeni, da sta šentjurski in zreški prvoligaš obdržala status v prvi ligi, ki ni bil vprašljiv za Elektro, ki je domače srečanje s Triglavom odigrala vnaprej, vse to pa sodi v sklop priprav za končnico. V njej bodo Šoštanjčani pričakali košarkarje iz Laškega.
Žalostno slovo
Hopsi so že v sredo odigrali srečanje v Kopru, ki bi jim ob morebitni zmagi še lahko prineslo upanje na obstanek v ligi. Očitno pa je bil pritisk za ekipo Vojka Herksla prevelik, saj je v Kopru doživela še dvanajsti zaporedni poraz na gostovanjih oziroma dvanajsti poraz v zadnjih trinajstih tekmah. Z izjemo Sama Finžgarja (23 točk, 61-odstotni met) v Kopru enostavno ni bilo igralca, ki bi polzelsko moštvo potegnil iz brezna, v katerega je to zdrselo že krepko pred tekmo. Menjave treh trenerjev v sezoni, menjave v vodstvu kluba in še nekatere druge stvari so nekdanje zmagovalce pokala (1995) odpeljale v nižjo raven tekmovanja, v B SKL. Nekaj upanja sicer še je, če bi prišlo do nove reorganizacije tekmovanja, v katerem bi v l.A-ligi igralo 12 ekip. Potem bi bila ob morebitnem naslovu državnega prvaka Crvene zvezde ali Reflexa (v Srbiji in Črni gori) tudi Krka udeleženec pokala Uleb in bi v l.A-ligi igral
NOGOMET
2. SL
20. krog: Svoboda - Rudar 1:1 (0:0); Begič (90, 11-m); Ibrahimovič (82). Dravinja - Zagorje 3:1 (2:0); Hudarin (20), Vidojevič (37,64); Miš-kič (90). Vrstni red: Rudar 46, Dravinja, Zagorje 39, Bela krajina 37, Livar 33, Aluminij 26, Krško 24, Triglav 21, Izola 19, Svoboda, Tabor 14, Brda 13.
3. SL - sever
14. krog: Zreče - Središče 2:2, Železničar - Šoštanj 4:1, Ormož - Šmarje pri Jelšah 2:1. Vrstni red: Šoštanj 29, Ma-lečnik 25, Hajdina, Paloma, Železničar, Šmarje pri Jelšah 24, Bistrica 23, Pohorje 22, Zreče 20, Stojnci 19, Pesnica 18, Ormož 17, Središče 13, Kozjak 0.
MALI NOGOMET
1. SL, 18. krog: Dobovec -Vitomarrí 2:7 (2:3); Svetelšek (6), Kosernik (12). Nazarje -Napoli 5:3. Vrstni red: Litija 54, Puntar 39, Vitomarci, Nazarje 30, Dobovec 25, Beton 20, Ajdovščina 19, Metropol 18, Napoli 14, Brežice 5.
KOŠARKA
1. SL
26. krog: Alpos Kemoplast - Pivka 85:67 (70:55, 43:34, 21:15); Livajič 20, A. Maček 18, Trifunovič, Petrovič 17, Sebič 11, Palčnik 2; Jovano-vič 15, Soldo 14. Rogla - Kraški zidar 93:95 (72:66, 47:44, 26:20); Grum 30, Strnad, Ži-vanovič, Brolih, Sivka 12, Zi-nrajh 9, Želj 6; Lazarevski 24, Novak 21. Koper-Hopsi 103:87 (76:68, 51:39, 26:19); Kova-čevič 18, Držič 17; Finžgar23, Geržina 18, Josipovič 15, Steffel 13, Božič 8, Skok 6, Godler, Goropevšek 2. Vrstni red: Helios 46, Pivka 45, Elektra 41, Zagorje 40, Triglav, Koper, Kraški zidar 37, Alpos Kemoplast 36, Rogla 35, Hopsi 33.
1. SL - ženske
8. krog: Odeja - Merkur 48:84; Ristič 11, Gabrovšek
Ulična inačica kung-fuja
samo Slovan. V tem primeru bi najverjetneje za dvanajsto mesto v ligi igrali dru-gouvrščeni klub sedanje B-lige in Hopsi, vendar je to bolj v sferah fantastike kot realnosti, ki je žal za polzelsko košarko bistveno bolj kruta.
Po porazu Hopsov je kamen s srca padel Zrečanom, ki so lahko mirno odigrali srečanje proti Kraškemu zidarju, saj ni odločalo več o ničemer. Zato sta bila v ospredju oba napada, pri tem pa so bili gostje nekoliko uspešnejši v samem finišu tekme. Samo Grum (30, 68%) je imel namreč premalo razpoloženih soigralcev v finišu, v katerem je bila tudi sreča na strani gostov. So pa bili kljub porazu v Zrečah v soboto nasmejani, saj jim je ob številnih, predvsem finančnih težavah, uspelo zadržati status prvoligaša.
Kar 52 skokov
Prvoligaši so ostali tudi Šentjurčani, ki so obstanek potrdili z zmago nad drugou-vrščeno Postojno. Na dan tekme je veteran Veljko Petra-novič zapustil Postojnčane, saj gre do konca sezone nazaj v svoj matični klub Zadar, brez njega pa je ekipa Pivke le povprečno moštvo, kar so dokazali tudi igralci Alpos Kemoplasta. S sproščeno igro so povsem nadigrali goste iz Postojne, ob odlični obrambi pa postavili tudi rekord skokov. Zbrali so jih kar 52 oziroma 31 več kot gostje. In to brez prvega skakalca Seida Hajriča, ki zaradi poškodbe ni stopil na parket. Viden je bil velik »voljni moment« ekipe Matjaža Tovornika, ki je najzaslužnejši, da bodo Šentjurčani tudi v prihodnji sezoni gledali prvoli-gaško košarko. Moštvo je prevzel v praktično izgubljenem položaju in ga kljub težavam pripeljal do rešitve in obstanka. Tudi proti Postoj-
9;Jocič21,Čonkova 18, kovič 10, Ramšak, Perlit" Erkič, Temnik 6, Jurše 4,j reb 3, Komplet 2.
9. krog: Merkur - m 103:53 (86:39, 51» 31:14) ; Čonkova 24, JociJ Erkič 13, Jereb, Temnili Markovič 8, Jurše, Konj 5, Geltar, Lesjak 2; Škol Oven 10. Vrstni red: \ kur 18, Maribor 15, Jej 14, Odeja 12, Ilirija 11, žana 8.
ROKOMET
LIGA SIOL
17.	krog: Velika Nede Celje Pivovarna Laško 2i (12:18); Kukec, Šantl, Kq mara, Planine 5; Bilbija Brumen 6, Rutenka 5, M savljevič. Natek 4, Goren 3, Oštir 2. Gorenje - Tli 33:20 (19:12); Sirk 7, Šini Mlakar 5, J. Dobelšek, i vič 4, Ta mše, L. Dobelšdj Gajšek 2; Prce, Papež, Nj tigal, Angelovski 4. j
18.	krog: lnies Riko -j Ije Pivovarna Laško 273 (13:17); Lesar 8, Škapetj Rutenka 7, Gorenšek 6, Kj lina 5, Brumen 4, Miloš Ijevič, Zorman, Vugrinecl Bajram, Stopar, Natek i Vrstni red: Celje Pivova Laško 35, Gorenje (-1) Prevent 27, Prule 25, Ko (-1)20, Termo 16. Rudar, mo 14, Ormož 11, Adria, lika Nedelja 9, Inles 3. POKAL SLOVENIJI
Polfinale: Žalec - Ki 21:43 (12:21); Stevanovij Breznik 5, Agafonova, SO šek 3, Randi 2, Bobinac Bodnieva 9, Čečkova 6.
Za tretje mesto: Olimp - Žalec 28:31 (14:21); D kovič 7, Žigon 4; Stevano 8, Savič 6, Breznik, Strmi Randl 4, Krajne 3, Agafo va 2.
ODBOJKA
1.DL
6. krog lige za prva
Calcit - Šoštanj Topolšica (15, 21, 22). Vrstni red: lonit 22, Calcit 19, Šoštanj Topolšica 14.
V telovadnici Gimnazije Celje-Center so od septembra odprta vrata kung-fu šole pod vodstvom Gregorja Rojca in Bojana Kovačića. Za borilno veščino, s katero se je ukvarjal tudi Bruce Lee, je veliko zanimanja. Klub šteje 25 članov. V soboto se je v Celju mudil glavni evropski trener Martin Dragoš, člani pa so opravljali izpite 1. in 2. kategorije.
»S prijateljem Bojanom Kovačičem sva se odločila, da ustanoviva kung-fu šolo. Zadeva se je prijela, zaenkrat imamo okoli 25 članov in upamo, da se bomo še razširili,« je začel Grega Roje. Člani se učijo wing tsun stila, to je ulična varianta kung-fuja. »Tre-
ningi potekajo ob torkih in četrtkih med 18.00 in 19.30 v telovadnici Gimnazije Celje-Center, dobivamo pa se tudi pri meni doma, kjer imam manjšo telovadnico,« nadaljuje Grega. V soboto jih je drugič obiskal glavni evropski trener Martin Dragoš. Člani so opravljali izpite prve in druge stopnje in dokazali, da lahko napredujejo. »Imamo 12 stopenj, tako da se bomo čez kakšni dve leti učili že desete, morda tudi zadnje stopnje. Novi člani so dobrodošli na vsakem treningu, zato šolo vodiva dva, saj s tem zagotavljava kvalitetne treninge tako tistim, ki nas obiščejo prvič, kot tistim, ki so že dlje časa naši člani.«
JASMINA ŽOHAR
Grega Roje in glavni evropski trener Martin Dragoš (desno).
À
jana sta sodniška pa-finalnih tekmah lige tov za rokometaâe. V i bosta prvo tekmo med 10 Pivovarno Laško in sburgom sodila Čeha Dolejs in Vaclav Koli, povratno v Nemčiji pa Lea Leon Breto in Tri Ilo lin, ki sta svoje delo od-opravila že v Lemgu. itovna zveza je Rečičana a Repenška in Celjana a Požežnika določila za e na olimpijskih igrah v h, še prej pa bosta delila ico na prvi tekmi finala iskega Challenge pokala francoskim Dunkerqu-in švedskim Skoevdejem. ki rokometaši so ob od-dveh adutov na povrat-mi četrtfinala pokala RZS ■ugič premagali Prule z (skupni izid 72:54). až Brumen je dosegel 9 Miha Gorenšek 7, Ser-tutenka 6 in Nenad Bil-Dejan Perič je po poš-i Ahilove tetive začel s tre-včeraj, Edi Kokšarov pa po nastopu za selekcijo v Nemčiji, moštvu pri-danes. 15.000. gol celj-a kluba po osamosvojitvi isegel Miha Gorenšek. kometašice Žalca bodo v ito odigrale prvo tekmo nice DP. V njej so štiri ekipe
Na zadnji tekmi je Dejana Stevanovič kar osemkrat zatresla mrežo Olimpije.
ter Krim, ki čaka le na finalista. Žalčanke so v ligaškem delu osvojile tretje mesto, Olimpija pa četrto, navzlic temu pa bo prva tekma v Žalcu (20.00), povratna pa v Ljubljani. Tre-
ner Igor Razgor ima obilo težav s poškodovanimi igralkami. Ne more računati na Nino Potočnik in Neli Irman, medtem ko Rusinja Jelena Agafo-nova stiska zobe ob večih poš-
kodbah. 1\idi tako zdesetkane so v boju za tretje mesto v pokalu RZS premagale Olimpijo s tremi goli razlike.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Celjski judoisti imajo dom!
četrtek je športno Ce-na slavnostni otvoritvi lo še eno pridobitev, no-Jortno dvorano. Gre za :kt nekoliko manjših di-izij, ki pa bo povsem neren za judoiste celj-ja kluba Ivo Reya, pa za udejstvovanje re-ativcev.
'orana je del Centra za vje in rekreacijo Top-Fit pavčevi ulici v Celju, skim judoistom bo imno pomenila, saj do-»stalnega bivališča« še . imeli. Pobudnik grad-dvorane je bil bivši pred-lik kluba Zvone Hudej, skupaj pa je izpeljal se-predsednik Igor Volk:
»Nekoč sem tudi sam treniral judo. Po dolgoletni odsotnosti iz tega športa me je leta 2002 k sodelovanju povabila finančna komisija kluba, ki je načrtovala podlago za gradnjo. A začeli so se spori med dvema strujama, odstopilo je tedanje vodstvo, velik del pristašev kluba pa je v meni videl nevtralnega človeka, neobremenjenega z razprtijami v klubu. Sprejel sem mesto predsednika, precej dolgo časa pa sem spoznaval razmere v slovenskem judu. Uviděl sem, da nujno potrebujemo lastno telovadnico. Dogovorili smo se z lastnikoma Top-Fita. Lokacija je odlič-
na, saj je v bližini fitnes, savna, solarij, možnost masaže in zdravstvenih storitev, čez cesto atletski štadion ... Vse to sicer ne bo zadoščalo za uspehe. Člani izvršnega odbora morajo z menedžer-skim odnosom zagotavljati finančna sredstva. Okrepili bomo trenerski kader, razširili članstvo, uvedli judo vrtec, rekreacijski judo za bivše tekmovalce, tečaje za začetnike, za samoobrambo, za varnostnike. Judo ima tradicijo v Celju, zato upravičeno pričakujemo vrnitev na pota stare slave.«
Ivo Reya je 10. februarja 1958 pripravil prvi tečaj v Celju. Potem ko se je smrt-
no ponesrečil, je leta 1972 Gusti Jošt s somišljeniki ustanovil klub in ga poimenoval po njem. Po nekaj kriznih letih zdaj celjske judoiste zanesljivo vodi Igor Volk. Da je res neobremenjen s preteklostjo, je dokazal s pogovori z Marjanom Fabjanom, vodilnim slovenskim trenerjem ju-doistk, bivšim članom Iva Reye. Volk je imel namen judoistkam Sankakuja oddati dvorano v določenih terminih, a je v lastnem klubu naletel na silno ogorčenje! Četudi se nasprotja ne bodo zgladila, naj fantje vsaj posnemajo uspehe deklet ...
DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
Boštjan Tratnik in Ksenija Novak
Najboljša Ksenija in Boštjan
Prebold: Prvič so proglasili najboljša športnika Občine Prebold. V letu 2003 sta bila najuspešnejša atlet Boštjan Tratnik, član AD Kladivar Celje, in šahistka Ksenija Novak, FIDE mojstrica. (DN)
Juretom Koširjem in Rene-jem Mlekužem. (PŠ)
»Final four« v Šentjurju
Šentjur: Kadetinje košarkarskega kluba Šentjur-Šmarje so se po dobrih igrah v rednem delu tekmovanja uvrstile na zaključni turnir, kjer se bodo pred domačim občinstvom borile za naslov državnih prvakinj. Košarkarska zveza je namreč organizacijo turnirja zaupala šentjurskemu klubu. V dvorani OŠ Hrušovec se bo tekmovanje začelo jutri popoldan (uradna otvoritev bo ob 18.15) in bo trajalo do nedelje. Poleg domačink so se na zaključni turnir uvrstile še ekipe Odeje, Ježice in Ilirije. V soboto bo v Šentjurju tudi kvalifikacijski turnir mlajših pionirk, ki se bodo borile za nastop na zaključnem turnirju. (PŠ)
Najboljša Drevova in Kune
Rogla: Odprto državno prvenstvo v slalomu je na progi Jurgovo pripravilo smučarsko društvo Unior Celje. Nova članska državna prvakinja je Velenjčanka Ana Drev, ki je bila hitrejša od Tine Maze in Ane Kobal. 18-letna Velenjčanka je osvojila naslov najboljše tudi med starejšimi mladinkami in je najuspešnejša udeleženka letošnjih državnih prvenstev s sedmimi naslovi (3 članski in 4 mladinski). Pri moških je lanski naslov v slalomu ubranil Mitja Kune, ki je slavil pred
Prikaz tehnik juda ob slavnostni otvoritvi dvorane.
Svet zavoda Osnovne šole Vojnik
Prušnikova 14, Vojnik Razpisuje delovno mesto:
RAVNATELJA
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranji vzgoje in izobraževanja (Ur.l. RS, št. 115/03 - uradno prečiščeno besedilo). Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Predviden začetek dela bo 1.9. 2004 oziroma skladno s sklepom o imenovanju in skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja ter dela šole za mandatno obdobje pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA Osnovne šole Vojnik, Prušnikova 14, 3212 Vojnik, z oznako »Prijava za razpis ravnatelja«. Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku.
Svet zavoda OŠ Vojnik
Zmagovalki Barbara in Nada
Dravograd: Na finalu državnega prvenstva za kadetinje v dvojicah so kegljavke celjskega Miroteksa osvojile prva štiri mesta. Najboljši sta bili Barbara Fidel in Nada Savič. (JŽ)
Z Madžarsko neodločeno
Celje: Slovenska moška in ženska kegljaška reprezentanca se je v štirih meddržavnih prijateljskih srečanjih pomerila z Madžarsko. V soboto so slavili Slovenke (od Ce-ljank so nastopile Nada Savič, Barbara Fidel in Biserka Petak) in Madžari, v nedeljo pa je bilo ravno obratno. (JZ)
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA 3. 4.
NOGOMET
3. SL - sever, 15. krog: Šoštanj - Zreče (15).
MČL - Celje, 10. krog: Tristar - Vojnik, Laško - Mons Claudius, Šentjur - Oplotnica, Rogaška - Ljubno, Kovinar -Vransko (15).
ODBOJKA
1.	SL, polfinale, druga tekma: Šoštanj Topolšica -Salonit (19).
NEDELJA 4. 4.
NOGOMET
2.	SL, 21. krog, Velenje: Rudar - Aluminij, Bela krajina - Dravinja (16.30).
3.	SL - sever, 15. krog: Šmarje pri Jelšah - Kozjak (15).
ROKOMET
Siol liga, 19. krog, Velenje: Gorenje - Celje Pivovarna Laško (17).
SREDA 7.4.
ROKOMET
Siol liga, 21. krog: Trebnje: Trimo - Celje Pivovarna Laško.
Spet Španca
NAKRATKO
k.
kronika
Sporni dimniški požari
So za dimniške požare krivi lastniki ali dimnikarji?
Zaradi bojev okoli kon-cesionarja za opravljanje dimniških storitev v Mestni občini Celje so pred dobrim mesecem na dan prišli podatki o dimniških požarih, ki so se v Celju zgodili v preteklih letih. Ti naj bi se zgodili zaradi neočiščenih dimnikov, meni predstojnik oddelka za okolje in prostor ter komunalo Silvo Plesnik, ki je krivca našel v prejšnjem koncesionar-ju Dimnikarstvu Celje.
Podatke, ki jih je posredoval Plesnik, so pripravili v celjskem zavodu za požarno, reševalno in tehnično službo. V štirih letih je zaradi neočiščenih dimnikov zagorelo osemkrat, v treh primerih razloga sploh niso ugotovili. Pa je krivda res le na eni strani? So krivi le »šlampasti« dimnikarji ali tudi lastniki, ki niso dovolili čiščenja, smo se vprašali.
Preverili smo vse naslove, kjer naj bi od leta 2000 do 2003 zagorelo zaradi neočiščenega dimnika. Ponekod se tega sploh niso spomnili, drugod so zatrjevali, da ni šlo za nič hudega. Na primer, požar v Zagati leta 2002 so ukrotili kar dimnikarji sami, ki so bili ravno v bližini. Požar v začetku lanskega leta v Delavski ulici se zaradi snega na strehi ni razširil. V prvem
primeru so dimnikarji dimne vode očistili pred šestimi meseci, v drugem pa ga dimnikar zaradi težke dostopnosti ni očistil v celoti.
Edini požar, ki je povzročil škodo na poslopju in je naveden v seznamu, je bil konec leta 2001 na domačiji Apotekarjevih v Rupah v Šmartnem v Rožni dolini. Dimnik, v katerem je zagorelo, po besedah Apotekarjevih črnih mož ni videl približno deset let. Da so bili dimnikarji tam zelo »redko«, znajo povedati tudi ostali prebivalci Rup. »Če pa so že prišli, je bilo to ravno pozimi, ko smo kurili,« je bil pogost komentar.
Dimnikarjev tudi zato na podeželju ne vidijo preveč radi. Dimne vode očistijo kar sami. To nekaj časa sicer še lepo funkcionira, dokler ne pride do česa resnejšega. Požar na Kraigherjevi, ki je terjal smrtno žrtev, se sicer ni razvnel zaradi neočiščenega dimnika. Tudi za požar v Šentjurju sredi marca, ki je na podstrešju stanovanjske hiše povzročil okoli pol milijona tolarjev škode, ni bil razlog neočiščen dimnik. Požar pri Apotekarjevih v Rupah pa je nastal zaradi neočiščenega dimnika in hkrati povzročil večjo gmotno škodo, vendar od zavarovalnice povra-
	
	
lip ^^ËË	
Šef celjskih kriminalistov Robert Mravljak se spominja enega primera ovadbe dimnikarske službe.
čila še do danes ni bilo. Niti iz zavarovalne police zavarovanca niti iz zavarovalne police izvajalca dimnikarskih storitev.
Sizifovo iskanje krivcev
»Če je pri dimniškem požaru uničen ali poškodovan zgolj dimnik, smatramo, da je šlo za malomarnost,« pojasnjuje vodja za cenitev in likvidacijo škod iz premoženjskih zavarovanj pri Zavarovalnici Triglav Zdravko Novak, »kar pomeni, da ne izplačujemo nobenih odškodnin. Če pa se zaradi razgretega dimnika vnamejo tudi tramovi in podobno, se škoda krije iz zavarovalne police lastnika.« Pred izplačilom odškodnine pa v vsakem primeru počakajo na mnenje kriminalistične službe. Če ne gre za naklepno dejanje in če je odgovornost lastnika izključena, lastniku premoženja povrnejo škodo. Temelj za likvidacijo škode pri zavarovalnici je torej policijski zapisnik.
Kako pa vzroke požara ugotavljajo kriminalisti? V svoji preiskavi domnevnega vzroka za požar pregledajo kraj dogodka in ugotavljajo tudi, kdaj je bil dimnik zgrajen, kdo ga je zgradil in kako. »Dejstvo, da lastnik ni dal očistiti dimnika na svojem objektu, še ne pomeni, da je tudi krivec za požar, če do tega pride zaradi neočiščenega dimnika,« razlaga načelnik Urada kriminalistične policije celjske policijske uprave Robert Mravljak, čeprav lahko gre v posameznih primerih za individualno odgovornost. Navaja tudi hipotetični primer: dimnikar na primer pri pregledu dimnikov ugotovi napako in nanjo opozori lastnika oziroma celo prepove kurjenje, lastnik pa tega ne upošteva in zato pride do požara. V tem primeru bi eventualno lahko govorili o kazenski odgovornosti lastni-
Dimniški požari so bolj značilni za podeželske in individualne hiše.
ka. Lahko pa se zgodi obratno: dimnikar pri pregledu dimnika ne opazi napake, ki bi jo glede na svojo strokovnost moral, nekaj dni kasneje pa zagori. V tem primeru gre za kazensko odgovornost dimnikarske službe. Kot nam je povedal Mravljak, naj bi takšno kazensko ovadbo za dimnikarsko službo do zdaj enkrat že napisali.
Še vedno ni jasno, kdo je kriv za prej omenjene dimniške požare in kako se krivcu krivda lahko tudi dokaže. Nekateri pravijo, da je v dimniških požarih nemogoče iskati krivdo, saj gre predvsem za odgovornost. Vsak lastnik mora vedeti, kako varno kuriti (zato obstajajo celo pravilniki). Dimnikarji naj bi po predpisih vsaj enkrat letno očistili dimnik, pri pečeh na trdo gorivo pa celo vsak mesec. V primerih, ko stranka odkloni storitev, bi jo dimnikarji morali prijaviti požarni inšpekciji. Tako bogata je teorija, v praksi pa je ponavadi nemogoče iskati in predvsem dokazati, da je nekje zagorelo zato, ker dimnikarji niso očistili dimnika oziroma zaradi malomarnosti lastnikov.
SIMONA ŠOLINIČ, ROZMARI PETEK
Fakin odstopil od tožb
Za včeraj napovedana obravnava v zvezi z zasebno bo, ki jo je nekdanji direktor SB Celje Samo Faki Okrožnem sodišču v Celju vložil proti predstojniku o kega kirurškega oddelka Jožetu Robidi, je odpadla, f naj bi se z Robido dogovoril za izvensodno poravi Fakin je zaradi neresničnih govoric, češ da naj bi ne rim predstojnikom v času, ko je med njim in nekatt zdravniki prišlo do konfliktov, grozil s pištolo, vloži sebno tožbo zoper kirurga Matjaža Sajovica in Rd Obravnavi pa se ne bosta nadaljevali, saj se namerav kin z obema obdolženima, za katera je prepričan, da izjavi v zvezi z grožnjami obžalujeta, dogovoriti za iz sodno poravnavo.
Kako jih preprečiti?
Požari v dimniku so dokaj pogosti, zaradi njih večkrat nastajajo stropni in krovni požari, piše v strokovni literaturi. Sodeč po izkušnjah na našem območju, dimniški požari doslej niso bili življenjsko nevarni, a se lahko zgodi tudi to, saj se pri požaru v dimniku izločajo strupeni plini.
Saje oziroma delce goriva, ki jih dim pri prehodu skozi dimnik pušča na stenah, vname že dovolj močan plamen iz kurišča ali veter, ki pritiska z vrha in preprečuje izhod plinov. Goreče saje v dimniku lahko dosežejo temperaturo do 1.300 stopinj Celzija, kar je temperatura, pri kateri že razpada opeka. Zato je izjemno pomembno, da so dimniki grajeni pravilno, saj se marsikdo, predvsem na podeželju, kjer je dimniških požarov več, loti izdelave kar sam. Po mnenju predsednika Slovenskega združenja za požarno varnost Bojana Grma je namreč med vzroki za dimniške požare lahko tudi nepravilna zgradba dimnika.
Gasilci dimniške požare nadzorujejo in pustijo, da saje zgorijo do konca, pri tem pa seveda spremljajo let isker. Pri vetrovnem vremenu, velikem in nevarnem iskrenju namestijo lovilce isker na vrh dimnika in občasno otipavajo
tla okrog njega, od koder je treba odstraniti vse gorljive stvari. Od časa do časa skozi dimniško tuljavo spuščajo tudi železno kroglo, da preprečijo zamašitev dimnika.
Dimniški požari so sezonski, najbolj pogosti so v jesenskem in zimskem času. Ponavadi ne povzročajo tako velike gmotne škode kot ostali požari na objektih, ker jih gasilci tudi prej ustavijo. So bolj značilni za podeželske in individualne hiše kot pa za stanovanjske bloke oziroma večstanovanjske objekte.
Gasilci opozarjajo še na nekaj. »Dimniških požarov se ne sme gasiti z vodo. Če gori tako močno, da bi se požar lahko razširil, potem gasijo s sredstvi za suho gašenje. Torej z gasilnim praškom ali z ogljikovim dioksidom. Če bi za gašenje uporabili vodo, bi dimnik počil,« nam je povedal direktor javnega zavoda za požarno varnost Celje Jože Spe-van. Voda se ob razbeljenih stenah v hipu tako močno segreje, da preide v paro, ki »poveča svojo prostornino več kot 1.700-krat. Povečana para bi pritisnila na stene, da bi dimnik razneslo.«	SŠ
Šolski center Šentjur
'išja strokovna šol
netijsko šolo 9, 323i
RAZPIS
Šolski center Šentjur, Višja strokovna šola objavlja razpis za pridobitev naziva predavatelj vil strokovne šole za program ŽIVILSTVO
za naslednja predmetna področna:
1.	Strokovna terminologija v nemškem jeziku
2.	Strokovna terminologija v angleškem jeziku
3.	Poslovno sporazumevanje in vodenje
4.	Ekonomika in menedžment podjetij
5.	Računalništvo in informatika v živilstvu
6.	Kemija in biokemija
7.	Biologija z ekologijo
8.	Mikrobiologija in biotehnologija ' 9. Trženje v živilstvu
10.	Tehnološki postopki in procesna tehnika z varstvom pri delu
11.	Embalaža in transport v živilstvu
12.	Tehnologija mesa in mesnih izdelkov
13.	Tehnologija mleka in mlečnih izdelkov
14.	Tehnologija rastlinskih živil
15.	Tehnologija predelave žit
16.	Tehnologija vina
17.	Živilska kemija z analizo živil
18.	Prehrana in dietetika
19.	Higiena in nadzor
20.	Zakonodaja v živilstvu in zagotavljanje kakovosti
21.	Prehrana z gastronomijo
22.	Tehnologija velikih kuhinj
23.	Tehnologija živil živalskega izvora
24.	Praktično izobraževanje
Kandidati morajo za pridobitev naziva predavatelj strokovne šole izpolnjevati pogoje v skladu z zahte* mi:
-	92. in 96. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoi8 izobraževanja (Ur.list RS št. 12/96, 23/96, 64/01),
-	Kriterijev za določitev vidnih dosežkov na strokovnem pod[ ju za pridobitev naziva predavatelj višje šole (Ur.list RŠ št.'! 2001) j
-	Odredbe o smeri strokovne izobrazbe predavateljev in dnj strokovnih delavcev v programu za pridobitev višje stroM izobrazbe Živilstvo (Ur.list RS št. 8/1999)
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju po<W pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Šolski čem Šentjur Višja strokovna šola, Cesta na kmetijsko šok»! 3230 ŠENTJUR, s pripisom »razpis za naziv«. Kandidati bodo o rezultatih obveščeni po končanem uradw postopku.	J

kronika - pisma bralcev
Po sledi tatov
(0djiâki podjetnik Franc per in 35 prejšnji teden jenih umetnin (verjet-(precenljive vrednosti, kino burijo javnost. |u kriminalisti okoliš-velike tatvine še ved-geiskujejo in so v svo-{javah zelo skopi. Ne-več je najprej povedal Franc Riemer, ki pa se )j po nasvetu odvetni-Kidi (vsaj začasno) za-molk.
tistem, kar je za medi-tdal doslej, so tatovi
vlomili skozi okno v drugem nadstropju njegove poslovne stavbe, znane pod imenom Vila Marija. Vstopili naj bi neposredno v njegovo delovno sobo, kjer je bilo več kot 100 umetnin. Odnesli so 35 slik in 5 skulptur, ker jim je po Riemerjevem mnenju zmanjkalo časa za kaj več. Po sedmih minutah od sprožitve alarma je namreč varnostnik že prišel do Vile Marije.
Franc Riemer verjame, da bodo storilce (bilo naj bi jih
več) odkrili v kratkem, saj so na kraju vloma pustili precej sledi. Omenjal je kri ter odtise rok in nog. Sumi pa tudi, da so morali storilci dobro poznati hišo, v katero so vlomili. Ker slike niso bile zavarovane, ima seveda še toliko večji interes, da najdejo storilce in s tem tudi ukradene umetnine. Ali tistemu, ki bo pri tem pomagal, res ponuja visoko nagrado, včeraj ni potrdil.
MBP
ire delovni
nuli konec tedna sta se fljskem zgodili kar dve wni nesreči. V petek oko-oldneva je v Arnovskem lu v bližini Žalca 27-let-lontažer opravljal za-na dela na ostrešju po-nega objekta. Pri tem je hnil in padel približno I metrov globoko na beto ploščo in se huje poštval. Odpeljali so ga v ko bolnišnico, kjer je os-a opazovanju, slednje jutro se je na de-Cu podjetja EMO Orodjar-iije ranil 25-letni delavec idbenega podjetja. Dela-
halo, 113
vec, ki je varil nosilce na kovinsko konstrukcijo, je pri tem padel na betonsko ploščo in si poškodoval glavo. Zdravi se v celjski bolnišnici.
Kratkotrajno
V petek sta na dvorišču hiše na Glavnem trgu neznanca vlomila v parkiran osebni avto tako, da sta s komolcem razbila zadnje levo steklo, segla v notranjost in z zadnjega sedeža odtujila moško usnjeno torbico črne barve z denarnico, dokumenti, denarjem in plačilnimi karticami. Lastnika sta z dejanjem oškodovala za približno 200 tisoč tolarjev. Njuno veselje pa
ni trajalo dolgo, saj so enega od njiju policisti že nekaj ur po tatvini prijeli na območju Tepanja.
Hišni ulovi
V soboto zvečer je neznani storilec skozi odprto okno v pritličju vstopil v stanovanjsko hišo v Kocbekovi ulici na Ljubečni, pregledal notranjost hiše ter odnesel nekaj kosov zlatega nakita in ročno uro. Lastnik je oškodovan za okoli 100 tisoč tolarjev. Več sreče je imel tat, ki je sračjo srečo preizkušal na Ljubečni. V prazni hiši je namreč našel dve polni denarnici in lastnika oškodoval za okoli 450 tisoč tolarjev.
Irena Gorenak zapušča Celje
Gorenak danes, v četrtek, 1. aprila, zaključuje z delom predstavnice za odnose z «ostmi pri PU Celje, saj odhaja na novo delovno mesto na Ministrstvo za notranje zadeve jubljano. Dokler na celjski policiji ne bodo pooblastili novega tiskovnega predstavnika, za odnose z javnostmi na PU Celje skrbela Peter Očkerl in Dean Confidenti. AMS
NESTRPNO PRIČAKUJEM010.000. NAROČNIKA! DRAGOCENE NAGRADE VAS ŽE ČAKAJO!
sak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno Čujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.3(H) SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO!
îden 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
mmm
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
te
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
teleta 6.0.0
Baška, Emila GeiatUcha 50
Celje, Kosovelova 14
TEL: 03 49 25 886, FAX: 03 54 82 950
RAZPIS
za medicinsko osebje in vzgojitelje otrok, letujočih v koloniji v Baški
Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis za medicinsko in vzgoj-no-pedagoško osebje v Baški, morajo izpolnjevati sledeče pogoje:
1.	medicinsko osebje:
-	najmanj srednja izobrazba medicinske smeri,
-	večletne delovne izkušnje, zaželene z delom z otroki,
-	izjemna odgovornost.
2.	pedagoški vodja:
-	ustrezna izobrazba pedagoške smeri,
-	večletne izkušnje z delom z otroki,
-	priprava animacijskega programa,
-	veselje do skupinskega dela,
-	organizacijske in animacijske sposobnosti,
-	izjemna odgovornost.
3.	vzgojitelji:
-	ustrezna izobrazba pedagoške smeri (lahko tudi študentje višjih letnikov oz. absolventi),
-	izkušnje z delom z otroki,
-	priprava animacijskega programa,
-	veselje do skupinskega dela,
-	organizacijske in animacijske sposobnosti,
-	izjemna odgovornost.
Vsi kandidati morajo ob vlogi na razpis za pedagoškega vodjo in
vzgojitelja priložiti plan dela v koloniji oz. dnevni animacijski
program za otroke (10-dnevno letovanje), ki predvideva tudi
program dela za primer slabega vremena.
Zadnji rok za oddajo vlog je 3.5.2004. Vloge pošljite na naslov
CELEIA D.O.O., Kosovelova 14, Celje.
Vsi kandidati bodo o izboru pisno obveščeni.
prejeli smo
Zdaj samo še finale!
Želje in sanje premnogih privržencev rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško so se minulo soboto končno uresničile. Strokovno mnenje bodo dali za to usposobljeni strokovnjaki.
Sam sem, kot sto tisoči širom Slovenije, srečanje doživljal doma pred televizijskim sprejemnikom, ker pač nisem uspel dobiti vstopnice. In seveda upal ter trepetal za uspeh in uvrstitev v finale, obenem pa sem se med samim srečanjem dostikrat spomnil tudi premnogih, tako trenerjev kot igralcev, ki so v preteklosti igrali za ta naš celjski športni ponos. Žal nekaterih odličnih igralcev ni več med živimi (Lubej), premnogi vrhunski igralci so v trudu, da bi dosegli ta cilj, prelili hektolitre znoja, pa so zaključili svojo športno pot ali pa odšli drugam.Tej generaciji pa je to uspelo. Bravo I Že na zunaj se vidi, da so »klapa«, kolektiv, kjer so se tudi zvezdniki podredili skupnemu uspehu.
Seveda pa bi bilo sedaj najlepše, če bi jim uspelo dodati še »piko na i« - zmagati tudi v finalu. In ker je bilo jasno, da bo to moštvo iz mednemškega obračuna, sem v nedeljo poiskal nemški športni program, ki je prenašal to polfinale in - zopet užival v rokometu. Dvorana v Magdeburgu, enako prenapolnjena kot naša v Celju, je v pravem športnem vzdušju navijala za domač klub, ki je lovil april 2004 -
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 16.660 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 (olarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Kalič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehnične-
tehr

uredništva
,tednik@nt-rc
zaostanek desetih golov s prve tekme - in ga na koncu tudi ujeli, pravzaprav presegli, a jim sodnika zadnjega zadetka dvanajst sekund pred koncem tekme nista priznala.
Malo mi je bilo žal moštva Magdeburga, ki so na ta način izpadli, obenem pa sem se spomnil povratne tekme med Celjem in tem klubom, ko je prav tako le zaradi enega samega zadetka naš klub-izpadel. Ja, tudi v športu se na nek način vse vrača...
Ampak tisto, kar me je pri tej tekmi posebej pritegnilo, je bilo mnenje gosta, ki je pred tekmo, ob polčasu in po zaključku komentiral možnosti, najprej obeh nemških klubov, potem pa tudi možnost uspeha v finalni tekmi. Ta komentator je bil namreč nihče drug kot nemški zvezni selektor g. Heiner Brandt. Že kar na začetku je pohvalil Slovenijo (in našo reprezentanco ) izrekel pa je tudi priznanje za uspeh Celja Pivovarne Laško, najprej za »nemogoč« uspeh pri nadomestitvi zaostanka trinajstih golov in iger v nadaljevanju. Isto je poudaril tudi trener Magdeburga - in skoraj bi mu bilo uspelo.
Tu je torej finale. Upajmo, da bo uspešno. Zakaj? Zato, ker je, kot vemo, do finala težko priti, obenem bo to tudi slovo nekaterih stebrov tega našega zmagovitega moštva! Da je v tem trenutku kadrovska politika kluba pravilna, pa je kar težko pritrditi, ker »ne menjaj ekipe, ki zmaguje.«
ANDREJ POPRIJAN, Celje
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset,
Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac.
Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 548-49-74

tedenski spored radia celje
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo EU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, lljQO Podol? dneva||2.00 Novico, 12.15 Odmev, 13.dO Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 Na krilih ljubezni (love songs), 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK. 2. aprila
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS. 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program. 19.30 Študentski servis. 20.00 20 vročih RC, 22.00 Petek za metek (oddaja z Gorazdom in Mitjo), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 3. aprila
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45;7feČajnica, 8.00Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90tih, 12.00Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice. 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA. 4. aprila
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
»Džez v Celju ubira drugačne poti...«
PONEDELJEK. 5. aprila
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.4S Tečaj niča, 8.0ÓPoročila, 8.25 Poročilo PUCelje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novic», 10.15 Ponedeljkovo Športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novicei 12.15,Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20Top 5 gfasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Deliti lepoto glasbe z ljudmi je osnovno življenjsko vodilo Boštjana Lebna, večnega popotnika. Večina njegovih potovanj je (z izjemo mesecev, ki jih je preživel na potovanju okoli sveta) povezanih s potovanjem skozi tone. Skozi poslušanje, ustvarjanje, učenje in poučevanje glasbe. Skozi popolno predanost tej, zanj zagotovo najvišji veji umetnosti, katere poslušanje in ustvarjanje, vsaj v smislu, kot jo dojema Boštjan, meji na onostransko.
Svoje bogato znanje ob delu v svojem majhnem studiu sredi Celja, kjer je doslej izdal štiri samostojne albume (Saute Surmadi, Aphrodisiac, Amfibio, remix pesmi z Aphrodi-siaca, ki sta ga pripravila s Stanetom Špeglom ter posnetek nastopa ob 50-letnici Umetnostne galerije Maribor) že dolgih sedem let deli tudi s poslušalci Radia Celje. »Začelo se je davnega leta 1997, ko sem šel na koncert v Italijo in me je tedanji glasbeni urednik Radia Celje Stane Špegel vprašal, ali bi bil pripravljen poslušalcem povedati kaj o tem koncertu.« Čeprav je, vsaj na videz, bolj redkobeseden (»Vse, kar imam povedati, povem skozi glasbo...«), je izziv sprejel. Kmalu je sledila ponudba, da bi začel pripravljati svojo oddajo. Saute Surmadi, oddaja o džez in etno glasbi, ki je na sporedu Radia Celje ob torkih med 23. in 24. uro, je nekakšen časovni stroj, v katerem Boštjan vrhunsko glasbo največjih mojstrov obeh glasbenih zvrsti predstavlja radijskim poslušalcem.
V oddaji je med velikani glasbe 20. in 21. stoletja mogoče pogosto slišati Boštjanov »jagodni izbor«. Miles Davis, John Coltrane, Keith Jarrett, Ravi Shankar, Astor Piazzolla, Paco de Lucia in drugi nenehno navdihujejo tudi samega voditelja: »Osnovna ideja oddaje je spoznavati svet umetnikov preko njihove glasbe...« Boštjan v oddaji redno predstavlja tudi glasbene novosti, pri iskanju virov pa mu pomaga predvsem lastna iznajdljivost. »Veliko pesmi, ki jih je mogoče slišati v oddaji, je iz moje lastne fonoteke, nekaj jih je iz radijske, pogosto pa si kakšno zgoščenko izposodim v kateri od glasbenih trgovin.«
In kako mu ustreza pozni nočni termin? »-Prej je bila oddaja na sporedu bolj zgodaj. Res je sicer, da je 23. ura džezovska ura, vendar ne za tako zaspano mesto kot je Celje ... Džez je glasba mesta, nočnega življenja in dogajanja,
TOREK. 6. aprila
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsakzadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje (kviz), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio ' Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
npjMrrî
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 745 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novicemi 1.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črnapika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,! 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20Pilmsko platno, 17.0C)Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
ne preslisite na radiu celje
NEDELJA, 4. APRILA, OB 10.10: ZNANCI
PRED MIKROFONOM
ZDRAVILNE ZELI ZA ZDRAVO TELO
Pri Slomškovi založbi v Mariboru je pred dnevi izšla knjiga znanega celjskega farmacevta Borisa Jagodiča z naslovom Zdravilne zeli - najboljše blago za zdravo telo. Dobrih 420 strani debela knjiga je na nek način avtorjevo življenjsko delo. Od kar pomni, se je namreč ukvarjal s proučevanjem zdravilnih in drugih zelišč in z nji-
Boris Jagodic
hovo uporabnostjo v zdravilstvu. Ob izidu knjige ga je v hiši v Kopitarjevi ulici, kjer živijo Jagodičevi, pred mikrofon povabil Branko Stamejčič.
v Celju pa mora džez očitno ubirati neke druge poti ...« je nekoliko ironičen.
Je po sedmih letih oddaje, ki kljub spreme-. njenemu terminu ohranja svoj koncept, kaj razmišljal, da bi jo spremenil? »Sploh v zadnjem času sem veliko razmišljal o tem, vendar sem vedno sklenil, da je najbolj prav, da ostane prav takšna, kakršna je. Vse bolj pa si želim, da bi lahko za poslušalce pripravljal tudi oddajo o rok glasbi. Zdi se mi, da bi imel kaj povedati tudi o tem...« pravi. In razloži, da telefonov v oddaji ne odpira zato, ker se boji, da bi si kdo zaželel pesem, ki ne sodi v vsebinski koncept njegove oddaje. Čeprav telefonov ni, je komunikacija med poslušalci in voditeljem vzpostavljena. »Komunikacijo s poslušalci predstavlja moj izbor glasbenikov in glasbe, ki jo je v oddaji mogoče slišati,« pravi Boštjan Leben, ki je prepričan, da naj bi imel radio ob informativni in zabavni tudi izobraževalno funkcijo.
ALMA M. SEDLAR
TUJA LESTVICA
1.	NOT IN LOVE-ENRIQUE
2.	THANK YOU -JAMEUA
3.	SUNRISE-NORAH JONES
4.	HOT FUDGE-ROBBIE WILLIAMS
5.	AMAZING- GEORGE MICHAEL
6.	ONLY IF I-KATE RYAN
7.	THE WAY YOU MOVE-0UTCASI
8.	ISIT'COSI'MCOOL-MOUSSET
9.	BREATHE EASY-BLUE
10.	SHE 00N T WANT NOBODY NEAR-COUNTING CROWS DOMAČA LESTVICA
1.	FLUID-ALYA
2.	RING-SIDDHARTA
3.	ĚAS ROJEN ZA DVA-VLADO KRESLIN & KLEMEN KLEMEN
4.	TVOJ SVET -PANDA & TRKAJ
5.	NIČ NE USTAVI ME-PUČEU MONIKA
6.	6MINUT-B.B.T.
7.	STAY FOREVER -PLATIN
8.	VSE-ANJA RUPEL
9.	ZATE-PETER JANUŠ
10.	SLOVO BREZ MEJ-MAJA SLATINŠEK
PREDLOGA ZA TUJO LESTVIC)
NO ETERNITY-JEANETTE MOONDANCE- MICHAEL BUBLE PREDLOGA ZA DOMAČO LESU
DEIAM KAR PAŠE Ml-ŠANK ROI ZLOČIN IN KAZEN-ZEUS Nagrajenca:
Milan Torek. Železno 115a. Žalec Zoran Miri. Partizanska 45, Veta Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na ' oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušati petek ob 20. uri.
VRTILJAK POLK ! VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1.	NESKONČNO ZALJUBLJENA-MODRIJANI
2.	MIŠI SE BOJIM -NAV1HANKE
3.	VESEUE MUZIKE-UNIKAT
4.	DEKLE IN VRTNICA-ANS. ZVONETA KRIVCA
5.	ROSA-ANS. FRANC ŽERD0NER Predlog za lestvico:
STARA P0STEUA-ČRNA MAČKI SLOVENSKIH 5 plus
1.	KAJ BI VAM PRAVIL-GREGORJI
2.	MAMIN OBJEM-GAŠPERJI
3.	ZABRAHAM0M BOŠ ZDAJ PAR-ROSA
4.	ČAROBNI VALČEK-KARAVANKE
5.	MAMINE PESMI-ANS. JERNEJA K01ARJA
www.radiocelje.com
Samo en klik bližje do nas. Odtipkajte www.radiocelje.com in spoznajte prenovljeno internetno stran Radia Celje, kjer boste lahko podrobneje spoznali naš radio, našo ekipo, spored in oddaje. Prav tako vam ponujamo aktualne novice, obvestila, številne glasbene lestvice, za katere boste lahko tudi glasovali, glasbene novice, povabila na koncerte, sodelujete lahko v forumu, predstavljamo vam akcije, prav tako pa si boste lahko pogledali zanimiv foto arhiv, naredili smo bližnjico do glasbenih želja in poskrbeli za nekaj zanimivih povezav. Na prvi strani vas obveščamo o vremenu, pripravili smo bližnjico, da nas lahko poslušate tudi preko interneta, pa anketo, opozarjamo vas na posebej zanimive oddaje dneva in še in še. Kliknite torej www.radiocelje.com in se pustite presenetiti.
Pavla Podpečan,Hramše 26. Dota TomčaKolarič, Slovenska 77, Središče ob Dravi Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušat« ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri Za predloge z obeh lestvic lahko
Darilna košarica za najlepšo pisanico
Na Radiu Celje tudi letos razpisujemo nagradno igro za najlepšo, najbolj izvirno, najbolj spretno narejeno velikonočno jajce.Prinesite ga v oglasni oddelek NT&RC, Prešernova 19, s svojim točnim naslovom in telefonsko številko, na kateri boste dosegljivi na velikonočni ponedeljek, 12. aprila, med 13. in 14. uro, ko bomo v programu Radia Celje razglasili najlepše okrašeno velikonočno jajce.
95,9 100,3

nasveti
TEDENSK ASTROLOŠI NAPOV
Četrtek, 1. april: dan, v katerem bodo laži, prevare in goljufije čisto legalne, zato pazite, da vas kdo pošteno ne potegne za nos. Merkur prestopi ta dan v Bika, zato bo šalji-a stran mnogo bolj izpostavljena kot ostale dni. Počutje bo labilno, pridnost in delavnost večja kot ostale dni. Petek, 2. april: že v zgodnjih jutranjih urah bo Luna prestopila v Devico, zaradi katere bomo dan začeli nekoliko jolj živčno obremenjeni. Kar naenkrat bomo v sebi občuti-željo, da uredimo vse nedokončane stvari. V večernih urah bo Luna tvorila čudovit aspekt, zaradi katerega bomo ireživeli lep večer. Ljubezen bo zelo izpostavljena. Sobota, 3. april: čustva bomo ta dan kazali na odmaknjen, tih način, po drugi plati pa bomo hrepeneli po dotikih D nežnostih. Uteho lahko iščemo v hrani, vendar srečni aradi tega ne bomo znali biti. Priporočljivo je, da se v obotnem dnevu ukvarjate z manj zahtevnimi nalogami in ne brskate bolestno po svoji notranjosti.
Nedelja, 4. april: nedelja je primerna za druženje in komunikacijo z ljudmi, ki vas notranje izpopolnjujejo. Pogovori in izražanje lastnih čustev lahko ravno ta dan obrodijo adove. Načrtovanje prihodnosti, tako v osebnem kot tudi v oslovnem smislu ta dan ni priporočljivo. Večerne ure bo-nekoliko bolj obremenjene, zato si poiščite sprostitev. Ponedeljek, 5. april: zaradi vpliva polne Lune v Tehtnici naše misli ne bodo tako okretne, počasnejši bomo, trmasti d nepopustljivi. Tehtnica nam bo dala veliko željo po lju-lezni in romantičnih doživetjih. Mnogi se bodo ta dan po-utili onemogočene in osamljene. Primeren dan za očišče-alni post.
Torek, 6. april: začetek tedna bomo občutili ovnovsko moč sončnega znamenja. Močni bomo in polni načrtov, v faterih bomo bolj izražali skrb zase kot za ostale ljudi v lašem življenju. Dan bo marsikomu prinesel potrebo odlo-za kakšno pomembnejšo zadevo, ki lahko drastično jjliva na prihodnost.
Sreda, 7. april: današnji dan je svetovni dan zdravja, zato vam priporočamo, da analizirajte, kaj lahko naredite v pri-lodnje sami zase. Vpliv Lune v Škorpijonu vam lahko přiteše, da boste za svojimi odločitvami stali in se jih trudili uresničiti. Pazite, da vas ta dan ne preseneti kakšen neljub dogodek, v katerem bo vladala ljubosumnost in posesiv-nost.
Pravijo, da je ljubosumnost del ljubezni, zato nikar ne pozabite na ljubezen.
Astrologinja GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265
Za krepitev notranje energije
r
Tai ji quan ali po domače Tai chi je v osnovi starodavna kitajska borilna veščina, ki temelji na počasnem in natančnem izvajanju pre-finjenih gibov telesa za krepitev notranje energije telesa, imenovane »či«. Je mehka in neagresivna borilna veščina, katere bistvo ni fizična sila, temveč notranja moč. Njena učinkovitost ni omejena s starostjo, spolom ali močjo posameznika. Je popolna borilna veščina, v prid njene učinkovitosti govori dejstvo, da so bili člani osebne garde kitajskega cesarja izključno mojstri Tai ji qua-na.
Tai chi je sistem premišljenih vaj, ki razvijajo moč in prožnost mišic, ravnotežje, gibalne sposobnosti in povečajo koncentracijo ter sproščajo. V zahodnem svetu si je pridobil mnogo privržencev zlasti zaradi zelo ugodnega vpliva na zdravje. Redna vadba deluje antistre-sno in ohranja vitalnost telesa in duha tudi pri starejših ljudeh in izboljša kakovost njihovega življenja. Počasno izvajanje gibov omogoča popoln nadzor nad koordinacijo, zaradi česar smo (po neštetih ponovitvah) določen gib sposobni izvesti popolnoma skladno tudi z večjo hitrostjo. Presenetljiva je moč in hitrost, ki so jo sposobni demonstrirati mojstri Tai chi-ja. Je posledica izjemne koordinacije gibov, pri katerih se mišične skupine sproščajo zaporedno in časovno usklajeno, tako da ne ovirajo druga druge, temveč se njihov učinek dopolnjuje in sešteva. Pri tem igra pomembno vlogo kroženje notranje energije oziroma »čija«.
Kljub temu, da je moderna vadba Tai chija prilagojena odpravljanju tegob, ki jim je izpostavljen sodobni človek (stres, nervoza, zakrne-
lost sklepov, bolezni srca in ožilja ...), pri vadbi ne smemo pozabiti, da imajo vsi gibi uporabno vrednost v smislu borilne veščine. Le tako je mogoče gibe izvajati skladno in popolno. Dobro je razumeti načelo Jina (mehko, prazno, nežno, lahko, zemlja, luna, tema, ženska, obramba, intuicija, žalost) in Janga (trdo, polno, grobo, težko, nebo, sonce, svetloba, moški, napad, razum, vesolje), kajti pri vaji gre ravno za nenehno pretakanje enega v drugega. Gibanje mora biti tekoče z jasnim in natančno definiranim prestavljanjem teže z ene noge na drugo. Vsi gibi izhajajo iz pasu. Gibanje rok je le naravna posledica gibanja telesa. Bistvo in osnovni namen izvajanja Tai chi vaj je v tem, da omogočimo kroženje »čija«. Vaje se ponavljajo tako dolgo, da gibi postanejo podzavestni. Takrat dosežemo, da »či« sledi gibanju telesa. Vaje lahko torej razumemo kot črpalko, ki poganja »či«. Kroženje »čija« odpravlja telesne blokade in čisti meridia-ne, kar blagodejno vpliva na telesno počutje in zdravje. Tai chi z umirjenimi in te-
kočimi krožnimi gibi energijo nabira, zato smo na koncu vadbe spočiti, sproščeni in polni življenjske energije.
Za resničnega začetnika velja taoistični menih Zhang Sen Feng, ki je živel v samostanu Škrlatni vrh v gorovju Wu Tang. Legenda pravi, da je po opazovanju boja med žerjavom in kačo dojel superiornost krožnih, kontinuiranih gibov kače nad ravnimi in odsekanimi gibi žerjava. Na osnovi opazovanja je utemeljil 13 tehnik Tai chi
chuana. Njegova veščina se je prenašala iz roda v rod pod različnimi imeni in danes poznamo več različnih stilov, najpomembnejši so Chen, Yang in Sun.
(Povzeto po raznih virih.)
Tanja Pekošak iz Celja je pravilno odgovorila, da sta TNZ in ABS vadbi, posebej primerni za ženske probleme. Nagrajenka bo po pošti prejela kupon za tedensko brezplačno vadbo aerobike.
Nagradno vprašanje
Kolikokrat tedensko je v Top-Fitu Tai chi na urniku skupinske vadbe?
KUPON TOP FIT
REŠITEV:
IME IN PRIIMEK: NASLOV:
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, dobitnika kupona za tedensko brezplačno vadbo aerobike v Top-Fitu, centru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju.

od kod prazniki?
Cvetna nedelja
Cvetna nedelja je uvod v Veliki teden. Na ta dan v cerkvi blagoslavljajo oljčne veje in pomladansko zelenje, povezano v šope ali butare. To naj bi spominjalo na oljčne in palmove veje, ki so jih kot preprogo polagali pred Kristusa ob njegovem poslednjem vhodu v Jeruzalem.
s Cvetna nedelja je spomin »ia dogodek, ko je Jezus na pslici prijahal med navdušeno množico ljudi, da bi dovršil velikonočno skrivnost. Cerkev je od nekdaj slovesno 8 posebnimi obredi obhajala ta spomin. Najprej so zmagoslavno procesijo uvedli v Jeruzalemu, kjer so zvečer Pred šesto postno nedeljo slavili Kristusov veličastni vhod » sveto mesto. Od tod se je °bred hitro razširil po vzhod-W cerkvi. Na Zahodu so uved-® procesijo na cvetno nede-
ljo ob koncu 8. stoletja. Pozneje so ji dodali še obred blagoslova zelenja. Bogoslužni obred nakazuje tri dogodke. Prvi se je godil na Oljski gori med palmami in oljkami, po naših cerkvah pa to ponazarja blagoslovitev oljk in butar - lesenega žegna. Drugi dogodek je bila Jezusova pot z Oljske gore do jeruzalemskih vrat, v obredu je to procesija z blagoslovljenimi oljkami in butarami okoli cerkve do cerkvenih vrat. Tretji dogodek pa je Jezusov vhod v Jeruzalem in tempelj, v bogoslužju pa to ponazarja slovesen sprevod od cerkvenih vrat do oltarja in sveta maša. Na čelu procesije nesejo križ, ki ljudi spominja na Kristusovo navzočnost. Stoletja nazaj so to prikazali bolj nazorno, saj so v sprevodu vodili živega osla z igralcem, oblečenim v Kristusa. Zara-
di nerodnosti, ki so se dogajale v zvezi z oslom, so le-tega nadomestili leseni osli na koleščkih z lesenim Kristusom na hrbtu. Kdor je v sprevodu vozil lesenega osla, je prejel odpustek.
O cvetnem oslu ni več ne duha ne sluha, v vseh slovenskih pokrajinah pa še vedno nosijo na ta dan k blagoslovu butare in oljčne vejice. Še posebej prijetne za oko so kmečke butare, ki se precej razlikujejo od mestnih šopkov in preprostih oljčnih vejic. Kmetje ta dan kar nekako tekmujejo, čigava ideja bo bolj izvirna in kdo se bo bolj izkazal pri izdelavi. Na cvetno nedeljo se pripravljajo z vso resnostjo, nekateri tudi mesece pred tem. Seveda pa je nošnja butar v cerkev najbolj v ponos najmlajšim in tudi med njimi se že najde kanček tekmovalnega duha.
Ljubenske butare oziroma potice, kot jim pravimo, so med najizvirnejšimi na Slovenskem. Spletene so v obliki kmetijskih strojev in orodja (plug, voz, koš, brana, grab-lje..), cerkvic in sakralnih predmetov kot so kelihi, križi, hostije. Najdejo se tudi butare-živali ter razni uporabni predmeti
Čemu kmetu toliko žegna-nega zelenja in šibja. Cisto preprosto - kmet razdeli žeg-nani les na nešteto koncev svoje posesti, kjer naj mu, tudi po namenu cerkve, varujejo imetje, pridelek in živino, rabi ga za mnoge potrebe doma, od bolezni, ki naj jo ozdravi, do hude ure, ki naj jo prežene. Blagoslovljene oljčne vejice pa po navadi zataknemo za križ v kuhinji ali pa v shrambo in jih potem poleti potaknemo na njive in med posevke.
Cvetni snop prvotno ni bil sestavljen le iz zelenja in šib, ampak je na njem viselo tudi pecivo. Da je temu res tako, dokazujejo imena, ki se po Slovenskem še danes uporabljajo za cvetni snop: potica v Zgornji Savinjski dolini, presnec ali presmec v Spodnji Savinjski dolini in v pohorskih krajih, presta na Koroškem itd. Danes obešajo pecivo na butare le še ponekod na Gorenjskem, v naših koncih pa so pecivo nadomestile jabolka in pomaranče. V okolici Šoštanja se cvetni snop imenuje vejnik, v Slovenskih Konjicah žegen, v Šmarju pri Jelšah pušelj, od Laškega do Zidanega mostu rep, nekako v celi Spodnji Savinjski dolini butara, pušeljc ali leseni žegen, v celjski okolici tudi presmec. Iz kakšne vrste lesa mora biti sestavljenabutara, je odvisno od področja, pomembno pa je, da ni iz rdeče vrbe, ker je to Iškarjotova vrba - nanjo se je namreč obesil Judež ob
Piše: PAVLA KLINER
spoznanju svojega greha. V savinjskem koncu sestavljajo butaro največkrat leskove šibe, bršljan, tisa, iva, dren in božji les. Savinjski snopi so bili včasih tako veliki, da so po trije fantje nesli enega. Nekateri so bili previsoki, da bi jih nesli v cerkev, zato so jih prislonili ob cerkveni zid. Ob tem pa so se fantje hoteli tudi pokazati pred dekleti. Sleherni med njimi je želel biti lastnik najlepšega in največjega presmeca. Da jim ga ne bi kak nevoščljivec iz same zlobe prelomil, so celo mašo stali pred cerkvijo in stražili svoje izdelke.
mM
S čim so si v Kmetijski zadrugi Laško v sredo potešili lakoto, je na sliki več kot očitno, s čim pa so pico zalili, je zaradi Kebrovega zakona ostalo skrito.
Z Radiem Celje do malice!
Ta teden je z našo pomočjo malicalo skupno 14 de-loholikov. Končno so bile dovolj hitre delavke v Kmetijski zadrugi Laško (ki so že velikokrat zaman klicale na radio) in Helena iz celjskega Kovintrada.
Sredini prinašalki pice Špeli Oset je pot do Kmetijske zadruge Laško povzročala večje preglavice kot minulo potepanje pa Južni Ameriki, petkovi prinašalki Rozmari Petek pa privezovanje pice z varnostnim pasom (saj veste, začela se je akcija Pripnite se). Kljub temu so pice na delovno mesto zmagovalcev igre prišle še tople, in kar je »Kdor ni na sliki, naj ne je,« je pod geslo igre Radia Celje. Heleninih še bolj pomembno - nedo- sodelavcev in prinašalke zato za »poziranje« ni bilo treba preveč prepri-táknjene.	čevati.
So trenutki, ko je »nekaj v zraku< Nekaj lepega, nežnega. So trenutki, ki pričarajo nasmešek na ustnice. So trenutki, ki rišejo pravljice in se dotaknejo srca. Nekaj takšnih trenutkov so pretekli torek pričarali v Interspa-ru v Celju, kjer so v predvelikonoč-nem času predstavili šege in običaje, povezane s prihajajočim praznikom Največ pozornosti so seveda posveti li izdelovanju najrazličnejših butaric. Obiskovalci Interspara so si jih lahko ob strokovni pomoči sami izdelali ali pa so pravilno odgovorili na nagradno vprašanje in so jim poklonili že narejeno butarico.

Šifra: »katjuška«
Vaše pismo je sicer precej feirno, vendar pa bo moj odgovor kratek. Fant, po katerem sprašujete, se bo v dalj-ftprihodnosti verjetno še vr-| v domače okolje. Za se-Jj pa ostaja v tujini, kjer bo ttjetno tudi podpisal pogodbo za nadaljnje udejstvova-Die. Res je, da vas je opazil ® da je preskočila iskrica. Možnost, da se bosta še srebala, vsekakor dopuščam, "indar pa bi za sedaj težko fkla, da so realne možnosti ^ trajnejšo vezo. Dajte času «a, medtem pa zaživite svo-Iživljenje. Srečno.
Šifra: »levinja«
Zelo malo ste napisali gle-«6 premoženjskih razmer, "sekakor pot ne bo ravno dostavna. Svetujem vam, da
"I
Piše: METKA OBRUL - ZOYA
vztrajate in da ne popustite ie zaradi čustev. Če boste vztrajali in se držali svoje odločitve, se bo nekako izšlo, vendar pa se zadeva ne bo razrešila hitro.
Glede prijateljstva pa takole. Žal vas ne vidim v skupnosti z osebo, po kateri sprašujete. Prijateljstvo se lahko sicer še nekaj časa nadaljuje, vendar se ne bo obneslo. V prihodnosti vas na čustvenem področju še čaka sprememba.
^	Adriatic zavarovalna družba d.d., poslovna enota Celje, Lava 7, tel.: 03 42-535-13
S
SŠ
UGODNOST V VREDNOSTI
7,000,00 sr/
D DU V VJ3JJJJ 30 L> 5 U R
Ugodnost v vrednosti 7.900,00 SIT vam ob sklenitvi KASKO zavarovanja prinaša Asistenco AMZS - Adriatic, ki vključuje članstvo v AMZS in bon v višini 500 EUR v primeru težav z vozilom v tujini.
S5SÍ	Adriatic
SaWnzBEBsa	www.adriatic.si	zavarovalna družba d.d.
pisanice
Kaj pa vaša mansarda?
Boste zaprašeno podstrešje končno spremenili v prijetno mansardo z veliko svetlobe? Potem vam bodo svetovalne urice, ki jih v Merkurju pripravljamo skupaj s strokovnjaki iz podjetij VELUX, URSA, TONDACH in KNAUF zagotovo v pomoč. Če gradite, prenavljate ali urejate mansardo in vas zanima, kako izolirati prostor, kako si olajšati delo z mavčnimi ploščami, kakšna strešna okna izbrati ali za katero strešno kritino se odločiti, obiščite trgovski center:
MERKURMOISTER, Mariborska 167, Celje - Hudinja, v soboto 3. 4. 2004
Svetovanje poteka ob sobotah med 9. In 13. i Ne zamudite tudi strokovnega predavanja ob 10. i
EŒEE1Q t'iitm>ij kuiif
MERKUR
Modne butare in
A «A IV/I A C Žalec, Šlandrov trg 32 v uLjMlVIaaO Celje, Ljubljanska 10
I poglejmo v prihodnost
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
se najraje poigrajo kar z belimi jajci, na katere s tankimi čopiči in barvo narišejo domišljijske psihadelične ali letos nadvse modne pop-art motive. In kaj pravite na idejo, da najprej »povadite« na velikonočnih jajčkih, nato pa svoje slikarske sposobnosti prenesete še na svojo malce dolgočasno belo poletno obleko?
Srebrnimi, rosa ira
modni nakit ADAM AS
i	za vsa srca...
v.lovetemple.net/zoya/
tive, ki spremljajo enega največjih krščanskih praznikov. Mnogo mladih s pomočjo staršev znova odkriva veliko noč, vključno z bogato dediščino poslikavanja in okra-ševanja jajc. Bodisi s tehniko batik; barvanjem in risanjem vzorca z raztopljenim voskom ter praskanjem vzorca na pobarvano jajce, ali na nešteto drugih načinov.
In moda? Odkriva skoraj pozabljene folklorne ornamente s starih vezenih prtov, posteljnih pregrinjal, »žida-nih« rut... Presenetljivo, vendar v svetovnem trendu so se znašle s križci vezene bele bluze, kakršne so nekoč prodajali tudi na naših tržnicah ali v trgovinah s spominki! Cvetje s tipičnimi zvončasti-mi listi, stilizirane vrtnice, žitno klasje ... Če vas mika in znate, si zvezite kakšen detajl na vašo belo bluzo, poletno krilo ali majčko!
Iz iste pisane zgodbe so tudi vzorci, ki jih nekateri ustvarijo z namakanjem oziroma kuhanjem jajčk v travi, špinači, čebulnih olupkih ... S to tehniko, ki daje lisast oziroma marmorni efekt, so nekoč ročno barvali oblačila. Današnja moda se sicer zgleduje po tem, pri tem pa seveda pridno uporablja najsodobnejšo tekstilno tehnologijo. Mnogi pa
pelate pisane cvetnone-jeljske butarice sami ali jih pite? Ste že pobarvali ve-pnočna jajčka, pisanice, Lflie ali kakor koli jih že jenujete? V vsakem prime-, lepo praznujte! Taznuje pa tudi letošnja «nladanska moda; z ob-tili, potiskanimi z vzorci, več kot očitno spominjata tradicionálne pisane mo-
HOROSKOP
Ona: Pustite sanjarjenje drugim, vi pa raje zagrabite za delo. Tako tudi rezultati ne bodo izostali. Prijatelj vam bo prinesel dobro novico, ki vas bo v veliki rneri presenetila.
On: Po nepotrebnem hitite in se vznemirjate, saj imate časa več kot dovolj. Ste v zelo ugodnem obdobju. zato ni razloga za paniko. Umirite se in se dobro odpo-čijte, zadeva se bo iztekla tako, kot si želite.
Ona: Poskusite vsaj vplivati na dogodke in ne pustite, da bi vam ugodne priložnosti pobegnile iz postelje. Lahko vam bo še žal, še zlasti, če se bo izkazalo, da ste imeli več kot ugodno priložnost.
On: Na poslovnem področju se bo začelo vse obračati tako, kot ste predvidevali. Zato se nikar ne ustrašite manjših težav, ki so še ostale, ampak glejte pozitivno na celotno zadevo.
Ona: Vsi mislijo, da ste ravn naivno, q vi dobro veste, da j tako; saj samo vi poznate resim ne rezultate ravnanja, ki pa j vse prej kot majhni. Uživajte dove svojega dela in se odpo zaslužili ste si!
On: Privoščili si boste vi poln ljubimkanja s partnerko je kaj takšnega že pošteno pt šala. Tako si bosta zi medsebojni odnos, ki je bil zi nje čase kar nekako v krizi.
E3H2HE
Ona: Priznanje, ki ga boste d bili od nadrejenih, vam bopoi no dvignilo samozavest, tako se boste počutili nabite z enei jo. Uporabite jo za kaj koristil ga, četudi lena ljubezenskem jx dročju.
On: Imate enkratno priložila da si pridobite naklonjenost os be, ki vas že dalj časa vznemirji A vseeno rajši premislite, predi se spustite v burno avanturo, vam lahko prinese precej nevše
Ona: Vse se bo obračalo po vaših pričakovanjih, zato se vam ni treba bati prihodnjih dni, ko boste pred pomembno odločitvijo na poslovnem področju. Vseeno pa sprejmite pomoč, ki se vam bo ponudila
On: Lotili se boste zelo kreativne naloge in od vas je odvisno, koliko zadovoljstva vam bo prinesla. Z malce truda lahko krepko napolni vaš bančni račun, zato izkoristite priložnost, ki je res enkratna.
Ona: Naredili boste potezo, I vam bo za dlje zagotovila nafcfl njenost osebe, ki vam lahko ixa ko pomaga. To bo vzbudilo p« cejšnjo zavist v krogih vaših priM teljev, vendar pa konkretnih pa
On: Pred vami je zelo prijetni avantura, ki pa bo le prehodnem značaja. Torej ne pričakujte pns več, da ne boste razočarani, ara pak izkoristite priložnost ki se tanj bo ponudila.
RAK	■ KOZOROG
Ona: Zdelo se vam bo, da se dogajajo stvari kot v začaranem krogu, iz katerega enostavno ne najdete izhoda. Osredotočile sena cilje in s pravo mero vztrajnosti vam bo uspelo, mogoče celo bolj, kot mislile.
On: Poskusite malo bolj tvegane poteze, saj je sreča zagotovo na vaši strani. Takšne priložnosti pač ne smete izpustiti, saj se zlepa ne bo več ponovila.
' Partnerka vam bo obilo poma-
Ona: Skrajni čas je že, dd si vam posreči vsaj kakšen majhen uspeh. Ne prepustite se malodim ju, raje glejte pozitivno nastvam Poslovni partner vas bo rešil iz za drege, s kom in kako preživeti priti jeten konec tedna.
On: Obnovili boste stike z m kom, ki stega te skoraj pozabiti^ čepmvje nekoč igral v vašem žt ljenju pomembno i>logo. Med ote janjem spominov se boste prijet zabavali in izvedeli nekaj pre netljivega.
Ona: V prijetni družbi bo nekomu presneto nerodno, vzrok pa boste poznali samo vi. Nikar se ne izživljajte, saj se vam lahko to še maščuje. Raje mu pomagajte iz na-'o bo znal še kako
On: Prišel bo nekdo, ki vam je nekoč poslovno veliko pomenil, a vas je pustil na cedilu. Morali se boste odločiti, ali mu boste kljub tveganju znova verjeli. V zvezi s partnerko vas čaka prijetno presenečenje.
Ona: Treba se bo odločiti, fl pazite, dane bodo izdatki znova preveliki. Še vedno pa ne bos» dobili odgovora, na katerega žel dalj časa čakate. Začnite ukrepati tako, kot sami mislite, da je najbolje!
On: Izbirali boste med ljubeznijo in dolžnostmi, odločili pase boste tako, da bo za vse prav. Nekdo vam bo skušal nagajati, a se bo na koncu opek ne pozabite na povabilo prijati Ijev...
Ona: S pretiravanjem lahko preslepite marsikoga, vendar ne tistega, ki vas pozna že od ranega otroštva. Raje odkrijte srce in težave, saj boste kaj kmalu opazili, da ste v stiskah vse prej kot osam-
On: Pokazala se vam bo čisto nova možnost, s pomočjo katere boste realizirali dolgo načrtovani cilj. ki vam bo prinesel veliko notranje zadovoljstvo, pa še finančno stanje si boste izboljšali.
Ona: Poslovno pot morate nafr tovati kar se da preudarno in1 dobršno mero razuma. Tako vam uspeh enostavno ne more pobegniti. V ljubezni se trudite utrditi zlasti tisto, kar imate, saj se vam tla resno majejo.
On: Če se vam dozdeva, da vam partnerka skuša nekaj p^ kriti, je še najboljše, da se p0' skusite čim bolj odkrito pogovoriti o teh strahovih. Resnica sploh ne bo tako slaba, kot si pred' stavljate.
POMOČ: XIMENES-italijanski kipar (Ettore), INOZIT-kristalna snov v mišičnem tkivu, OKSALIS-rastlina kislica iz rodu detelj, MOK-vlaga, mokrota
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi
3.	nagrada: tri knjižne nagrade: knjiga Toneta Vrabla Mož treh stoletij
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 8. aprila 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 18. marca. Prispelo je 1232 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 11
TOM, ATE, HIS, 1ST, TAT, OP, AVDITORIJ, IEPER, LANSER, ASAM/VTI, EROS, INANICUA, AN, ARNIM, SERENA, TOK, IONA, TN, KOS, OSRAM, ANALIZA, LT, RTINA, LLANO, INTERSEKS, SRAM, IOJ, KARL, POHOTA, AKE, ADIABATA, OJ, CREMONA, IR, NIK, NIKOBARI, ELABORAT, TOMISTKA
Geslo: Italijanska mesta ob reki Pad
Izid žrebanja:
1.	nagrado - knjigo Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majico NT&RC, prejme: Ljudmila Les, Arclin 14,3211 Škofja vas
2.	nagrado - knjigo Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi, prejme: Zinká Potočnik, Cesta na Roglo 11 a, 3214 Zreče
3.	nagrado - knjigo Toneta Vrabla Mož treh stoletij, prejmejo: Šilak Špela, Pohorska 2,3000 Celje, Nataša Čebular, Polžanska gorca 1, 3240 Šmarje pri Jelšah in Franc Filej, Jarmovec 4,3222 Dramlje
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.
						
	1	2	3	4	5	
	6	J	8	9	10	
	11	12	13	14	15	
	16	17	18	19	20	
	21	22	23	24	25	
KUPON						
Naslov:						
						
						
						
Nagradna križanka
za automobiliste
lovi volvo S40 na slovenskem trgu
nedavni predstavitvi ija VSO zdaj švedska lobilska tovarna zao-prenovo svojih mo-_ najnižjega razreda.
Genski trg tudi urad-ija že nekaj prej pre-eni S40, limuzinska enka V50.
ři S40 je za 48 milime-rajši od prejšnjega S40, sna razdalja 2.640 mirov pa je skoraj 78 mi-ov večja. Avto je ozi-bo na prodaj s petimi nimi motorji; med nji-
mi je tudi dizelski. Osnovni je 1,8-litrski bencinski 4-valj-nik s 125 KM. Sledijo 5-valj: ni agregati, in sicer dva z gibno prostornino 2,4 litra in enkrat s 140, drugič pa s 170 KM. Najmočnejši je motor z gibno prostornino 2,5 litra in z 220 KM. V ponudbi je seveda tudi dizelski motor, ki pa prihaja iz Forda, saj je Ford pač lastnik Volva. To je 4-valjnik z gibno prostornino 2,0 litra in s 136 KM. Kot pravijo, naj bi se konec leta pojavil še en dizel, in sicer
1,6-litrski 4-valjnik, ki je prav tako Fordov produkt in ponuja 109 KM.
Volvo S40 je na voljo s štirimi paketi opreme, med menjalniki je treba omeniti novega 6-stopenjskega ročnega, ki tudi prihaja iz Fordovega koncema. Letos naj bi pri nas prodali od 60 do 70 volvo-jev S40 in V50 (najcenejša izvedenka je na voljo za 7,1 milijona tolarjev), v prihodnjem letu pa upajo, da bodo za oba modela skupaj našli vsaj 170 kupcev.
Ypsilon v Sloveniji
Sedem mesecev po predstavitvi v Italiji se na slovenski trg vozi mala lancia ypsilon, ki zamenjuje dosedanjo lancio Y. Za novo vozilo si želijo kupce, ki dajo nekaj več na zunanjo podobno in tehnično odličnost lancie, ob tem pa se bodo sprijaznili tudi z nekaj višjo ceno.
Lancia ypsilon se bo skušala slovenskim kupcem prikupiti z 11 barvami zunanjosti, osmimi različnimi notranjostmi, štirimi paketi opreme in štirimi motorji. Ypsilon je vedno 3-vratna kombi-limuzina z velikimi prednjimi lučmi in dovolj značilno veliko Lanciino masko. Pri tovarni pravijo, da lahko kupci izbirajo kar med 555 kombinacijami, seveda v primeru, ko križajo različne barve z opremo, motorji, menjalniki ... Ypsilon ob tem ponuja tudi bogate možnosti dodáme opreme, pri čemer si je mogoče omisliti navigacijsko napravo, dvodelno strešno okno in še marsikaj drugega. Vsi motorji, trije bencinski in dizelski, prihajajo iz koncema Fiat, ki je tudi lastnik Lancie. Dva bencinska imata 1,2 litra gibne prostornine, pa različno število ventilov na valj, zato je tudi moči za 60 oziroma 80 KM. Najz-mogljivejši je 1,4-litrski agregat, ki ponuja 95 KM. Dizelski motor je iz znane serije JTD in zmore pri 1,3 litra razviti 70 KM.
MFOifll its»!*!«'"
V)
Peugeot 206 je bil februarja med najbolje prodajanimi avtomobili v Sloveniji.
Februarja končno s plusom
V zadnjih mesecih ali skoraj letih smo bili vajeni zgolj minusov v trgovini z avtomobili. Letos, zlasti februarja, je nekoliko drugače. Ta mesec naj bi v Sloveniji prodali 5.811 novih osebnih vozil.
To naj bi bilo kar za 25 odstotkov več kot februarja lani. Pogojnik je upravičen predvsem zaradi tega, ker se o tem ali so številke, ki jih zbira Jato Dynamics, pravilne ali ne, še precej razpravlja. Kakorkoli že, najbolje je februarja prodajal Renault, saj je prodal 1.764 vozil. To je bilo za 56 odstotkov več kot februarja lani, Renaultov tržni delež na slovenskem trgu pa je bil več kot 30 odstotkov. Nekoliko sta se popravila tudi Volkswagen in Fiat, dobro so prodajali še pri Opiu, Citroenu in Toyoti. Se-
SREDSTVO ZA ČIŠČENJE VFTR. STEKLA -KONCENTRAT II SAMO 380 SIT KATALIZATOR UNVERZALW ŽE 00 26.000 SIT LAMBDA SONDE
GRELNE SVEČKE ZA DIESEL 00 1.600 SIT!
veda je bil februarja najbolje prodajani avtomobil renault clio (874 vozil), na 2. mestu je bil renault megane, na 3. pa evropski uspešnež peugeot 206. Med 20 avtomobili, ki so šli najbolje v prodajo, jih je bilo največ iz nižjega razreda, najbolj pa se je povečala prodaja kompaktnih enoprostorskih vozil.
Kmalu nova modena 360?
Pri italijanskem Ferrariju se očitno pripravljajo na spremembo modene 360 ali pa na predstavitev povsem novega avtomobila v tem razredu.
V isti sapi sicer pravijo, da se modena 360 zelo dobro prodaja in ni nobenih razlog za zamenjavo. Vsekakor pa je bolj ali manj jasno, da si bodo za pogon novega vozila sposodili motor pri Mase-ratiju, tovarni, ki je tako ali tako v Ferrarijevi lasti. To naj bi bil V8 bencinski motor z gibno prostornino 4,5 litra in domnevno močjo 470 KM.
PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM
Mazda3 je všeč slovenskim kupcem.
Dobra prodaja mazd
'Ponska Mazda ima v ponudbi dva zelo zanimiva avtomobila, in j* Wazdo6 in mazdo3.
^ avta sta slovenskim kupcem očitno zelo po godu, kar se kaže tudi Rajnih številkah MMS, slovenskega zastopnika japonske hiše. Lani Jlamreč delež te tovarne na slovenskem trgu 1,6 odstotka, v zadnjih ^letošnjih mesecih pa se je prodaja zelo izboljša, saj je bil februarja ^ tržni delež 2,2 odstotka.
		
		
	2001	1.390.000
	1997	999 000
FIAT PUNTO 55 S		891.000
	1999	649.000
PEUGEOT 106	1994	423.000
	7996/97	"959.OOO
PEUGEOT 406 2 0 Hdi 2003 4 198 000		
		
	1999	1.189.000
CITROEN SAX01.1		1.089.000
	1994	320.000
		593.000
		3.290.000
NISSAN MICKA lr0	1998	920.000
	1994	
LADA 111 1.5 karovan	1991	590.000
		
DAEWOO MUSS0 2,3 diesel DAEWOO MATIZ SX	_1999 2A9MM 1998/99 899.000	
		1.598.000
		
ALFA 145 2.0_
Možen kredit do 6 let t obrestno mero T* 0%._
_LSIZ_890,000
RO+SO
A VTOTEHNIKA
Bežigrajska c. 13, 3000 Celje. Telefon: 03 42 63 300	
	
	2002 1.900.000
	1998 590.000
	1998 890.000
	1994 360.000
TW1NG0I 2 2001 1 490 000	
	2003 1.760.000
TWING01.2	2001 1.240.000
IANTRA1.Í_____	1997/98 990.000

U.6GLS 1996 600.01
JiE_lSiZ_82M!
(CUA ZA VOZILA LETNIK 2003!!
Potrdi
Brezhiben, atraktivnega videza, lita platišča, športno vzmetenje, radio in 4x zvočniki. Prodam celega ali po delih, čimprej!
3179.DG.S9
iznem.si
Vseslovenski portal malih oglasov
informacije
DELO K mm VĚSTNÍK Íggfc mmm^mmsLAS UMiMJl ŠT*6
Vseslovenski portal vam ponuja oglase, ki so sicer objavljeni v sedmih različnih tiskanih časopisih po Sloveniji. Široka ponudba, lažja izbira.
Na spletnem naslovu www.izberi.si pa imajo mali oglasi tudi več vsebine: dodatne podatke, opisna besedila ter
fotografije. Tu lahko prebrskaš rumene strani, najnovejše kadrovske oglase, arhiv svojih in drugih zanimivih objav, lahko pa oddaš tudi mali oglas za objavo v vseh sedmih časopisih ter na spletu.
Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno.
J
izheni.si
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o. Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure.
v v fO 09lasi, označeni s to ikono, " KP so objavljani tudi na spletnem mestu www.lzbari.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
SIGMANOVA
PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE d.o.o.
ADITELJI - PARKETARJI - TRGOVCI
Ini hrast hrast
14x55*300 »E« 14x55x300 »S« 21 x40x350 »E« . 21 x40x300 »E« 22x70x500 »B« 22x50/56x300 »E«
4.900,00 SIT/m2 4.200,00 SIT/m2 5.166,00 SIT/m2 5.166,00 SIT/m2 6.319,00 SIT/m2 5.200,00 SIT/m2
V ceni ni zajet D D V. Za nakup do 30/4-2004 in takojšnje plačilo priznamo 5 % popust. NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI, POKLIČITE NAS ŠE DANES! SIGMANOVA, d.o.o., Cesta Žalskega tabora 20, 3310 Žalec Tel.: 03/571 76 38, 571 76 39
otorna vozila
PRODAM
ovorit 136 L, letnik I990, reg. do
2004, prevoženih 59.000 km, im zo 40.000 SIT. Telefon (03) ÍI08.	1524
avto citroen AX 14 RD, letnik neregistriran, dobro ohranjen,
i za rezervne dele, ugodna proza 200.000 SIT. Telefon 5472-
1604
I, letnik 91, prodam ali menjam za
»el variant. Telefon (03) 5720-
2189
i26, letnik 1991, zelo dobro ohra-z veliko dodatne opreme, ugod-lodom. Telefon 031 633-880.
1613
t letnik 88, karamboliran, prodam, bn 031 358-677. žigi 323 HB 1.6 i, 5/91, prvi lastnik, i, prodam za 370.000 SIT. Tele-03)5432-313.
^bbort.sj	1645
nexia, lei. 1999, pet vrat, lepo njen, srebrne barve, prodom. Cena ugovoru. Telefon 5725-043, 031 J48.	Ž198
Iro 1.6 karavan, letnik 1996, reg. lir. 2005, lepo ohranjeno, neko-bolirano z zelo veliko dodatne i, prodam. Telefon 041 675-
10 kolo Piaggio Hexagon 150 cm3, :95, poškodovan, prodom. Telefon Ml-650.	L 305
>r 2.8 hdi, 1.12/2002, povišan, ijšan, prevoženih 49000 km, pro-loli menjam. Telefon 041 641-650.
L 305
lo R 4, letnik 91, registriran+4 gume, prodam. Telefon 031 >089.
'®W»rt.«l	L 309
•90, registriran, prodam zo 80.000 •telefon 041 912-740. 1695 ifvropo, letnik 95,1. lastnik, 5 vrai, Ino zaklepanje, el. steklo, el. stre-,1nkno, metalik moder, prodam. Tele-f*l349-250.	1702
1.4, gl, 1.93, lepo ohranjen, nove reg. do 8/04, prodam zo 'OOO SIT. Telefon 041 367-529.
f^hbarUi	1707
R 51,4, letnik 1995, prodam za 290.000
SIT. Telefon (03) 8101-424. Š194 OPEL astra dub, letnik december/1998, 102.000 km, 5 vrat, zelene barve, garo-žiran, 1. lastnik, redno servisiran, prodam za 1.700.000 SIT. Telefon (03) 5798-315,031 446-811. 1710 FORD escord, 1.1988, sive banre, prodam za 150.000 SIT 1er ford orion, I. 1991, temno sive barve, prodam za 250.000 SIT. Telefon (03) 5707-739. Ž200 M0T0RH0 kolo Tomos alpina, prevoženih 450 km, v zelo dobrem stanju, kol nov, prodam. Telefon 041 681-388.
»OlzbMLti	S 226
FORD eskord, 1.79, zelo dobro ohranjen, zo ljubitelje oldtimerjev, prodam. Telefon 041 361-672.	1723
S CLI01,4 16 v, letnik 2002, črne barve, 4*airbag, elektrika, servo volan, nastavljiva sedež in volan, prva lastnica, prodam za 1.890.000. Telefon 031 274-567.	1727
NISSAN sunny 1,6 six, 1.91, reg. do maj 2004, prodam ali menjam zo traktor Tomo Vinkovič. Telefon 041 707-748.
Ô228
RENAOLT19,1.89, metal zelen, 1,4 rt, reg. do 23.1.2004, lepo ohranjen, prodam za 100.000 SIT. Telefon 041 228-086.
stroji
PRODAM
STROJ za pletenje Passap prodam za 15.000
SIT. Telefon 031 824-006. 2192 TR0SILEC hlevskega gnoja Sip Krpan 30, ležeči valji, obnovljen, 4-delne klinaste brane, prodom. Telefon 041 783-312.
Ž194
SAM0NAKLADALK0 sip 16 cm, frezo, puhalnik, sejalnico olt za koruzo 1er sodilec krompirja, prodom. Telefon 041 725-055.	Š209
TRAKTORSKO kosilnico sip Šempeter, roto 185, novo, še nerabljeno, ugodno prodam. Telefon 041 528-452. L304 KOSILNICO Alpina, prodam. Telefon 5796-118, po 16. uri.	1669
TRAKTORSKI rabljen obračalnik sip 200, traktorske rabljene brone ter nov cirku-lar - lesen, trdi les, prodom. Telefon 5771-348.	1667
TRAKTOR univerzál 4-4, registriran, slorej-ši in nakladalko sip 17 m3, prodam. Telefon 5793-317.	Š216
DVOBRAZDNI plug 12«, visok, klirens in škropilnico Agromehanika Kranj 3731, prodom. Telefon (03) 5823-182 ali 031 782-708.	1694
TRAKTOR imt 542, letnik 86, 1160 du, kabina, kompresor, prodom. Telefon 031 278-280.	1713
DV0REDN0 sejalnico olt za koruzo, krožne brone in tračni obračalnik, prodam. Telefon (03) 5794-289. 1714 VRTNO kosilnico Hary, samohodno, prodam. Telefon 041 681-388. Š226
posest
PRODAM
CEUE-Šmarjeta. Prodam hišo na zelo atraktivni legi, primerno zo poslovno-stano-vanjski objekt. Hiša je velika 230 m7 (3 etaže), stoji na parceli 1200 m', z vsemi priključki, vseljiva lakoj. Telefon 041 734-454 ali 051 310-339. 621 HIŠO z gospodarskim poslopjem, velikost parcele približno II00 m!, dokumenti zo lokacijsko dovoljenje (skladišče, trgovina) pripravljeni, v Gotovljoh 57, prodam. Telefon (03) 5442-413,041 642-035,041 809-868.	1490
VRSTNO hišo, Hudinja, obnovljeno, prodam za 21,5 mio SIT. Telefon 041 613-381.
STROJ za točkovno varjenje kovin prodam.
Telefon 031 207-907. Š201 PAJEK 220, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 041 743-702. S 200 MAJHNO prikolico za frezo ali majhni traktor prodam, lelefon (03) 5461-415.
1621
MOTOKULTIVATOR Rapit, bolj težek, zraven so frezo in železna kolesa, prodam, ceno po dogovoru. Telefon 031 800-814, 5773-384.	16I8
DOBRO ohranjeno traktorsko kosilnico BCS Duplex, hidravlični dvig, prodam. Telefon 041793-833.	1628 ROTACIJSKI mulčer, traktroski priklop, delovna širina 120 cm, prodam. Telefon 031 836-745. 1633 SAM0NAKLADAIK0 Sip, 19 ali 17 m3, prodam. Telefon 5772-372. 1634 ELEKTR0 motor, 3 faze, prodom. Telefon 031 521-729. 1639 NOVO nerabljeno krožno žago Tajfun 75 prodam zaradi zdravstvenih razlogov. Telefon 051 325-312. 1643
NEPREMIČNINE
Pil*
TEL 03 5451-006
yv.pgp-nepremicnine.com
ZEMLJIŠČE, 1,3 ha, od tega 4000 m' ribnika, mokrišča, v okolici Celja, prodam. Telefon (03) 5441-826, zjutraj ali zve-
STAREJŠI vinograd, na lepi sončni legi, dostop z vsakim vozilom, prodamo. Telefon 5795-592.
» 3 Izberi.ti	1628
MANJŠE posestvo blizu Dobrne prodam. Telefon 041 806-561.
»O Izberi..!	1640
VIKEND v okolici RimskihToplic, asfalt, elektrika, voda, hišno številka, ugodno prodom. Telefon 041563-892. ž 193 HIŠO na Ostrožném prodam, za večje stanovanje ali bivalni vikend v okolici Celja. Telefon 041 628-674. i664 POSLOVNI prostor - trgovino 100 m', prodam. Lastne sanitarije, parkirni prostor, izložba, Tmoveljska c. Celje. Telefon (03) 4916-050,031 608-489. 1685
GRADBENO parcelo Celje - Ostrožno, v izmeri 2649 m', na atraktivni lokociji. Telefon 031 765-333.	1671
V Šmarjeti prodamo novo hišo, zgrajeno do tretje gradbene faze. Cena pa dogovoru. Telefon 041 316-423. 1716 ZIDANICO na parceli cca. 1600 m' v Šmartnem v Rožni dolini, prodamo za 6,5 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 1719 35 IfT staro dvostanovanjsko hišo v Kidričevi ulici, Laško prodamo za 22 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijoznost.com, telefon 041 727-301,5482-002.	1719
12 IH staro hišo na parceli cca 450 m2, na Ostrožném, prodamo za 39 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002.	1719
ZAZIDLJIVO parcelo 2736 m' v Gotovljoh . prodamo v celoti ali delno. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijoznost.com, telefon 041 727-301,5482-002.	1719
30 LET staro hišo, 300 m1, parcela 600 m2v Šentjurju, prodamo za 22 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijoznost.com, telefon 041 727-301,5482-002.	1719
HIŠO - dvojček, cca 90 m' stanovanjske površine, no parceli cca 400 m1,1.1950 v novi vasi, prodamo za 15 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002.	1719
HIŠO v okolid Laškega, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (031) 5604)19, od 19.h dalje.	1720
STANOVANJSKO hišo, na lepi, ravni, sončni leti, v bližini Slivniškega jezera, s prosto-stoječo garažo (50 m1) in novim manjšim objektom, ugodno prodamo ali menjamo za stanovanje v Celju. Telefon 041 649-549.	Ž202
ŠMARJE pri Jelšah - Predel, samostojno manjšo hišo, staro 23 let, na parceli 4516 m7, vseljiva takoj, vsi priključki, centralna na olje, zraven velika garaža s shrambo, čudovita lokacija, dostop urejen, prodamo zo 12.000.000 SIT. Telefon 041 791-857. 1726.1725 ŠENTJUR - eno etažo in pol v dvostonovan j-ski hiši v izmeri 181 m7, s pripadajočim zemljiščem, odlično vzdrževana, prodamo za 19 mio. PGP Nepremičnine Alojz Kenda, s.p., Dobrova 23 a, Celje. Telefon 041 368-625.	n
CELJE, stanovanjski objekt, 1.1990, uporabna površina 380 m7, parcela 812 m7, možna dejavnost, prodamo za 29 mio. PGP Nepremičnine Alojz Kenda, s.p., Dobrova 23 a, Celje. Telefon 041 368-625.	n
FRANKOLOVO-hiša,1.1989,garaža,gospodarsko poslopje na parceli 2385, lepo urejeno, prodamo za 35 mio. PGP Nepremičnine Alojz Kenda, s.p., Dobrovo 23 a, Celje. Telefon 041 368-625. n ŠENTJUR - okolica, novo stanovanjsko hišo 230 m7, na parceli 3594 m7, prodamo za 20 mio. PGP Nepremičnine Alojz Kendo, s.p., Dobrova 23 a, Celje. Telefon 041 368-625.	n
RIMSKE Toplice - okolico, kmetijo 10,6 ha z obnovljeno kmečko hišo, dostopno, standardni priključki, prodorno za 15 mio. PGP Nepremičnine Alojz Kenda, s.p., Dobrova 23 a, Celje. Telefon 041 368-625. n
KAKO DO GOTOVINE ?
TAKOJ?
zavrti 03/492-29-63 in
PLAČAJ EN OBROK MANJ
ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. Slovenska ». 27. UUBUAHtt_
^amEEHJZgUIE
GARANCIJA: . POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK ■
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (»«.oim ..m,r|
tel.: 03/ 42 74 378
NOVO: HITREJE PO POSOJILA |
PREGLED VIDA
M	SS
MEDIAFIN d.O.O.. Dunajska 21, UubUana	
Celje: 031 508326	
delovni č; vsak dan nor	is: (-Stop
lÉtflWl	B
ŽENITNA POSREDOVALNICA JASNOVIDNOST - DENIS
LJOIIMMJ -
DVOSTANOVANJSKO hišo v Šentjurju, velikosti 200 m!, leto izgradnje 1973, k+p+m, vsi priključki, prodamo za 23,5 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje. Telefon (03) 4900-090,031 541-592.	Î731
STANOVANJSKO hišo v laškem - Spodnja Rečica, bivalne površine 220 m7, velikost parcele 1400 m7, vsi priključki, rožen plina, leto izgradnje 1990, takoj vseljiva, prodamo za 40 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje. Telefon (03) 4900-090,031 541-592.
1731
NOVO hišo v Šmarjeti, atraktivnega videza, bivalne površine 180 m7, parcela 650 m7, vsi priključki, leto izgradnje 2000, prodamo za 52 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje. Telefon (03) 4900-090,031 541-592. 1731 MEDETAŽN0 stanovanjsko hišo v Vojniku, na mirni lokaciji, k+p+1+2, parcela 600 m7, velikost 200 m7, vsi priključki, leto izgradnje 1980, prodamo za 29 mio
SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje. Telefon (03) 4900-090,031 541-592.	1731
STANOVANJSKO hišo v Drešinji vasi, lepa mirna lokocija, bivalne površine 130 m7, parcela 750 m7, leto izgradnje I960, vsi priključki, prodamo za 15 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje. Telefon (03) 4900-090,031 541-592.
V 0K0UCI Žaka kupim staro hišo ali parcelo za nadomestno gradnjo. Telefon 041 368-625.	1434
izbeni-Si
Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenski ■ časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rum ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih £e nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:	_
DELO mam SS^ nsim mmmmsmjm teta
NTHC
L.
NA relaciji Celje-Vransko, y bližini osnovne šole, kupim zazidljivo parcelo, velikost 1000 m!. Telefon 041434-175. 1495 SAVINJSKA dolina, stanovanjsko hišo do 15 mio SIT, kupimo. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628, (03)4924130.	1732
POSLOVNI prostor v Celju, kupim. Telefon 041 644-600.	1730
ŠENTJUR - center, oddamo poslovni prostor, 120 m', za trgovino. Telefon 041 316-
ATRIJ,
Tal.: 03 42 63122.42 63 120
prostorom, ob Mariborski cesti v Celju, dajem v najem. Telefon 041 262-063, (03)5461-223.	1725
stanovanje
PRODAM
DVOSOBNO stanovonje prodam. Cena po
dogovoru. Telefon 040 862-269. 1392 NOVA vos. Stanovanje, 74 m!, urejeno, klimatizirano ♦ garaža, prodam. Telefon 041 662-194,491-9161. 1569 GARSONJERO, 27 m', neposredna bližina centra Celja, pogled na park, obnovljeno, opremljeno, prodom za 5,9 mio SIT. Telefon 031 583-595.
»9MWM	'518
DVOINPOLSOBNO stanovanje v Plavi laguni
prodam. Telefon (03) 5452-200. 1612 CEDE, Otok, enosobno stanovanje, 40 m2, 7/12 nadstropje, v celoti opremljeno (novo kuhinja, prenovljena kopalnico), lepa lokacija, prodamo. Telefon 031 800-211.	1712
NAKUP, PROOAJA, NAJEM, CENITVE
■BlSEiH
Na Otoku, Trubarjeva ulica, 2. nadstropje,
prodam dvosobno stanovanje - 54 m!. Telefon 031 801-169.
1709
CEUE, center, prodorno trisobno stanovanje, 90 m!. Telefon 041 316-423.
»Q Izberi. >1	1716
V centru Celja prodamo trisobno, popolnoma obnovljeno in opremljeno stanovanje, 112 m2, z dvema balkonoma, etažno plinsko ck in veliko kletjo. Cena 100.000 EUR. Telefon 041 793-222. 1722 VOJNIK, eno in dvosobno stanovanje, kompletno prenovljeno, prodamo. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628, (03) 4924-130.
1732
CEUE, Otok, enosobno stanovanje 35,60 m2, pritličje, prodamo za 8.200.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405-628, (03) 4924-130. 1732
ŽALEC, mirna lokacijo, v 1. nadstropju prodamo trisobno stanovanje 58 m'. Cena 10,5 mio SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628, (03)4924-130.	1732
PREBOLD, stanovonje 74 m', v 2. nadstropju, ck - plin, staro 10 let, prodamo za 11.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405428, (03)4924-130.	1732
CEUE, center, trisobno stanovonje v 1. nadstropju, 90 m!, prodamo za 13.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628,(03)4924-130.	1732
DVOSOBNO stanovonje v Celju, na Otoku -Trubarjeva ulica 52,1. nadstropje, 53 tn\ vseljivo takoj, prodamo za 10,9 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje. Telefon (03) 4900090,031 541-592.	1731
DVOSOBNO stanovanje na zelenici 3, 2. nadstropje, 53,95 m7, balkon, vseljivo takoj, prodamo za II mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje. Telefon (03) 4900090,031 541-592. 1731 DVOINPOLSOBNO stanovanje na Šarano* čevi ulici, 44 mJ, l. nadstropje, lastno plinsko ogrevanje, takoj vseljivo, prodorno za 9,3 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje. Telefon (03) 4900-090,031 541-592.	1731
KUPIM
STANOVANJE v Celju nujno kupim. Pločom z
gotovino do 8 mio SIT. Telefon 041710-477.	1371
SAVINJSKA, garsonjero ali enosobno stanovanje do 6 mio SIT, kupimo. Expert nepremičnine, Gosposko 7, Celje, telefon 041 405-628, (03) 4924-130. 1732 ENOSOBNO oz. dvosobno stanovanje v Celju, kupim. Gotovina takoj. Telefon 041 644-600.	1730
ODDAM
DVOSOBNO lastniško stanovanje v centru
Laškega, oddam v najem za eno leto. Telefon 4905-200,051 310-305, Natalija.
V	BLIŽNJI okolici Celja, oddam opremljeno
stanovanje dvema oli eni ženski. Telefon 031 264-604.	1679
V	SAVU D RIJ i oddamo apartma za 3 do 5 oseb. Že od 1. aprila naprej. Telefon 041 424-086.	ž 190
DVOSOBNO stanovanje, oddam. Telefon 5777-163.	1691
OPREMLJENO dvosobno stanovanje v Trubarjevi, oddamo po možnosti fontom ali dekletom. Telefon (03) 5451-361.1704 DVOSOBNO stanovanje in garsonjero (za eno osebo) v Celju, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002.	1719
NAJAMEM
OPREMLJENO garsonjero ali enosobno stanovanje vzamem v najem. Telefon 051 366-535.	1598
KOMFORTNO, delno opremljeno stanovanje (ali del hiše), v Celju ali okolici, išče zaposleno, mirno dekle. Telefon 041 516-209.	1662
ŽALEC, garsonjero ali enosobno stanovanje najamemo. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628, (03)4924-130.	1732
STANOVANJE ali hišo v Celju ali okolici najamem. Telefon 041 727-301. 1719
MENJAM
V CENTRU Celja zamen jam enosobno stonovanje za večje, last Nepremičnin. Telefon 041 360-715, popoldan. 1627 STANOVANJE, 38 m', menjam za dvosobno
54 m!, v Celju. Telefon 5485-943.1718
oprema
PRODAM
481.
oaispÉico,
širine 2,40 m, všne 2,30, globine 60 on, z garderobnim delom, poceni prodam. Telefon 041669-260. 1697,1696 KAVČ kuhinjo, hladilnik, kalno sedežno goni turo, zamrzovalni, štedilnJc 4"pKn, 2 elektriko, garderobno omaro, jogi 160*195, posteljo leseno m mizo z več stol, prodam. Telefon 041490-189.	1686
RAZNO rabljeno pohištvo in belo tehniko, ugodno prodam. Telefon (03) 5410-010.	1728
KUPIM
ODDAM
PREDSOBO oddam. Telefon 031870-913.
1beni terial
PRODAM
ika
PRODAM
G1AS8ENI stolp Sony prodam - 40.000 SIT, discman Sony MP 3 - 19.000 SIT in integrirani ojočevalec Sony 5.1 - 20.000 SIT. Telefon 041 297-075 (popoldan).
1663
HARMONIKO Melodija, staro 1 leto, BEA des, prodam za 330.000 SIT. Telefon (03) 5738086.	1673
SUPER ugodno! Prodam kuhinjo Orhideja, v odličnem stanju, skupaj s pomivalnim koritom, za 80.000 SIT. Ob železnici, Celje, telefon (03) 492-2290,041 568-672.	1620
LEPO ohranjeno otroško sobo ugodno pro damo. Telefon 041 539-352. 1629 ZAMRZOVALNO skrinjo, 3801, prodom za 20.000 SIT. Telefon 031 824006.
Ž192
USNJEN trosed s posteljo in dvema fote^ema
ugodno prodam. Telefon (03) 5453-
0DVEĆN0 rabljeno pohištvo, belo tehniko,
kupim. Telefon 041415-412. «as RABUENO pohištvo, belo tehniko, po simbolični ceni, odkupim. Telefon 041 623-925.	1725
ODKUPIMO starinsko pohištvo, razne kipce, slike, svetilke. Nudimo dobro plačilo. Telefon 041 644-600.	1730
REZAN les, opaž, brana, talni pod, prodam
in dostavim. Telefon 041 451 -677. p PLOŠČICE, italijanske in ostali gradbeni material, ugodno prodam. Hojnik trgovina, Cesta na Ljubečno 43, Celje, telefon (03) 5461-165,041 617-220.1527 SUHA mešana drva prodom. Telefon 041 916-308.	3203
DRVA, polsuha, bukev, cir, prodom. Telefon 5797-129.	§218
CITRE, stare dunojske, uglašene, v kovčku, prodam, cena po dogovoru. Telefon 040 574-262.	1637
STAR radio in magnetofon prodam zo 20.000 SIT. Telefon 031824006. ž 192
PRAŠIČE, od 30 do 130 kg, mesnate pasme,
prodam. Telefon (03) 810-3076, zvečer.
978
MLADE kokoi v polni nesnosti in enoletne rjave
kokoši,po 200SIT 1er bele piščance, ldo2 kilograma, za dopitan je ali težje za zakol prodajomo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne bele piščance. 1291 PRAŠIČE, težke 60 do 110 kg, prodam.
Telefon 5798-167,041 389-370.Š198 NESNICE jarkice, rjave, črne in grahaste prodajamo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 5472070,031461-798.
NESNICE, rjave, gro hoste in črne, možnost
brezplačne dostave na dom, prodam. Telefon (02) 582-1401.	p
KRAVO simentalko, tretje tele, brejo 4 mesece, 121 mleka, prodam. Telefon 5793-24Z	Š202
BURSKE koze in kozMce,zo pleme ot zakol, prodam. Telefon (03) 5797-202.Š2O4 PRAŠIČE, od 30 do 60 kg, prodam. Telefon 041805-110.	Ô199
BIKCA simentaka, starega dva meseca in pol, prodom. Telefon 781-7140. i6oe KRAVO, brejo 8 mesecev, 3. tole, prodam za 130.000 SIT. Telefon 579*402. S 205 KUNCA zo razplod, črn ovnač in zajkljo, •spravljena« (mešana), prodam. Telefon 040 500-796.	1614 TRI ovce in ovna prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 5805-229,041 794-081. 1635 JAGENJČKE prodamo po ugodni ceni. Telefon (03) 5792-109,04! 763-942.1647 TEUCO simentalko, težko 400 kg, staro 13 mesecev, prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 5728089. ž 195 PURANE za nadaljnja rejo, stare 7 tednov, prodam. Telefon 031 344-215. Ž196 PRAŠIČE, težke od 90 do 100 kg, domača vzreja, prodam. Telefon 5823-379.
1657
JAGNJETA zo zakol ali nodafyijo rejo m breje
ovce, prodom. Telefon 031 736-279. š
213
DVEtelitivosmem mesecu brejosli, prodam.
Telefon 041555079. 1684 20 JAGNJET in 10 brejih ovac, prodam.
Telefon 5824-435,031 216482.1683 KZ Laško, Kidričeva 2, nudi rjave in grahaste jarkice v začetku nesnosti. Cepljene, dostava. Telefon 041 375-677. L316 KOZE z mladič, prodam. Cena po dogovora.
Telefon 5739036.	L318
DVE teliti, težki približi» 300 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5738-205.	L 307
JAGENJČKE za nadaljnjo rejo ali zakol, pro dam. Telefon 031 782-263. L308 6 TELIC, simentalke in sive, od 100 do 500 kg, prodam. Telefon 041317-288.
1668
TEUCO 450 kg in bika 170 kg, prodom. Telefon (03) 5813-531. 1681
časopisov 2 vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi!
DELO!
EŠHE3 VESTHiK
."GLAS
OPTIS d.o.o.
TRNOVEUSKA CESTA 2, 3000 CEUE takoj zaposlimo:
RAČUNOVODJO.
Pogoji zaposlitve:
-	V. ali VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri
-	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na delovnem mestu novodje, samostojno ali v računovodskem servisu
-	poznavanje osnovnih programskih orodij iz windows«
-	zaželeno poznavanje programskega orodja phanteo
-	nekaznovanost oziroma da proti kandidatu ni uvedei
- zaželeno obvladovanje vsaj enega tujega jezika
INTER PUNKT d.o.o.
Prekorje 61, 3211 ŠKOFJA VAS
podjetje za CESTNO PROMETNO signalizacijo razpisuje prosti delovni mesti:
-	GRADBINEC-PLESKAR oz. pripravi
Pogoji: - voz. izpit B kategorije, zaželen C
-	starost do 25 let
-	zaželena izobrazba tehnične smeri
-	GRADBINEC STROJNIK oz. pripravi
Pogoji: - zaželena izobrazba tehnične smeri IV. stopit oz. avtomehanik
-	starost do 25 let
-	voz. izpit B kategorije, zaželen C Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, s postaji delom, z možnostjo za nedoločen čas. Obravnavane bodi mo pisne prijave z življenjepisom, ki bodo prispele na gom slov v roku 10 dni.
IRI ovce ii ona, prodam. Tekfon 031646-
031.	1689
TÍUC0 simentalko 470 kg. staro 16 mes»
cev. Telefon 041763-727. L324 KOBILO posavko, na koncu brejosli, staro 9
let, prodam. Telefon 031 278-280.
1713
KRAVO, simentalko, brejo sedem mesecev,
prodom. Telefon 5808-868. Š219 KOBILO, staro 6 let, brejo 10 mesecev, ujo-hano, primemo za otroke, ugodno prodam. Telefon 041 812-961. ž 201 OVCE z mladiči in ovna, prodam. Telefon 031 501-418.	Š234
KUNČJE samice, ludi broje, prodam. Telefon 5702-048.	1735
KUPIM
MLADO kravo, simentalko v visoki brejosli, neoštevilčeno, kupim. Telefon 051 216-477-Stane.	L311
MLAJŠO kravo s svežim mlekom, kupim.
Telefon 031 717-496. L325 MLADO kravo, brejo ali s teletom, kupim. Telefon 5743-779.	Š222
PODARIM
PSIČK0 ovčorko, staro dva meseca in pol,
podarimo. Telefon 041 257-417, 492-
___PRODAM_
KRAŠKI teran, odličen, pridelan v osrčju Krasa, prodam. Zbiram naroâla in pripeljem. Telefon 041 614-862. p SUHO seno v boloh, kocke, ugodno prodam.
Telefon (03) 5777070. 1609 HLEVSKI gnoj ugodno prodam. Telefon 579*602.	Š205
OREHOVA jedrca, lepa, prodam. Telefon (03)5829-179.	1643
HOLANDSKÉ semenske barake, teža buč 100 kg in več, 1 m dolgi strožji fižol, zelo dober ter razna draga semena, prodam. Telefon 031305074. 1623 SRAŽME bab m krmoseno prodam. Telefon 041966-251.	Š212
ODUČNO ustekleničeno domočeo&vi» olje, 3 litre, prodom. Telefon 031665-932.
ŽVICEjurko, izabelo in šmarma,)
Telefon 5798-233. KVALITETNO belo vino, rizling, S
dom po 200 SIT/1. Prodam M krompir. Telefon (03)5741-3« KRMO, 10 okroglih bal, prodaj
041746-592. SENO prodam ali menjam za rail do. Telefon 041371-391. J ÛPRESE, česmin, za živo mej^ prodam. Telefon (03) 4270-21 SENO in kobdo, prodom. Telefoni 720.	j
VINO belo mešano, renski rizJufl prodam, telefon 031 787-8810
■»stalo
PRODAM
NOV hidravlični cilinder za samN no prikolico, komplet s cevjo ii! prodam za 17.000 SIT. Tek 637-317.
KOMPLETEN računalnik u Telefon 041877-308.
NOVE letne gume, 165/704114,j Telefon 031 539-941.
PRAŠKE,ad50do80kg,s«fbpl do 50 kg, silosne bale, d prodam, telefon 031 637-280.
OBHAJILO fantovsko obleko, bà kravato, dekliška oblački prodi fon 041 547-272.
OTROŠKG kolo Rog viking, i rolerje Roces, številka 35-36,1 prodam. Telefon 031 532-157.;
GARAŽ0vCe$j, med Vojkovo ulj' prodam. Telefon 031 641-706-
VEČ Wiehlerjevih gobelinov, mM njo večerjo, ugodno proda» (03)541-5343.
AVTOMOBILSKO prikolico, zo TV, domače kunce, p 031 841-800.
GUME 155/70/13, letne, makni no 12.000 SIT in avtomobilskol mere 147-90-25 cm, breza« 22.000 SIT, prodam. Telefon 5Í 19
KONJSKO seno v kockah is »J
prodam. Telefon (03) 5793-7®
VRTNE mize s klopmi m sedež»^ prodam. Telefon 5771-899-
mM
a srce se je kruli bolezni uklonilo, zdaj le Se cvetje prekriva gomilo. Po licih nam solze liho polzijo, y srcu pa rane nas bridko skelijo...
ZAHVALA
•či in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
STANKA ZALARJA
iz Krajnčice (16.12.1940-21.3.2004)
(iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijavni in znancem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali istrani in mu še zadnjič izkazali spoštovanje s tem, da ste tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, rovali cvetje, sveče in za svete maše ter pisno in ustno
izrazili sožaije. jsrčna hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred in eto mašo, organistki za glasbeno spremljanje svete maše, ibentačema za odigrano žalostinko in pevcem iz Šentvida za ubrano petje, tako iskrena zahvala gospodu Rataju za sočutne besede in pogrebni službi Zagajšek. kreno se zahvaljujemo tudi strežnemu osebju Špesovega do-a iz Vojnika, kjer so mu lajšali bolečine v zadnjih mesecih.
Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Hedvika, sin Stanko ter hčerke
Sonja, Jana in Zdenka z družinami. š215
hi 10 dni in noldodolko Novi pionir staro 10 let, ugodno prodom. Tele 794235.	Š214
SO, kot novo, outomatk Tomos uski pogon zo puholnik, prodom. «041 587-985. leaz 1500-1800 in opremo, pro li zaprtja dejavnosti. Telefon (84-358.	1700
KUPIM
družbe 2001 »Biti z
nujno kupim. lelefon 041 648-
ki
hkSčite nos, če zeSle pnplefptvo oli »zvezo. Organiziramo plese, delavni-stni rasti in izlete. Agencija ■žarek, Bojan Bevcs. p., Erjavčevo ,Wje, telefon 041429-567. n
t resne n trajne zveze? (e imaš resen ■ in te otrok ne moli, mi pâ no Novi [pod šifro S1RT0 SKŒ. 162S želi spoznati žensko ali malenim otrokom od 30 do 42 let, za bvezo. Telefon 041904681.1682 49 let, prišel iz Nem& Ispoznati žensko do 45 let za resno .lelefon 090-7442 -kliňtez navad-telefonom. Agencija Alan, Žarko ' s.p. Kraigherjevo H, Celje. 1674 iz Savinjske doline, zelo zoposleno, želi prijatelja do I ta resno vezo. Telefon 041 248-• Agencija Alan, Žarko Prezelj, s.p. 11, Celje. 1674 žensko od 30 do 40 let, otrokom iz okolke Šentjurja Telefon 041 361-896. Š227 41 letni iz okolice Celja, zelo želi spoznati mamko ali žen-38 let za resno vezo. Telefon 041
'delo v naši enoti v Celju. Pošteno k-Telefon 041769-563,041570-s. p. Selo 7, Velenje. m
- in zanimivo, zato vam poleg •omogočimo titdi stimulacijo. Tele-22U37, gospaJožiai. Hovekid. talcev 8 c, 4270Jesenice, n
NUDIMO dobro plačilo za delovno mesto
natakorkuhar. Pogoj je veselje do dela v gostinstvu. Razgovori so vsak delovni dan od 8. do 9. zjutraj. Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40, 3301
ZAPOSLIMO vodjo prodaje magnetnih zaščit s terapevtskim učinkom in radiestezi-ste. Pisne vloge z opisom izkušenj na tem področju nam pošljite v roku 8 dni na naslov: Tara, Rade Stomenkovk s. p., Borova vos 26,2000 Maribor. n ZAP0SUM0 strojepisko, t odlično obvlodo slepo tipkanje in osnove računalništva. Ponudbe z obvezno telefonsko številko pošljite na naslov: odvetniška pisarna Verstovšek, Ljubljansko cesta 3 a/l, 3000 Celje.	n
IŠČEMO kuharico zo delo v kuhinji na Planinskem domu na Koroški. Judjcivgust. Planinsko društvo Celje - Matica. Telefon 031 749-811.	1633
IŠČEMO žensko zn pomoč pri delu v Ptonia skem domu na Koroški. Julijavgust. Planinsko društvo Celje - Matka. Telefon 031 749-811.	1633
ZAPOSLIMO delavca v keramičarstvu. Marjan Bevc s. p., Šentrupert 82 o, Šentru-perl. Telefon 041 704-775. S 207 MOŠKEGA do 30 let z izkušnjami pri delu v skladišču, komerciali in terenu, zaposli mo. Pisne vloge pošljite na naslov: Magma poslovna darila d.o.o.. Mariborska cesto 105, Celje. Telefon 4905-200. n DEKLE za delo v gostišču, potrebujemo. Telefon 041337-785, Krajšek Stanislav, s.p, Zodobrova 68,3211 Škofjavas.
1690
PODJEDEMandM d.o.o, Podjavwškovo
1, 3000 Celje, redno zaposli osebo za pomoč v administraciji. Informacije od 8.h do lO.h in I2.h do 17.h, na telefon (03)4282-071.	1692
HONORARNO delo - 4 ure v telefonskem studiu nudimo. Informacije od 8.h do lO.h in 12.h do 17.h, no telefon (03) 4282-071. M-and-Link, d.o.o., Podjo-voiškovo 1,3000 Celje. 1692 ŠTUDENTI! Potrebujemo vašo pomoč že od meseca aprila dalje. Možnost pridobitve štipendije. Informa rije od 8.h do lO.h in I21i do 17.h, na telefon (03) 4282-071. M.ond-Link, d.o.o, Podjavorškova 1, 3000 Celje.	1692
VOZNIKA c in e kategorije, po Sloveniji, zaposlimo. Telefon 041 662-012 - g. Sondi. Rogel Aleksander, s.p, Škofja vas 69,3211 Škofjavas.	iti?
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Pol nas vodi tja, kjer tvoj dom rože krasijo in sveče ti v spomin gorijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre, stare mame in prababice
FANIKE OSET
rojene Gril iz Šibenika pri Šentjurju (21.9.1923-29.3.2004)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poli, darovali cvetje, sveče, denar in za svete maše, nam izrekli sožaije ter naši
družini v teh žalostnih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvaležno se zahvalj ujemo gospodu župniku za cerkveni obred, ge. Zupane za govor, pevcem in pogrebni službi Zagajšek. Vsem, ki ste jo z lepo mislijo pospremili na njeni zadnji poti, prisrčna hvala. Vsi njeni.
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje izgubiti ga za vedno. A najtežje je naučiti se živeti brez njega.
V SPOMIN
ALOJZU KRUSICU
2. aprila 2004 bo minilo leto, kar te ni med nami. Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanj, obiščete njegov grob in prižgete svečko.
Vsi njegovi najdražji.
DISlRBUTíR ameriške korporace ScottfetZBr redno zopost zastopnice na terenu. Osebni dohodek je 150.000 Sil neflo. Informacije od 8.h do lO.h in 12.h do 17.h, na telefon (03) 42824)71. Mamkink, d.o.o, Pod-javorikova 1,3000 Celje. 1692 ATRAKTIVNO dekle za strežbo v lokalu, iščemo. Pogoj: komunikativnost in predhodne izkušnje. Telefon 041 681-400, Bonajo klub, Pečnikovo 2, Žalec ž 199 DEKLETA, fantje, nudimo delo - pomoč pri strežbi pijače. Telefon 041 526-902. Gost Line d.o.o. Lava 7, Celje. 1721 VOZNIK B kategorije z lastnim dostavnim vozilom C jamper, išče honorarno ali pogodbeno delo. Telefon 041 807-060.
Ž 203
DEKLE za strežbo v dnevnem baru, iščemo. Plačilo zelo dobro in pošteno. Vse informacije dobite po telefonu 041 602434 ali 031 602-434. Roman Berložnik, C. na Ostrožno 82, Celje.	1708
NATAKARJA ali natakarico, zaposlimo. Informacije po telefonu 041748-905. Gostišče Jana Zaleznik, s.p, Križevec 1, 3206 Stranice.	p
NATAKARICO zo strežbo pijače v dnevnem baru TIC, Plešnik Simona s.p, Popoviče-va 24, Celje, zaposlim. Telefon (03) 5483-625, po 16. uri. 1729
RAČUNOVODSKI sefviss 154etnotradiajoin izkušnjami nudi vse vrste računovodskih storitev za d. 0. 0. in s. p, po najugodnejši ceni v regiji. Telefon 040 205-091. 931 - Št. 13-1
BAGAT servis in prodaja novih šivalnih strojev ter pomih likolnikov. Darko Tratnik s. p. Savinjska cesta 108, Žalec, lelefon 7103144.	Ž138
HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Shore, d.0.0, Moriborsko 7, G*.
PRALNE stroje, hladilnike, štedilnike, popravljamo hitro in kvalitetno. Gorenje, Indesit, Ariston, Whirlpool, Elektrolux. Anton Kitek s. p, Kasaze 107 g, 3301 Petrovce. Telefon 7140-116, 041 767-862,041 632-660,031 632-660.
1403
p ~-*-^cieie¥anje 24 4
S JL 090 44 17 i
POZOR, graditelji! Po konkurenčnih cenah izvajamo strojne omete, tlake in termo fasade. Telefon 031 6234)00. Dušan Tržan s. p. Ledina 40, Sevnica. 1564
NUDIM pomoč ostarelim na domu. Vlasta Štante, Griže 65, telefon 041 563-892.
KRČME ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
ŠIVAM medte in žensko oblačila po meri ter razne skupinske uniforme. Vida Kolar s. p, Novake 13, Novo Cerkev, telefon (03) 5728-335,051201-815. 1656 IŠČEM zidarekega mojstra z ekipo za izdelavo fasade. Telefon (03) 5688-365.
mmm
Ko življenje tone v noč, si žarek upanja išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame, stare mame in sestre
FRANCKE KRAŠOVEC
iz Laziš pri Rimskih Toplicah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem in pogrebni službi Lučka za organizacijo pogreba.
Žalujoči vsi njeni.
V življenju le skrbi in delo si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala. Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre
MARIJE HORJAK
roj. Bezgovšek, iz Lokavca 28 v Rimskih Toplicah (31.1.1933-24.3.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. ki ste ji izkazali spoštovanje, jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ustno in pisno izrazili sožaije. Hvala kolektivoma Zdravilišča Laško in Moda Celje. Hvala gospodoma za opravljen cerkveni obred, hvala pevcem iz Rimskih Toplic, godbeniku za odigrano žalostinko ter govorniku g. Matjažu Piklu za besede slovesa. Hvala tudi pogrebni službi Komunale Laško.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni.
Spomin je edini cvet. ki ostane, ne oveni, je edina luč, ki ne ugasne. Luč spomina bo gorela, hvaležnost i> naših srcih bo živela.
V SPOMIN
Mineva leto žalosti, kar je prenehalo biti plemenito srce drage mame, tašče, stare mame, prababice in tete
TEREZIJE RATAJC
iz Stopč pri Šentjurju (11.10.1917-31.3.2003)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in z lepo mislijo počastite njen spomin. Vsi njeni najdražji.
Pred očmi imava tvoj obraz, v ušesih zveni tvoj smeh, še vidiva tvoje iskrene oči, le tebe ni, sin.
V SPOMIN
SAMO ARZENSEK
(8.8.1970-1.4.2002)
1. 4. 2004 minevata dve žalostni leti, kar je nebo dobilo najsvetlejšo zvezdo, sonce najtoplejši žarek, mi pa izgubili našo srečo. Ostali so le sporftini in neskončna žalost. Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo in prižgano svečko.
Žalujoča: n
a in oči.
Prazna sta dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zdaj rože le tvoj tihi dom krasijo in svečke ti v pozdrav gorijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata in strica
FRANCA KLADNIKA
iz Lok pri Planini (26.3.1926-15.3.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem podjetja Tajfun, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili v njegov zadnji dom, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili sožalja. Iskrena hvala gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljeno sveto mašo in obred, pevcem PD Zarja iz Šentvida, govornici za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Zalujka.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: sinovi Franci, Vinko in Ivan z ženo Andrejo, vnukinje Magda, Mateja in Petra ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in sina
EDA JAZBINSKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za izkazano sočustvovanje v obliki ustnih in pisnih sožalj, darovano cvetje, sveče in darove za maše ter
spremstvo ob uri slovesa. Zahvaljujemo se Zaporom Celje, še posebej govorniku. Javnemu podjetju Javne naprave d. o. o. Celje, zboro-vodkinji Vlasti Plavčak in pevcem mešanega pevskega zbora Cetis Celje za čustveno odpeti pesmi, župnijskemu upravitelju gospodu Boštjanu Čehu za opravljen obred in sveto mašo, gospodu Rajku za besede slovesa, gospodu Majcnu za odigrano Tišino in pogrebni službi Zagajšek.
Žalujoči: žena Danica, sin Edi in oma Stojanka.
rojstva
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
10. 3. Dragica ŽUPANEC iz Rogaške Slatine - deklico, Mira VASILJEVIČ iz Celja - dečka, Janja TOVORNIK iz Dobja pri Planini -deklico, Sanela IMAMOVIČ iz Velenja - deklico.
11.3. Irena SKORJA iz Laškega - dečka, Natalija ŽIV-KOVIČ NOVAK iz Žalca -dečka, Darja KRAČAJ iz Vitanja - deklico.
12.	3.: Bojana SVEČKO iz Velenja - deklico, Mihaela REGORŠEK iz Šmarja - deklico, Katarina PRISTOV-ŠEK MUTEC iz Žalca - dečka, Nada JUHART iz Slovenskih Konjic - dečka.
13.	3.: Ksenija KOMAR iz Nazarij - dečka, Klavdija ČE-PIN iz Žalca - deklico, Katarina HERGOLD GERM iz Celja - dečka, Ingrid POLENEK iz Dobja - dečka.
14.	3.: Sergeja ROTER iz Petrovč - deklico, Nadja ŠPEH iz Velenja - dečka, Petra TRUPKOVIČ iz Celja -deklico, Regina ŽAFRAN iz Gorice - dečka.
15. 3.: Mateja NOVAK iz Grobelna - dečka, Milica HROVAT iz Ponikve - deklico, Alenka KOVČE iz Tabora - deklico.
16.3.: Suzana LABAŠ iz Ponikve - dečka, Tanja NOVAK iz Laškega - dečka, Ivanka TERBOVSEK iz Gornjega Grada - dečka dvojčka, Renata STIBLIK iz Laškega - dečka.
17.3. Dragica ŠIROVNIK iz Velenja - dečka, Nexhmije JASHARI iz Grobelna - deklico, Anica ZAZUAL iz Žalca -deklico.
18.3. Breda PAVUČ iz Šentjurja - dečka, Karmen ZUPANEC iz Celja - deklico, Urška KRAČUN iz Loč - deklico, Stanislava BREČ-KO iz Laškega - dečka, Branka LABOHAR iz Šentruperta -dečka, Adrijana KLADNIK iz Šentjurja - dečka.
19. 3.: Simona VALOH iz Velenja - deklico, Mojca KRIŽNIK iz Celja - deklico, Erika ZOBEC iz Šempetra -dečka, Uršula BRILEJ iz Celja - dečka, Branka DEBELJAK iz Polzele - dečka. Saška HRUŠOVAR iz Škofje vasi -deklico.
20.3.: Barbara DIMNIK iz Celja - dečka, Marija JUS iz Šentjurja - deklico, Jasna ROZMAN iz Stranic - dekli-
Vživljenju le skrbi in delo ste poznali, sedaj
od vsega truda ste zaspali. Odšli ste tja, kjer ni več bolečin, a na vas večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
MARIJE BAH
iz Cubnega (14.11.1928-18.3.2004)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje in za svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku Andreju Kocmanu za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, zdravstvenemu osebju iz Podčetrtka, Zvezi borcev Lesično, kolektivu Alpos - posebne storitve in pogrebni službi Gekott.
Žalujoči vsi njeni.
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate, draga mama, bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage man babice in prababice
ANTONIJE JAMNIKAR
iz Dobrove 24 v Celju (7.4.1914-14.3.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, izrečeno ustno in pisno sožalje ter tako številno spremstvo
na njeni zadnji poti na pokopališču v Žalcu. Zahvaljujemo se kolektivu Trubarjev dom upokojencev Loka pri Zidanem Mostu za nego in skrb, kjer je
preživela zadnje mesece svojega življenja. Hvala pogrebni službi Ropotar, pevcem, govorniku in gospodu župniku iz Žalca za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči vsi njeni.
co, Darja ČOŽ iz Šmarja Sap : dečka, Polonca VOVK iz Šempetra - deklico.
poroke
Celje
Poročila sta se: Edin HADŽIČ iz Celja in Ferida ŠLJIVAR iz Bih.
Žalcc
Poročila sta se: Damir HUSNJAK iz Kameniškega Podgorja, Hrvaška in Valerija PERINOVAC iz Arje vasi.
smrti
Celje
Umrli so: Kari RAK iz Celja,70 let, Avgust KOVAČIČ iz Šentjurja, 60 let, Terezija ŠERUGA iz Celja, 90 let, Marija OSET iz Šibenika, 75 let, Frančiška OKROŽNIK iz Strmca nad Dobrno, 84 let, Štefan CENTRIH iz Šešč pri Preboldu, 61 let, Ciril MRAMOR iz Lenarta pri Gornjem gradu, 68 let, Marija TURN-ŠEK iz Prebolda, 65 let, Antonija JAMNIKAR iz Dobrove, 90 let, Jože MOHORIČ iz Brezna, 70 let, Melita KOS iz Celja, 78 let, Ana ŽNI-DAREC iz Štor, 88 let, Martin ŠTRAVS iz Brdc nad Dobrno, 51 let, Breda RAK iz
Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnila. Bolezen iz tebe vso moč je izpila, za tabo ostala le je praznina.
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodaj sklenjeni življenjski poti dra ge žene, mame, tašče, babice, sestre in tete
MAJDE ZUPANC
iz Začreta 45 na Ljubečni (26.5.1952-11.3.2004)
se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, sosedom in s» rodnikom, ki so jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje. Še posebej hvala prijateljici Bredi za njeno nesebično pomo v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ji. obiski v času njene hude bolezni pomagali in krajšali čas
Žalujoči: mož Bojan, sin Igor z Adrijano, sin Corazd z Matejo in ostalo sorodstvo.
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga.
solza lije iz oči. dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, n
SILVE KOŠIR-DARINKE
z Glinskega
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znani cem in sosedom za izrečena sožalja ter darovano cvetjeJ sveče in svete maše. Zahvala zdravnikom in zdravstvej nemu osebju celjske in ljubljanske bolnišnice za skrb in lajšanje bolečin v času njene bolezni. Zahvala pevcen z Ljubečne za zapete žalostinke, gospodu Ofentavški za izrečene poslovilne besede, gospodu Janezu Šabct za odigrano Tišino in gospodu župniku za opravljen obred Zahvala tudi sodelavcem iz Papillona za podporo v tež kih trenutkih. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v takt lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: Stani, Suzana, Simon ter vse ostalo sorodstvo.
Celja, 41 let, Majda ZUPANC iz Začreta, 52 let, Apolonija MALIŠ iz Migojnic, 93 let, Štefanija ŽNIDAR iz Celja, 76 let, Štefanija JUTERŠEK z Ljubečne, 85 let, Frančiška GLOBOČNIK iz Ljubečne, 90 let, Karol ŠEŠKO iz Celja, 83 let, Ivan PANGERL iz Začreta, 71 let, Ivanka DEBELJAK iz Rogatca, 66 let, Marija TRAVNER iz Žalca, 90 let, Marija ČADEJ iz Škarnic, 88 let, Milan BINCL iz Škofje vasi, 56 let, Justina VRTAČ-NIK iz Dobrne, 90 let, Gabriela HLAČER iz Celja, 90 let, Marija LOVRENC iz Celja , 90 let, Anton GRŽINA iz Ojstriške vasi, 85 let, Edvard JAZBINŠEK iz Celja, 54 let, Vera JOŠT iz Arclina, 78 let, Stanislav ZALAR iz Krajnčice, 64 let, Viljem ODEB iz Celja, 64 let, Janez KOLAR iz Kaplje vasi, 83 let, Anton BUKŠEK iz Šempetra v Savinjski dolini, 70 let, Franc KLADNIK iz Loke pri Planini, 78 let.
Žalec
Umrli so: Vida STANKO iz Grajske vasi, 64 let, Ana KOPRIVEC iz Žalca, 63 let, Bojan JAKOVIĆ iz Ptuja, 25 let, Antonija KOBAL iz Marija Reke, 77 let, Ciril
RESNIK iz Prapreč, 77 let, Ana DROLC iz Ločice ob Savinji, 64 let, Alojz ŽUŽEK iz Zavrha pri Galiciji, 50 let, Karl MIKLAV iz Kamenč, 58 let, Marija DERČA iz Grajske vasi, 76 let, Pavla KA-DILNIK iz Čreškove, 97 let, Frančiška ŠUŠTAR iz Kasaz, 84 let, Antonija KNEZ iz Lev-ca, 79 let, Kristián PLANOV-ŠEK iz Malih Braslovč, 60 let.
Šentjur pri Celju
Umrla sta: Rudolf VEN-GUST iz Celja, 83 let, Štefanija KROFLIČ iz Cerovca, 68 let. Jožefa TOVORNIK iz Brd, 48 let, Frančiška OSET iz Šibenika, 80 let, Mihael MO-HAR iz Lutrij, 74 let.
Velenje
Umrli so: Angela COLNA-RIČ iz Rogaške Slatine, 83 let, Ljudmila JEŽOVNIK iz Šoštanja, 93 let, Terezija ŠKRUBA iz Velenja, 89 let, Janez ŠUNTA iz Radeč, 82 let, Vin-cencij VIDMAR iz Ljubnega ob Savinji, 71 let. Cvetka URATNIK iz Migojnic, 67 let, Olga GLOJEK iz Šmartnega ob Paki, 51 let, Alojz KRIVEC iz Solčave, 75 let, Marjeta STOPAR iz Šoštanja, 92 let, Bogomil STRGAR iz Velenja, 84 let, Ivan TEKAUC iz Šoštanja, 81 let, Jožef TURK s
Frankolovega, 70 let, Z ŠMAJDL iz Šoštanja, 28 Štefanija KRANJC iz Ri 77 let, Teo PAVČNIK iz' nja, 18 let, Janez STEI ERGER iz Velenja, 73 let,I RIBIČ iz Velenja, 79 let, dolf MATAVŽ iz Zreč, 78 Štefanija TKAVC iz Šel tra v Savinjski dolini, 9' Viktor JAPELJ iz Ljubi) 88 let, Stanko KOŽELJN1 Šoštanja, 49 let, Marija E8 VEC iz Ljubljane, 81 let Šmarje pri Jelšah Umrli so: Ami POTOČNIK iz Gubna, 91 Marija PUTANEC iz Dol ca pri Rogatcu, 76 let, Ed« ŠKORJANEC iz Nove vasi Šmarju, 90 let, Stanka GCfl DIČ iz Tržišča, 75 let, V rija HUSTIČ iz Rogaške tine, 92 let, Janez TRŽAl Zeč pri Bučah, 80 let, M da BOŽIČ iz Kristan Vrha let, Jožefa VALENČAK Dekmanc, 70 let, Mal DROZG iz Sladke Gore, let, Marjan GERZINAiz® ja, 53 let.

DNIK
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Zapri gobec
12.30. 14.30. 17.00. 19.00. 21.00,23.00 Peter Pan - sinhronirian v slovenščino 11.00.13.30. 16.00.18.30 Stara, spelji se
16.30 (razen v soboto). 19.10,21.20.23.30 tudi v nedeljo: 11.40,14.20 Ljubezen je luštna stvar 12.0CL 14.40.17.20, 20.10.2310 Pobegla porota
1MQ. 15-20.18.00. 20.40.23.20 V Ameriki
Časolm'7 30 20 °° 2230
14.00.17.40 (razen v sredo). 20.20.22.50 Medvedja brata 10.30. 13.00. 15.40. 17.50 Na rabu strasti
20.50. 23.40
KOLOSEJ
Gothika
14.00. 16.10, 18.20. 20.30.22.40 Bitka s časom 12.50. 15.20. 20.20.22.50 Predmestje
J2M 16.00, 18.00, 20.00.22.20
Peter Pan
12.40. 15.10.17.30.19.50 22.« Zapri gobec
14.10.16.20,18.10,20.10.22.00 Scooby Doo - medijska premiera 7.4. ob 18.00 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto
ŽAlfC
SOBOTA 20.30 Bazen NEDELJA
18 00 Dergi in Roza v kraljestvu n
PETEK 20.00 Časovna past
SOBOTA 18.00 Časovna past 20.00 Šefova hčerka NEDELJA I Šefova hčerka 20.00 Časovna past
PONEDELJEK 20.00 Šefova hčerka
18.00 20.30 23.00
Stara, spelji se mala dvorana Stara, spelji se Časovna past
SOBOTA
in 20.30 Ljubezen je luštna stvar I Časovna past
mala dvorana
- otroška matineja Scooby Doo in 20.30 Stara, spelji se I Jules in Jim NEDELJA
mala dvorana
- otroška matineja Scooby Doo Stara, spelji se I Art kino: Jules in Jim PONEDELJEK
TOREK
Ljubezen je luštna stvar I Stara, spelji se SREDA
Časovna past
I - premiera pred slovenskim startom Pošast
mala dvorana I - Filmski ciklus: Oskarjevi osmoljenci Seabis-
9.00 do 11.00 Knjižnica pri Mišku
Knjižku_
Mala knjižna stojnica
Andersenove pravljične dogodivš-
10.00 MNZ Celje-otroški muzej
Hermanov brlog_
Buta rice
Hermanova ustvarjalnica 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Četrtkovo velikonočno družinsko popoldne
vstop prost za družine 18.00 Stari grad Celje-Pelikanov
Kajina prodajna razstava in otvoritev sezone TIC Stari grad
razstava in avkcijo umetniških del
16.00 Dom sv. Jožef
19.00 Dom sv. Jožef
Peter Vrisk: Izzivi na prihodnost
Razstave
Galerija sodobne umetnosti Celje:
slike, risbe, grafike, tapiserije Jožeta Horvata-Jakija, do 23.4.
Upravna zgradba Etol Škofja vas: razstava likovnih del (olja na platno) Vide Soklič iz Begunj, do 15.5.
Mestna občina Velenje: razstava maket kozolcev toplarjev, Tonija 'lYatnika iz Velenja, do 13.4.
Galerija KC Ivan Napotnik Velenje: razstava grafik Branka Suhyja, do 7.4.
Galerija Mik Celje: razstava slikarskih del Janeza in Miša Kneza, do 20. S.
Galerija Volk Celje: razstava likovnih del Sava Kureta, do 9.4.
Krekova banka Celje: razstava likovnih del Vlada Geršaka, do 30.4.
Gostišče Hohkraut Tremarje: stalna razstava likovnih del Vlada Geršaka.
Špesov dom starejših občanov Vojnik: razstava slik Jane Strušnik iz Lj ubijane, do 15. 4.
Razstavni prostor Cinkarne Celje:
razstava Rože za mamo, umetniške fotografije Valentine Šket iz Žalca, do 30. 4.
Likovni salon Celje: razstava del Marka Jakšeta, do 3.4.
Gimnazija Celje-Centen fotografska razstava Vodnjaki Slovenije, avtorja Francija Horvata, do 16.4.
Kulturni dom Slovenske Konjice -velika avla: razstavljajo člani Društva šaleških likovnikov.
Kulturni dom Slovenske Konjice -mala avla: fotografska razstava Andraža Korošca Skozi moje oči.
19.30 Narodni dom Celje_
Recital sopranistke Andreje Zakonjšek
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Celje_
J. Kesserling: Arzenik in stare
komedija
21.00 Plesni Forum Celje__
Celjski večer z... Boban Markovič orkestar
Demonstracija obrtnika - frizer
19.00 Knjigama Antika __
Prostranstvo ljubezni
predstavitev druge knjige o Anastaziji
19.30 Narodni dom Celje
9. Avsenikov abonma polk in valčkov
za abonma in izven
19.30 SLG Celje_
L. Barfuss: Seksualne nevroze naših staršev
Oder pod odrom, abonma in iz-
Besednice, gost mag. Igor Karlovšek
pogovor bo vodil Marjan Puša-
19.00 Dom sv. Jožef_
Nikodémovi večeri
Dr. Christian Gostečnik: Zakaj
so odnosi tako naporni
predavanje 21.00 Braniborpub_
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Mednarodni dan knjige za otroke
gost dneva: Matjaž Schmidt, ilu-
10.00 MNZ Celje - otroški muzej
Hermanov brlog_
Butarice
Hermanova ustvarjalnica
10.00 Knjižnica Laško_
Knjižne ilustracije slikarke Marije Prelog
odprtje razstave
Velikonočni bolšji sejem 19.00 Dom PORP-a Radeče
Spomladanski koncert nekdanjih učencev GŠ Radeče
koncert
19.30 SLG Celje_
L. Bàrfuss: seksualne nevroze naših staršev
Oder pod odrom, abonma in iz-
10.00 MNZ - Otroški muzej
Hermanov brlog _
Velikonočne čestitke
Hermanova ustvarjalnica
10.00 do 12.00 Lilekova ulica Celje
Poslikava velikonočnih jajčk 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Skrinjica želja
Pogovor z nagrajenci Mestne občine Celje za leto 2004
pogovor bo vodil Janko Germad-nik, avtor razstave
Življenje ne pomeni bití živ, ampak biti zdrav - Zdravstveni dom Celje od ustanovitve do zlatega grba
odprtje razstave 9.00 Dom sv. Jožef
Ana Golob: Velika noč in naš dom
delavnica 6.30 Muzej novejše zgodovine Celje Zlatarska delavnica
demonstracija obrti
10.00 MNZ-Otroški muzej
Hermanov brlog_
Velikonočne čestitke
Hermanova ustvarjalnica 10.30 in 16.30 Muzej novejše
zgodovine Celje___
L. Barfuss: Seksualne nevn ze naših staršev
Oder pod odrom, abonma in L ven
20.00 Galerija sodobne umetnosti Celje_
Pokrajinski muzej Celje: r
Kuharca, kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31.10.
Mestna galerija Šoštanj: razstava slikarke Marjane Verbui, do 2.4.
Zavod za kulturne prireditve Celje: razstava del Marka Jakšeta. do 3.
Splošna bolnišnica Celje: razstava Dan zdravja dijakov Srednje zdravstvene šole. do 15.4.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava
V hiši mojega očeta je mnogo bivališč ... O porušenih celjskih cerkvah, do 30. 4.
Kulturni klub Ivan Cankar Celje:
razstava likovnih del različnih avtorjev, do 30. 4.
Galerija Otto Škofja vas: slikarska prodajna razstava likovnih del (slike v mešani tehniki), VesneFilipič, do 29. 4.
Galerija Borovo: slike olja na platnu Branka Gajšta, do 4.5.
Občina Slovenske Konjice: razstavlja Edi Kandut iz Oplotnice in Slovenka Bošnjak iz Loč.
Ljubljanska banka Slovenske Konjice: razstavlja ZlatkoPrah.
Zdravstveni dom Slovenske Konjice: razstavlja Milan Lamovec - Didi.
Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov društva konjiških likovnikov.
Poročna dvorana Slovenske Konjice: razstavlja Vojko Kumer.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine.
Vinoteka Slovenske Konjice: slikarska razstava članov Društva konjiških likovnikov.
Salon pohištva Tripex Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka.
Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka.
Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: stalna zbirka Franca Rie-merja: beneška šola Leonardo da Vin-cija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Velazquez, Jakopič, Kobilca, Ti-snikar bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol. iz Žičke kartuzije; Gostujoča razstava: Tomo Jeseničnik - Skeleti (fotografije).
Kozjanski park
Velikonočne ustvarjalne delavnice:
vsako dopoldne med 8.00 in 11.00 -za učence osnovnih šol popoldanska delavnica v četrtek 1. aprila med 16.00 in 18.00 uro Do 2. aprila izdelovanje butar, od 5. do 9. aprila izdelovanje pisanic v servetni in batik tehniki ter ustvarjanje velikonočnih voščilnic.
			
KulturnicaVelenie Pravljične ure sobota od 10.30 do 11.15			
31eh
} smoii
Hard core koncert vLaškem (dvo-rana Kursk) In the crossfire, Multiball, Corkscrew petek ob 21.00 Kino klub ŠMOCL. četrtek ob 20.00 in soboto ob 21.00 Jezikovni tečaji španščina: četrtek ob 18.00 italijanščina: sreda ob 17.00 Stalnice Meditacija: ponedeljek ob 19.30 pevske vaje: sobota ob 15.00 namizni tenis, šah, tarok: nedelja ob 16.00 NOVO!!!
V ponedeljek od 18.00 do 19.30 brezplačno sproščanje in meditacija. Življenje naj bo eno samo veselje, ples in meditacija (OSHO).
Kilometri Sredozemlja - potopisno predavanje z diapozitivi, ob spremljavi sredozemske glasbe
četrtek ob 19.00 ip7iknvnp delavnice francoščina nadaljevalna: ponedeljek ob 17.00 italijanščina: torek ob 16.30 nemščina začetna: torek ob 19.30
španščina začetna: sreda ob 17.00
nemščina nadaljevalna: s
da 18.30 španščina nadaljevalna: petek 18.30
Slikarska delavnica Slikarska delavnica Mravljica
vodi slikar Stane Petrovič, četrtek od 16.00 do 19.00 Stalnice Kreativne delavnice po predhodni najavi brezplačno, od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 12.00 Kreativne delavnice vodi Barbara Zupane, brezplačno, petek od 16.00 do 18.00
Odprtp prvenstvo 4 v vrsto petek ob 20.00 v P2 Mrežna igralnica - prvi »Lan
_ se bodo lahko vsi ljubitelji računalniških dvobojev preizkusili v štirih različnih igrah, sobota od 8.00 ure dalje v P2 Stalnice ŠKMŠ vadba tenzegritete: četrtek ob 19.00 v P2 rekreacija: sobota ob 14.30 v OŠ Franja Malgaja Šentjur
Klub ^ Smeh iftEp
Stalnice delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita:
ponedeljek od 13.00 do 15.00 gledališke delavnice: sreda ob 13.45 pomoč pri učenju: četrtek Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj)
S tane tova 17a, Celje (pri kinu Metropol) GALERIJA STANE Fotografska razstava Brazilija, avtor Andrej Kramer, na ogled do konca marca 2004 NOV ODPIRALNI ČAS OB NEDELJAH: lS.00do21.00 umnv.filter-slovenia-org
Patriot Slovenske Konjice
Rekreacija: vsak petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji badminton: od 18.00 do 19.00 odbojka: od 19.00 do 20.00 košarka: od 20.00 do 21.00 vsak petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom kegljanje: od 19.30 do 21.00
u
041/651 «56 in 03/490 OŽM
ste bili POŠKODOVANI
poraVnava V PROMETNI v NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
pe ceue, Ljubljanska cesta 20 tel, žtevilka: 080 13 14
GLER
Kosovelova
Celje
FASADERSTVO
Pojasnilo
V 11. številki Novega tednika je bila v prispevku Veli' ke prsi Jolande Thaler ukradle šov omenjena tudi izvrstni igralka SLG Celje Tjaša Že-leznik, ki pa na prireditvi ni bila prisotna. Organizatorji so predvajali sponzorski igra-no-dokumentarni film, v katerem je nastopila, za katerega pa obiskovalci niso natančno vedeli, kam sodi. Tega seveda ni kriva Tjaša ŽH leznik, zato se ji za zapisano opravičujemo.
Se bo slekla za Playboy?
Miljano Kolonič - Kaly,
članico zasedbe Select, plesno učiteljico in radijsko ter televizijsko voditeljico, bi mnogi radi videli na najbolj vročih straneh revije Playboy, zato smo se odločili, da govorice preverimo na štiri oči. »Ker sem sedaj po dolgem času zaljubljena do ušes, golo poziranje odpade,« je bila kratka in jedrnata jezična medijka, ki nam seveda ni hotela izdati imena novega ljubimca. Stvar je torej jasna, Miljano bo golo gledal samo on, ostalim pa bo pač morala pomagati domišljija.
Tina Je rekla ne
Celjska mišica Tina Pulko, ki se je pred časom podala tudi v pevske vode, je dobila mamljivo ponudbo, da bi postala nova članica velenjske zasedbe Select. »Slišalo se je dobro, toda vedno sem si želela uspeti kot solo pevka,« je pojasnila samozavestna lepotička, ki v Ljubljani že snema svojo drugo pesem. Če se bo spremenila v novo Rebeko Dre-melj, pa bo treba seveda še malce počakati
Zevsi imajo novo
Ko je skupino Zevs pred časom zapustil pevec Grega, so bili oboževalci prepričani , da je z njihovo glasbeno potjo nepreklicno konec. Zmotili so se, saj so fantje v svoje vrste dobili simpatično pevko Majo Štuhec. Kot smo uspeli izvedeti, je Maja še vedno samska, zato nam je bilo takoj jasno, zakaj so koncerti skupine Zevs zadnje čase dobro obiskani.
Prvoaprilski Novi tednik
Ne zgodi se pogosto, da bi tednik izšel ravno na 1. april. Ker je to dan, ko so dovoljene različne potegavščine, si nismo mogli kaj, da jih ne bi nekaj natrosili tudi na straneh te številke Novega tednika. Skrbno prelistajte in preberite časopis in poiščite čim več prvoaprilskih. Na dopisnico napišite, koliko ste jih našli in tisti, ki bo uganil natančno število oziroma se mu bo čimbolj približal, bo nagrajen. Nagrade so: vstopnica za nastop atraktivne skupine Chippendales, ki se bo 10. aprila predstavila v dvorani Golovec ter tri hišna darila NT&RC.
Dopisnico pošljite do 6. aprila na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Celje, mesto Ameriški raper duhov?	zbiral hlačke
Na dan koncerta 25 let zvestobe ,
Na dobrodelnem koncertu v Narodnem domu v Celju sta se znana slovenska glasbe-l nika Majda in Marjan Petan (vse od začetka član New Swing Quartet) spomnila, dal prav na ta dan praznujeta 25 let skupnega življenja. Ker bo 30. junija letos 25 let skupnega življenja praznoval tudi Marjanov brat Dušan, sicer direktor uspešne Glasbej ne agencije Petan, ki je poročen z Rozalijo, so se vsi štirje odločili, da se bodo obdarili z osemdnevnim križarjenjem od Kopra do Grčije. Sicer pa Majda v Laškem pripravlji predstavitev nove zgoščenke, Marjan pa bo 11. junija nastopil v Celju v sklopu mnogil koncertov po Sloveniji ob 35-letnici delovanja New Swing Quarteta.
TV, Foto: AŠ
Je Celje postalo mesto čudežev, se pravi mesto, kjer se po ulicah sprehaja duh Elvi-sa Presleyja, torej mesto, ki se bo čez noč spremenilo v glavno turistično točko našega planeta? Nažalost ne, saj gre za v knežjem mestu rojenega pevca Danija Gregor-ca, Elvisovega imitatorja in bivšega člana ansambla Vesna, kjer je pela tudi Irena Vrč-kovnik. Ker Dani že vrsto let zbira tudi starine, se seveda bojimo, da bi v Celje prinesel tudi Elvisovo okostje in nam nakopal sovraštvo njegovih najbolj zvestih ameriških oboževalcev.
Temnopolti Lex, hip hop glasbenik New Yorka, je na lastni koži okusil v tegobe življenja v tamkajšnjem getu. »V ša dekleta so zares vroča. Ne morem vi jeti svojim očem. Celje je zakon. Najra bi tukaj ostal za vedno, začel zbirati spo nje hlačke in se potem doma hvalil pri prijatelji,« nam je ob nedavnem obisl zaupal navihani mladenič, ki je ravno j nas premierno predstavil svoj novi albut katerega uspešnice bomo lahko kmalu i deli tudi na MTV-ju.
IZOTK GARTNH