38 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 NEMŠKO NACIONALNO DRUŠTVO »SÜDMARK« NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM V PRVEM DESETLETJU PRVE AVSTRIJSKE REPUBLIKE TONE ZORN V prispevku se omejujem na oriis delova- nja omenjenega društva po letu 1920. Kolikor je znano, gre za društvo, ki je v letih pred prvo svetovno vojno skrbelo za gospodarsko stran graditve nemškega »mostu do Jadrana«- in to predvsem na Slovenskem Štajerskem. Tu naj omenimo naseljevanje nemškega živ- Ija ob nemško-slovenski jezikovni meji, kjer je Südmarka na dveh sektorjih pokupila do leta 1914 900 oralov zemljišč (na pod- ročju Šentilja 600 in Marenberga — Radelj 200 oralov) ter samo na področju Šentilja in sosednjih občin naselila 63 družin iz Nem- čije s skupaj 371 družinskimi člani. Leta 1909 so v Gradcu ustanovili tudi poseben denarni zavod, namenjen nemški kolonizaciji Sloven- ske Štajerske; imenovali so ga Südmärkische Volksbank und Spargenossenschaft für die Alpenländer. Zavod se je kasneje preimeno- val v Deutsche Heimatstättenbank. V takratnem delovanju društva priča med drugim poročilo, podano na Südmarknen občnem zboru ob dvajsetletnici društva dne 6. maja 1909. Poročilo navaja, da je društvo v preteklem letu porabilo 190.529 kron za na- seljevanje nemškega živi j a. V ta namen so kupili več sto oralov slovenske zemlje in tako zamenjali 20 slovenskih družin s 23 kmečki- mi in 5 obrtniškimi družinami s skupaj 164 družinskimi člani. Med nemškimi naseljenci so bili v večini protestanti.^ Leta 1911 je Südmarka na štajerski jezikovni meji kupila 6 slovenskih kmetij, dalje mlin in gostilno z mesarijo; površina sedaj odkupljene zemlje je znašala 150 oralov.^ In še ena vest iz tega časa. Za ohranitev nemštva v Brežicah in v podporo tamkajšnjih nemško usmerjenih obrtnikov je Südmarka izdala nad 50.000 kron.^ Ustanavljale so se tudi posebne posre- dovalnice, namenjene nakupu slovenske zem- lje ter pridobivanju potrebnih kupcev. Za gornjeavstrijsko namestništvo je tako znano, da je dalo Südmarki ustrezno koncesijo, med- tem ko je Nemški svet (Volksrat) za Kranjsko sklenil pričeti z enakim posredovanjem slo- venske zemlje kot graška vzornica.* Po prvi svetovni vojni je bilo zaradi bistve- no spremenjenih okoliščin delovanje Südmar- ke omejeno na tisti slovenski prostor, ki je ostal v Avstriji in ki je zajemal slovenski del Koroške in še nekatere občine na štajerskem obmejnem področju (občine Sobota, Radva- nje in Mlake v okraju Deutschlandsberg, da- lje občini Klanci in Gradišče v okraju Lipni- ca ter radgonski trikot). V tem času se je Südmarka združila še z nekaterimi organi- zacijami, tako Bundom der Deutschen na Spodnjem Avstrijskem, Zvezo za ohranjeva- nje nemštva na Madžarskem ter s tirolskim Andreas Hofer-Bundom. Poleg osrednjega vodstva v Gradcu je bilo postavljeno še po- sebno na Dunaju, po eni strani name- njeno zastopanju društva pred osrednjimi oblastmi, po drugi strani pa delova- nju na Spodnjem Avstrijskem, kjer še danes živi češka manjšina, na severnem Gradi- diščanskem, Madžarski in Romuniji. Medtem ko naj bi bilo delo dunajskega vodstva usmer- jeno predvsem na področja z nemškimi manj- šinami na Madžarskem in v Romuniji ter na okolico Dunaja, si je graško vodstvo pridrža- lo kot svoje delovno območje ostali avstrij- ski prostor, skupaj z južno Gradiščansko, zu- naj pa še »slovenski del« Jugoslavije ter Ita- lijo (šlo je predvsem za južno Tirolsko). Na- kazano dejavnost naj bi opravičevalo tudi do- datno Südmarkino poznamenovanje društva z »Zvezo Nemcev za ohranitev svoje narod- nosti (Volkstum) doma in v tujini«.' Leta 1925 je po daljših pripravah sledila združitev Südmarke z drugim nacionalnim društvom, imenovanim Nemško šolsko društvo (Deut- scher Schulverein) v skupno organizacijo Deutscher Schulverein Südmark. Združeno društvo si je med drugim postavilo za cilj po- speševanje nemškega življa na jezikovno me- šanih območjih države; dalje ustanavljanje in podpiranje nemških otroških vrtcev, »s pri- mernimi ukrepi« obrambo nemških manjšin v sosednjih državah, obrambo pred prevladu- jočim židovstvom, nemško vzgojo mladine, pravico Nemcev do samoodločbe in za priklju- čitev Avstrije nemški državi. Dostopna dokumentacija opozarja, da je že pred prvo svetovno vojno delovala na Koro- škem vrsta Südmarkinih krajevnih organiza- cij (skupin). Po podatku iz leta 1922 je bilo v tem času na Koroškem 83 krajevnih skupin društva, ustanovljenih od leta 1890 dalje. Razdeljene so bile na tri okrožja (Gaue): na Gau Zgornja Koroška (ustanovljen leta 1908 v Beljaku), Gau Vzhodna Koroška (ustanov- ljen leta 1908) in na Gau Celovec (ustanov- ljen leta 1909). Na območje obveznega dvoje- zičnega šolstva iz leta 1945 je v času po zna- nem plebiscitu odpadlo kakih 12 krajevnih skupin, najdemo pa jih predvsem v večjih krajih, kot so to Borovlje, Rožek. Železna KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 30 Kapla, Dobrla vas, Velikovec in Pliberk, po- leg tega pa še ob Baškem jezeru (ust. po ple- biscitu), Kotmari vasi, Vetrinju ter ziljske vasi Brdo, Čajna in Brnca. Poročilo iz leta 1922 posebej podčrtuje, da so uspeli obnoviti Südmarkine skupine na območju nekdanje plebiscitne cone A in še posebej v Borovljah, do prve svetovne vojne »tretjo najmočnejšo skupino na Koroškem in peto najmočnejšo sploh«. Leta 1922 je ta skupina štela znova nad 300 članov, »iz krajevnih vzrokov« pa se ji je začasno pridružila tudi skupina iz Bi- strice v Rožu. Dobrolska skupina je štela 80 članov. Društvo je imelo tudi vrsto kra- jevnih knjižnic, od tega na slovenskem delu dežele v Železni Kapli in v Rožeku. Za ce- lovško in beljaško krajevno skupino je zna- no, da sta v prvih povojnih letih pristopili k posebnima »Nacionalnima krajevnima skup- nostma« (Nationale Arbeitsgemeinschaft), ustanovljenima v obeh mestih.' Po združitvi z Nemškim šolskim društvom je štelo zdru- ženo društvo na vsem Koroškem leta 1928 89 krajevnih skupin (v večjih mestih tudi po več). Primerjava tega pregleda s tistim iz le- ta 1922 pokaže, da so do leta 1928 kljub zdru- žitvi odpadle nekatere krajevne organizacije; ta ugotovitev velja tudi za južno Koroško; v celoti pa vendarle beležimo porast krajevnih skupin združenega društva. Na slovenskem delu dežele jih je bilo tako leta 1928 15; naj- demo ih v krajih: Brdo v Ziljski dolini, Pod- kloštru, Bmci, Čajni, Št. Štefanu na Zilji, Ma- riji na Zilji, Ločah, Podrožci, Vrbi, Borovljah, Grabštajnu, Žihpolju, Železni Kapli, Pliber- ku in Djekšah.' Leta 1931 je znašalo število krajevnih skupin združenega društva kakih 100; na slovenski prostor je od tega odpadlo devetnajst skupin. Kot novi kraji nastopijo sedaj Grebin j. Mali St. Vid in Ruda.^ Opaziti pa je, da so v pregledih krajev s krajevnimi skupinami Nemškega šolskega društva Süd- mark določene razlike; tako leta 1928 ne naj- demo Dobrle vasi, ki se znova pojavi čez štiri leta, dokončno pa je leta 1928 odpadla Kot- mara vas. V nasprotju s številom krajevnih organizacij pa žal ni znana številčnost ko- roškega članstva, pač pa vemo, da je imela Siidmarka leta 1922 na celotnem državnem ozemlju »nad« 100.000 članov ter »okroglo« 1.100 krajevnih skupin.« Podatki kažejo, da se je do leta 1928 dvignilo njihovo število na 1.300,1« leta 1931 pa je znašalo 1.422 (od tega aktiivnih 1.211)."- V koroškem gradivu najdemo tudi podatek za Štajersko, po katerem je znašala Südmar- kina podpora tako imenovanemu Nemškemu šolskemu domu (Deutsches SchülerheLm) v Gradcu, namenjenemu »sinovom pregnanih sorojakov« iz držav naslednic stare monarhi- je, torej tudi iz Jugoslavije, 349.860 kron. Zna- no je tudi, da je bilo v domu leta 1922 več kot 50 srednje in visokošolcev.i^ Graško vod- stvo pa si je pridobilo tudi tednik Deutsche Grenzwacht, list, ki naj bi varoval interese »nemštva v državi SHS« (list je prenehal iz- hajati leta 1922). Se posebej pa je treba ome- niti »prvo südmarkino delovno skupnost«, v okviru katere se je med 7. in 18. novembrom 1921 zvrstilo 13 predavanj, med njimi tudi o (narodno) obrambnem delovanju društva; po- novitve predavanj leta 1922 so se udeležili tudi Korošci.13 Kot smo omenili, se je Südmarka v povoj- nih letih povezovala z organizacijami podob- nega značaja. Z njimi je celo ustanovila po- f-ebno Delovno skupnost za obmejno nemštvo in za nemštvo v tujini (Arbeitsgemeinschaft für Grenz- und Auslanddeutschtum); ustano- vitelji društva so bila še društva Deutscher Schulverein, Andreas Hofer-Bund in druga, njegov namen pa je bil buditi narodni čut avstrijskih Nemcev, vezi z Nemci v drugih državah in podobno. Glasilo »delovne skup- nosti« pa je v tem času izhajalo kot priloga lista Deutsch-österr. Tageszeitung.i"* Se po- sebej pa je bila na Koroškem Südmarka po- vezana z osrednjo protimanjšinsko organiza- cijo, v tem času imenovano Kärntner Heimat- dienst, namen povezanosti obeh organizacij pa naj bi bilo »preprečevanje iredente (s tem izrazom so na Koroškem označevali narodno zavedne Slovence, op.), ki jo podpira Jugo- slavija.Iz dejavnosti društva naj omeni- mo, da je Südmarka novembra 1922 pripra- vila poseben koroški »obmejni teden« z vrsto predavanj in s prireditvami, namenjenimi koroški obmejni problematiki. Naslednje leto pa je društvo pripravilo posebno nabiralno akcijo, namenjeno »žrtvam francoskega vdo- ra« v Posarje: ob tej priložnosti so Südmar- kine krajevne skupine v Celovcu, Mallnitzu in Železni Kaipli nabrale 10,240.000 kron (od tega samo v Železni Kapli 4,120.000). V Süd- markinem delovnem programu iz tega časa najdemo poleg opozoril na budnost pri ohra- njevanju »posebnosti« (nemštva op.) tudi vr- sto neposrednih nalog. Krajevnim organiza- cijam je bilo priporočeno, da pazijo na »ne- varnosti«, ki groze nemštvu na obmejnem območju Koroške s slovenskim nakupovanjem hiš, zemlje in trgovin, skrb naj dalje velja izpraznjenim službenim mestom v uradih, so- diščih, šolah, farah, železnici, notariatih, ad- vokatskih pisarnah, v privatnih podjetjih in zdravstvu, skrbe pa naj tudi za gospodarsko pomoč narodnostno ogroženim ali slabo sto- ječim pripadnikom nemškega naroda. Zna- 40 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 čilno je, da smernice za delovanje Südmarki- nih krajevnih skupin že v tem času poudar- jajo antisemitizem. Kot vzgojna sredstva se naštevajo razna predavanja o narodnostnih razmerah na različnih nemških področjih, po- sebno še na tistih, »odstopljenih« tujim drža- vam, spominske slovesnosti, posvečene veli- kim nemškim možem, razne slovesnosti v spomin na padle, prireditve, namenjene koro- škemu plebiscitu, ustanavljanje mladinskih skupin, gojitev telesne kulture, pevska dejav- nost in podobno. Po pogovoru celovškega Südmarkinega vodstva z osrednjim vodstvom društva so bila 8. decembra 1922 sprejeta na- čela o Südmarkinem članstvu. Clan društva je mogel biti vsak Nemce, ne glede na poli- tično usmeritev, ki priznava varovanje ob- mejnega in zamejskega nemštva, zagovarja kulturno in gospodarsko povezanost vseh Nemcev, obrambo pred tujimi »sunki«, goji- tev domače nemške kulture, enako misel o združitvi z nemško državo, dalje pobijanje laži o nemški vojni krivdi, potrebo po nem- ški vojni sposobnosti in končno arijsko poko- lenje in boj proti židovstvu.*' Po združitvi Südmarke z društvom Deu- tscher Schulverein je združeno društvo vide- lo svojo nalogo v narodnoobrambnem delu, na Koroškem pa še posebej »neposredno ob- rambno delo« oziroma »obrambo nemških in- teresov«. Da bi bila ta prizadevanja na ne- kdanjem plebiscitnem ozemlju tudi uspešna, je po mnenju združenega društva treba, da ima »tamkajšnje domovini zvesto prebival- stvo, združeno v Kärntner Heimatbundu pod- poro narodnostno mislečih Nemcev in to ne na Koroškem, ampak v (vsej op.) naši državi in Nemčiji sploh.« Glede organizacijske mre- že društva najdemo tožbo, da so na nemškem delu Koroške številne občine brez krajevnih skupin društva ali pa je njihova dejavnost po vojni zamrla. Društvo je tudi nastopalo proti takratnemu načrtu o ureditvi sloven- skega vprašanja s kulturno avtonomijo ter morebitno tako ureditev ocenilo kot »pripra- vo za odcepitev« južnega dela Koroške in njegovo priključitev Jugoslaviji. Zavzemalo se je še za dosego narodnostno enotne Koro- ške, se pravi, da je društvo videlo eno svojih glavnih nalog v ponemčenju slovenskega ko- roškega življa.'^ Tako tudi ni čudno, da je društvo ocenjevalo obstoječo utrakvistično osnovno šolo za prebivalstvo slovenskega je- zika kot tisto šolo, »ki popolnoma ustreza po- trebi prebivalstva.«18 v njegovem tisku bere- mo tudi trditev, da uživa slovenska skupnost »široke nacionalne pravice«, trditev, ki je na avstrijskem Koroškem še danes živa.*' Na obč- nem zboru društva 8. junija leta 1930 pa je bila izrečena trditev (dal jo je njegov pred- sednik Gross), da »domovini (Koroški) zvesto prebivalstvo ogroža ščuvanje 'iz Ljubljane, (in to) kljub temu, da je gibanje za nacional- no avtonomijo zaradi brezmejnih (slovenskih) zahtev zastalo«.^" V celoti pa si je društvo zastavilo svoje to- rišče na dveh področjih: na gospodarskem in kulturnem. Predvsem pa zasledimo opozorilo na nekdanjo Südmarkino kolonizacijsko de- javnost na Sloven.skem Štajerskem,-' ki so jo prav v tem času nemškonacionalni krogi pre- nesli na Koroško. Tako vemo, da je do oktob- ra 1929 zajela naselitvena akcija 35 koroških posestev, od tega 20 na slovenskem delu de- žele. Südmarkino poročilo za leto 1928/29 po- sebej podčrtuje, da sta naselitveno akcijo iz- vajali osrednja protislovenska koroška orga- nizacija Kärntner Heimatbund in Deutscher Schulverein Südmark.^^ O obsegu kolonizacijske dejavnosti do ok- tobra 1929 je poročal takratni tisk, da je ta zajela 35 koroških posestev, od tega 20 na slovenskem delu dežele; po istih podatkih je bilo med novimi posestniki 32 rajhovskih nemških družin s skupaj 80 družinskimi čla- ni.ää Po istih podatkih je naselitvena akcija' zajela do julija 1932 že 137 rajhovskih kme- tov, ki so prevzeli 6604 orale koroške zemlje v vrednosti 4,842.000 šilingov. Na slovenski del dežele je do tega časa odpadlo 71 nase- ljencev, ki so pokupili 3677 oralov zemljišč.^* Viri pa poročajo še o dejavnosti društva na področju drugega »narodnostnega« dela. Iz poročila ob desetletnici koroškega plebiscita (leta 1930) izvemo, da je društvo namenilo za kulturne in gospodarske namene na jezi- kovno slovenskem delu Koroške (»jezikovno mešano ozemlje«) 20.000 šilingov. Dalje je skrbelo za uradniški in duhovniški naraščaj, namenjen temu ozemlju, skrbelo za kmetij- sko in gospodinjsko šolo, za otroške vrtce, za denarne dodatke za učitelje v »ogroženih« (se pravi slovenskih) krajih ter za božičnice. Deu- tscher Schulverein Südmark je dalje podpiral še telovadna društva, igralske skupine ter gasilska društva. Poročilo tudi poudarja »raz- veseljiv napredek« že omenjene naselitvene akcije ter poudarja, da so do konca leta 1930 naselili na Koroško 109 rajhovskih naseljen- cev. Ti so prevzeli 2.760 oralov zemljišč v znesku 4,6 milijona šilingov.^' O dejavnosti društva pa pričajo še nekateri podatki o nje- govem denarnem poslovanju. Tako je osred- nje vodstvo posredovalo koroški organizaciji leta 1926 30.573,83 šilingov, leta 1927 65.373,46, leta 1928 40.915,52 in leta 1929 59.343,41. Ko- roška sama pa je istočasno odvedla osred- njemu vodstvu leta 1926 26.854 šilingov, le- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 41 ta 1927 26.923,65, leta 1928 31.654,77 in leta 1929 34.393,72 šilingov.^" Na prosvetnem pod- ročju se je društvo naslanjalo tudi na urade prosvetnega ministrstva v posameznih deže- lah, tako na Koroškem na dr. Winkler-Her- madena pri koroški deželni vladi.^' Iz poročil tudi izvemo, da je Deutscher Schulverein Südmark odobril za gradnjo otroškega vrtca v Velikovcu »znatno« denarno vsoto.^** z nje- govo pomočjo pa so tudi zgradili dve ljudski šoli Za Vrhom in na Brodeh. I OPOMBE \ 1. Slovenski branik, 1909, št. 8, 208; Širši pre- ! gled dejavnosti društva Südmark od njegove usta- ! novitve dalje je pripravil Friedrich Pock s knjl- j go Grenzwacht im Südosten. Ein halbes Jahrhun- ! dert Südmark. Graz—Wien—Leipzig 1940. — 2. ] Slov. br. 1911, št. 1, 23. — 3. Slov. br. 1911, št. \ 6, 154. — 4. Prav tam, 1911, št. 9, 124. — 5. Kärnt- ner Südmarkkalender — Kärntner Jahrbuch (za leto) 1922, 132 in (za leto) 124, 137. — 6. Prav tam, Koledar (za leto) 1923, 132—133. — 7. Kärntner Kalender (za leto) 1929. — 8. Prav tam, (za leto) 1929, 180. — 9. Gl. op. 5; — 10. Kärntner Kalen- der (za leto) 1930. — 8. Prav tam, (za leto) 1931, 168. — 12. Gl. op. 5. — 13. Kärntner Südmark- kalender (za leto) 1923, 132—133. — 14. Koroški Slovenec, 22. febi-uarja 1922, št. 8. — 15. Kärnt- ner Südmarkkalender (za leto) 1924, 137. — 16. Prav tam, 137—138. — 17. Kärntner Kalender (za leto) 1927, 118—119. — 18. Prav tam, (za leto) 1929. — 19. Prav tam, (za leto) 1930, 151—152. — 20. Prav tam, (za leto) 1931, 168. 21. Prav tam, (za leto) 1927, 118—119. — 22. Gl. op. 19. — 23. Ko- roški Slovenec, 9. oktobra 1929, št. 41. — 24. Prav tam, 13. julija 1932, št. 28. — 25. Kärntner Kalen- der (za leto) 1932. — 26. Gl. op. 20. — 27. Gl. op. 18. — 28. Prav tam. !