Leto XXXVII Št. 45
Murska Sobota 19. novembra 1987
Cena 350 din
VABILO ZA VSO DRUŽINO!
Današnji Vestnik, ki prihaja r vsako pomursko družino, vzemite v roke kot osebno vabilo na sobotno odprtje KIRURGIJE.
Dobimo se ob enajstih pred novo zgradbo v Rakičanu. Slavnostni govornik bo sekretar republiške konference SZDL Geza Bačič. V kulturnem programu bodo nastopile pomurske kulturne skupine. Organiziran bo ogled objekta.
Naj bo to praznik za vsako pomursko družino!
IN VENDAR...
21. november 1987 bo zapisan v zgodovini pomurskega zdravstva kot veiik dogodek.
Najraja naložba v družbenih dejavnostih v zgodovini Pomurja
Kirurški blok — objekt z več kot 16.000 m2 koristne površine za potrebe kirurškega, očesnega in ušesnega oddelka, ki so sedaj na treh različnih krajih v Murski Soboti, za operativne potrebe gineko-loško-porodnega oddelka ter tudi za nekatere skupne službe v okviru Splošne bolnišnice M. Sobota (intenzivna terapija, fizioterapija, centralna sterilizacija, bolnišnična lekarna, rentgenologija itd.) — smo začeli graditi leta 1981, potem ko je dalo posebno delovno telo Skupščine SR Slovenije zeleno luč za njeno gradnjo. Že samo to dokazuje, da je naložba ves čas, v vseh teh šestih letih gradnje, potekala v izredno neugodnih razmerah, ki so jih opredeljevali interventni zakoni, ti so omejevali naložbe v negospodarstvu, in visoka dinarska ter devizna inflacija. Kljub težavam naložbo sedaj končujemo, ob veliki pomoči vseh družbenih dejavnikov v Pomurju in tudi v slovenskem merilu ter z nesebično finančno pomočjo predvsem delovnih ljudi in občanov Pomurja, ki so sami prispevali 80 % vseh sredstev, 20 % pa je prispevek republiške solidarnosti. Zavedamo se, da objekt v tem trenutku še ni v celoti opremljen, vendar bodo minimalne možnosti za preselitev v nove prostore v teh dneh že zagotovljene.
Že vse od začetka gradnje je investitorja oz. njegovo za ta namen ustanovljeno službo za naložbe vodil pri delu osnovni cilj, zgraditi kirurški blok čimbolj racionalno, brez dragih materialov, vendar funkcionalno v vseh pogledih. Pred kratkim opravljeni tehnični pregled objekta je pokazal, da so ti osnovni cilji v največji možni meri tudi doseženi.
Pri naložbi so sodelovali izvajalci iz vse Slovenije in tudi iz SR Hrvaške, predvsem pa so bile angažirane vse razpoložljive pomurske gradbeniške zmogljivosti. Opravljeno je veliko delo, pri katerem pa ne smemo pozabiti na prispevek mladih srednješolcev, ki so s prostovoljnim delom prav tako po svojih močeh prispevali k uspešnosti. Tu-
di pri opremljanju objekta smo kar najbolj upoštevali izdelovalce na domačem tržišču, žal pa v glavnem le pri nemedicinski opremi, medtem ko je skoraj vša medicinska oprema iz uvoza. Že doslej dobljena naročena medicinska oprema je v tem času najsodobnejša, in če jo bomo uspeli v celoti uvoziti, bodo dane vse tehnično medicinske možnosti za uspešno strokovno delo naših zdravstvenih delavcev.
V vsem obdobju gradnje, od 1. marca 1981 do 30. septembra 1987 je bilo skupaj s saldom iz preteklega referendumskega obdobja, v katerem se je gradila mreža osnovnega zdravstvenega varstva, zbranih 3.533.755.525 din sredstev.
Saldo sredstev konec letošnjega septembra je 390.107.040 din in je v celoti namenjen za opremljanje objekta z medicinsko opremo, ki je že vsa tudi naročena.
Še pred preselitvijo v nove prostore bo investitor, DO PZC, predal objekt v upravljanje svojemu tozdu Splošna bolnišnica, ob tem pa bomo pri knjigovodskem aktiviranju vsa porabljena in zbrana sredstva valorizirali (predvidevamo, da bo valorizirana vrednost objekta približno 11 milijard din) in na tej osnovi bo sestavljen tudi obračun med pomurskimi občinami, ki so pred začetkom naložbe sprejele samoupravni sporazum o financiranju in se v njem dogovorile za deleže.
Ne glede na ta poračun pa ugotavljamo, da je po dobri družbenopolitični aktivnosti solidarnostni prispevek delovnih ljudi in občanov Pomurja izredno velik, kar nalaga delavcem Splošne bolnišnice, da tudi sami s svojim visoko strokovnim medicinskim delom opravičijo njihovo zaupanje in da tako v skupnih naporih dosežemo boljši zdravstveni standard pomurskega prebivalstva.
Štefan Vučak
VSE BOLJ ZELENA MURSKA KRAJINA
Na slovenskem zemljevidu razvitosti očitno se dolgo ne bodo zbledele močno zelene lise — zelena barva v tem primeru ni ekološka, marveč pomeni razvojno nazadovanje — ki označujejo Pomurje kol eno najmanj razvitih območij v naši republiki. Zgodba je stara že nekaj let, ima svoje senčne in, priznajmo, tudi svetle plati, a se zdi, da ji ni videti konca. Na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti, kjer je nastala, kar si lahko ogledate na 6. strani, smo sicer slišali — kot izključno šaljivo predpostavko — da bi se zgodba najbrž v hipu končala z oklicem murske republike. Vendar šalo na stran, kajti dejstvo je, da je poglabljanje ekonomske krize hitrejše od republiških ukrepov za razvoj nerazvitih. Se slovenski gospodarski prostor res končuje na trojanskem klancu?
Bolnik in bolezen znana, zdravil pa ni
Tako bi lahko najkrajše označili — seveda ob upoštevanju časovne omejitve, ki ji pravimo sklep redakcije časopisa — poukrepne razmere v Pomurju prve dni v tem tednu. Vsaj tiste, ki zadevajo splošno in skupno porabo oziroma osebne dohodke — del ukrepov torej, ki je za ljudi poleg podražitev najbolj zanimiv. Vlada je ukrepe tudi na tem področju resnično predstavila, toda kaj, ko je vse skupaj ostajalo zgolj na deklarativni ravni, oziroma na medijsko poročevalski. V soboški Službi družbenega knjigovodstva na primer v torek še niso vedeli kako in kaj — le to, da še ni uradnih listov iz Beograda in morajo zato nanje počakati. Vse dotlej pa veljajo stari, predukrepni predpisi.
V začetku tedna je v Pomurju (in občutek je, da ne le v naši pokrajini) vladal precejšen nered, zmeda. Konec koncev se temu niti ne gre preveč čuditi, saj ukrepi zadevajo temeljna področja življenja in dela v tej družbi. Ni se vedelo, kako naprej, kaj predpisi pravzaprav pomenijo. Ljudje pa so reagirali,
kot je ob podobnih priložnostih pač pri nas običaj v nedeljo je bila na primer edina dežurna samopostrežna trgovina v Murski Soboti tista v Blagovnici. Nakupovalcev je bilo, kot že dolgo ne. Olja in sladkorja so (po starih cenah seveda) prodali toliko, kot ves teden skupaj. Budnost prebivalstva je torej še enkrat naredila
Končno je odtočeno, da bodo ta dan s skromno slovesnostjo predali namenu zadnji objekt pomurske regionalne bolnišnice — novo kirurgijo, kot to najrajši pravimo, pa čeprav v tem objektu dobijo svoje mesto tudi nekatere druge veje zdravstva.
izpit, čeprav je Zis potegnil taktično zelo modro potezo in »podaril« svoj kratkoročni paket v noči s sobote na nedeljo — takrat torej, ko večina delovnih ljudi zasluženo počiva doma in ni pretirane nevarnosti, da bi trpel delovni elan zavoljo prvega šoka. Skratka, ukrepi so v splošnem znani. A le v splošnem. Kaj to za posamezne osebke konkretno pomeni, za zdaj ie vsaj v obmur-ski pokrajini ne vedo povedati, čeprav je jasno, da gre vsaj v prvi fazi za restrikcije in ne neposredno za spodbude.
Bojan Peček
Ta dogodek ni pomemben samo za Pomurje. Pomemben je za vso Slovenijo, saj je s tem sklenjen pred več srednjeročnimi obdobji zastavljeni program zgraditve zdravstvenih objektov tako v osnovnem zdravstvu kot tudi bolnišnic. Pomursko združeno delo
in tudi vsi občani so z referendumsko sprejetim samoprispevkom mnogo prispevali. Vendar to ne bi bilo zadosti, če k temu ne bi dodala svojega širša družbena skupnost, natančneje: vse druge zdravstvene skupnosti v Sloveniji-
Res je, da je tudi pomursko zdravstvo združevalo sredstva za gradnjo na drugih območjih, vendar so bile takrat razmere drugačne in možnosti dosti večje.
Čim bolj se je bližal čas, ko naj bi prišli na vrsto Pomurci — mislim na gradnjo kirurgije — tem bolj so se začele razmere slabšati. Vmes je nastopilo srednjeročno obdobje, v katerem so se združevala sredstva le za objekte skupnega slovenskega pomena in le za osnovno zdravstvo. To je potisnilo pomurski objekt za eno srednjeročno obdobje nazaj.
Doktor Godič kot izvajalec, jaz pa kot uporabnik sva bila tista, ki nama je pomursko zdravstvo zaupalo, da ga predstavljava v upravnem odboru Republiške zdravstvene skupnosti. Prav v tem času so potekale razprave, kako vključiti in zbrati sredstva za omenjeni objekt v srednjeročnem obdobju 1981—1985. Priznati moram, da sem bil velik pesimist. Nisem ime! upanja, da bo do gradnje prišlo. Bil sem razočaran nad odnosi delegatov na skupščini Republiške zdravstvene skupnosti. Pomurski delegati podpore niso bili deležni, prav nasprotno. Nekateri so se celo spraševali o upravičenosti gradnje. Razočaranja in obupa nisem skrival niti na sejah upravnega odbora. Franko, bo, bo, Pomurci boste zgradili kirurgijo, so me bodrili in opogumljali predsednik skupščine dr. Stane Župančič, predsednik upravnega odbora tov. Drago Benčina in predsednik koordinacijskega odbora tov. Bert Strmčnik. Srečen bi bil, če
Čas velike preizkušnje
Po vseh ugibanjih in negotovostih se je končno le zgodilo tisto, kar smo po eni strani pričakovali, po drugi pa upali, da se ne bo uresničilo. Predvsem ne v takšni obliki in na način, kot smo mu bili priče minulo soboto v poznih večernih urah. Vsi upi jugoslovanske javnosti so bili ta dan uperjeni v zvezno skupščino, ki je sprejemala odločitve, ki naj bi korenito spremenile način našega življenja in dela, gospodarstvu pa zagotovile zdrave osnove za nadaljnji razvoj. Spopad z inflacijo, ki je pri nas prerasla že v psihološko in pričakovano, je bila osrednja tema dogovarjanj in usklajevanj, žal pa se je ta spopad v velikem finalu končal s preglasovanjem, ki je hkrati pomenil tudi razočaranje za del delegatske sestave v zvezni skupščini.
Slovenska delegacija je glasovala proti predlaganim ukrepom, kar nam seveda ne daje pravice, da jih ne bi izvajali in uresničevali. Zdaj je pred nami še toliko večja obveza, da jih dosledno spoštujemo, čez določen čas pa preverimo njihovo delovanje in predvsem učinke v konkretni praksi. Povsem jasno je, da zvezna vlada pri pripravi ukrepov ni imela lahkega dela, saj so interesi posameznih območij v državi različni, in to, kar je lahko dobro za ene, je na drugi strani slabo za druge. Žal je tako, da se je potrebno vselej prilagoditi večini, v tem primeru tistim, ki so slabši, in slovensko gospodarstvo je tako s prejetimi ukrepi potegnilo krajši konec. Ti ukrepi so prilagojenipovprečju in zato po vsej verjetnosti tudi ne bodo dali želenih učinkov v slovenskem gospodarstvu.
Zvezna vlada se je brzdanja inflacije lotila z dodatno enkratno inflacijo, ki jo sicer zagovarja z nujnostjo enkratne odprave cenovnih nesorazmerij v nekaterih gospodarskih dejavnostih, saj so bila'tako rekoč že povsem porušena razmerja v primarni delitvi. Ali bo ta ukrep dal želene učinke, je v tem trenutku še težko napovedati, slišali pa smo lahko že nekatere prve odmeve. Navodila za izvajanje posameznih ukrepov še prihajajo in celostna ocena še ni možna, zato se pomudimo le pri tistem, kar že vemo.
V Pomurju, kjer je kmetijstvo prednostna gospodarska
bi jim lahko v zahvalo še enkrat stisnil roke.
Pomurska kirurgija je zgrajena. Zgrajena je s pomočjo solidarnosti vseh zdravstvenih skupnosti. Iz solidarnosti, ki ni odpovedala — z manjšo izjemo — niti v tako težkih časih, v katerih se
je znašlo naše gospodarstvo, predvsem pa družbene dejavnosti. Zgrajena je kljub mnogim zakonom, ki so ovirali predvsem nepogrešljiv uvoz drage in zahtevne opreme. Zato je ta solidarnost dosti pomembnejša in vsem nam dražja, zato jo bomo toliko boi j znali ceniti.
V Pomurju bo še naprej (nekaj časa) prevladovalo kmečko prebivalstvo z vsemi svojimi značilnostmi v zdravstvu. Čeprav ta kategorija zavarovancev za zdravstvo ne zbere toliko sredstev, kolikor jih porabi, pa je najbolj stabilen plačnik, saj med temi ne poznamo zgubarjev. Je ustvarjalec materialnih dobrin, ki so mnogim osnova za ustvarjanje dohodka v taki višini, da lahko iz njega pokrivajo tudi prispevke za svojo zdravstveno in socialno zaščito. Iz leta v leto večji padec kmečkih zavarovancev je ugoden za zdravstvo, skrb pa zbuja za pridelavo hrane.
Pomurcem je že nekako prešlo v kri in meso, da namenjajo ob raznih priložnostih ne ravno majhna sredstva za kirurgijo. Skromna slovesnost ob odprtju kirurgije je priložnost, da povemo, kako bomo še naprej zbirali sredstva. Višja raven zdravljenja več stane, manjkajo pa tudi pomembne aparature za diagnostiko ali zdravljenje. Ne mislim na kaj takega, kar spada v vrhunske ustanove. Mislim na tisto, kar bi morala imeti že vsaka regionalna bolnišnica.
Še naprej bo naše vodilo: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača.
Popotnica novi kirurgiji naj bo za zdravstvene delavce strpnost in človeški odnos do bolnikov, za bolnika pa prav tako strpnost in realna presoja dela zdravstvenih delavcev, čudežev ne delajo nikjer na svetu, ne pričakujmo jih niti pri nas!
Kare! Franko
panoga, je zdaj največ polemik o tistem delu ukrepov, ki neposredno zadevajo to dejavnost. S popravkom cen nekaterih osnovnih kmetijskih pridelkov naj bi odpravili cenovna nesorazmerja, vendar se že zdaj zastavlja vprašanja, ali se je to v resnici tudi zgodilo. Zadržimo se le pri mleku, kjer je že takoj na začetku prišlo do nesporazuma oz. tehnične napake, kot pravijo odgovorni. Namesto objavljenih 555 dinarjev je nova drobnoprodajna cena 378 dinarjev, kar pomeni, da se je odkupna cena povečala za 35 odstotkov in dobi kmet zdaj za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče 243 dinarjev. Živinorejci z novo ceno mleka ne bodo bistveno pridobili, pravijo v Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti,'saj se je istočasno podražil tudi reprodukcijski material in so se tako povečali pridelovalni stroški, na slabšem pa so tudi mlekarji, saj morajo znižati cene svojih izdelkov v povprečju za 20 odstotkov. Slednji v prihodnje tako ne morejo več zagotavljati tudi dodatnih sredstev, ki so jih doslej dajali na liter mleka, vprašljivo pa postaja tudi nagrajevanje kakovosti. To je le ena izmed cvetk, ki se že kažejo kot posledica sprejetih ukrepov, gotovo pa jih bo veliko tudi na drugih področjih. Vendar bi bilo zdaj še pre-uranjeno, da bi si jih dovolili ocenjevati. To bo storil čas. pa nas je zdaj, da sprejete ukrepe izvajamo, saj smo vsi skupaj odgovorni ,za svoj lastni razvoj in razvoj države.
Ludvik Kovač
aktualno doma in po svetu
Z večjo produktivnostjo proti inflaciji v 21. stoletje — velja to tudi za tega kmetiča s Kosova, ki po dvainštiridesetih letih nespornega razvoja jugoslovanskega kmetijstva še vedno rije po zemlji z lesenim ralom?
Proti inflaciji - najprej s podražitvami
Posledice zelo visoke inflacije so izjemno težke in spodkopavajo ekonomske tokove v Jugoslaviji, krepijo razlike v primarni, sekundarni in namenski delitvi dohodka po panogah in regijah, povzročajo močno socialno razslojevanje delavskega razreda in prebivalstva, večajo nezadovoljstvo, socialno napetost in nezaupanje, inflacija pa posebno slabo vpliva na sistem naložb in razširjene reprodukcije, je v svoji obrazložitvi protiinflacijskih ukrepov dejal podpredsednk Zisa Miloš Milosavljevič.
Zvezni izvršni svet je upošteval visoko inflacijo v Jugoslaviji, hude motnje v gospodarstvu in na trgu ter izkušnje drugih držav, tudi razvitih držav tržne ekonomije, in ugotovil, da je treba takoj sprejeti začasne intervencijske ukrepe za odpravljanje cenovnih nesorazmerij in tudi na področju maksimiranja cen, porabe, denarno-posojilne politike, politike obrestnih mer in tečaj dinarja.
Za ta ukrep se nismo odločili zato, da bi z močjo državne regulative ustavili razbohoteno inflacijo, prepričani, da so državni ukrepi rešilni pas za jugoslovansko gospodarstvo. Zavedamo se omejenosti tega koraka, zato smo izhajali iz neposrednega povezovanja intervencijskih ukrepov in ustreznega programa stabilizacijskih ukrepov. Brez vse-obsežnega programa za rešitev iz krize intervencijski ukrepi namreč ne bi bili učinkoviti. To ugotavljamo ne le na podlagi tujih, marveč tudi jugoslovanskih izkušenj. Tako je ne samo naše mnenje, marveč tudi mnenje državnih in poetičnih teles federacije, s katerimi smo se posvetovali, pri teh posvetovanjih pa so sodelovali tudi predstavniki republik in pokrajin.
Kot je znano, je jugoslovanska strokovna javnost že opozarjala na potrebo po teh ukrepih, vendar pa ni bila enotnega mnenja.
Prišli smo ne le do strokovnih, marveč tudi političnih ugotovitev, da bi nadaljnja rast inflacije pripeljala do še hujših gospodar
MADŽARI IN VINO
Med stoštiriintridesetimi mesti z vsega sveta, ki so na mednarodnem vinskem tekmovanju dobila priznanja za najboljša vina, je tudi šestnajst madžarskih krajev: Tako so Madžari še utrdili svoj sloves odličnih vinogradnikov in pridelovalcev dobrih vin. Tokaj, ViHany, Sopron, Eger, Badacsonytomaj in Kiskunchalas so že dolgo znani vinogradniški centri, zdaj pa so se jim pridružili še Balatonfiired, Boglarlelle Budafok, Cson-grad, Gyoengyoes, Hajds, Kecskemet, Kiskoeroes, Pecs in Szekszard.
Priznanje mednarodnega urada za grozdje in vino je za Madžare še posebno pomembno, saj so ga prejeli v letu, ko je zmrzal uničila skoraj tretjino vinskih trt.
Finančna disciplina in še kaj
Nastopi predstavnikov Mednarodnega denarnega sklada, svetovne banke, ameriške administracije in ameriških poslovnežev na 14. zasedanju sveta za jugoslovansko-ameriško gospodarsko sodelovanje v New Yorku ne puščajo nobenega dvoma, da bodo mednarodne finančne inštitucije in poslovne banke pristale na novo reprogramiranje naših dolgov oziroma na nova posojila naši državi samo v primeru, če bo Jugoslavija bistveno zaostrila finančno disciplino in sprejela učinkovit in skupno dogovorjen program gospodarske ozdravitve.
Po podatkih Svetovne banke namenja Jugoslavija za odplačilo dolga — zaradi reprogramiranja dela naših dolgov iz 1983. Leta — trenutno le približno 33 odstotkov deviznega priliva, brez tega aranžmaja pa bi morali za odplačevanje kreditov namenjati kar 46 odstotkov našega deviznega priliva. Kljub temu se Jugoslavija otepa z veliko zunanjo nelikvidnostjo. Samo ameriškim poslovnim partnerjem dolgujemo približno 1,5 milijarde dolarjev. Torej sredstev, ki smo jih dobili z zadnjim reprogramiranjem,, nismo dovolj učinkovito uporabili. To potrjuje tudi inflacija, ki znaša po ocenah Svetovne banke že 150 odstotkov.
skih in političnih posledic. Menili smo, da je inflacija ušla slehernemu nadzoru in da ta čas ni nobenih materialnih možnosti ne za odpiranje jugoslovanskega trga ne ža intervencije iz rezerv, kar naj bi preusmerilo tok dogodkov. Intervencijskih ukrepov se moramo čimprej otresti in hkrati odpirati jugoslovanski trg, povečati ponudbo blaga, uskladiti povpraševanje s plačilno sposobnostjo in konsolidirati dolg, kar nam bo omogočilo večje odpiranje trga.
Kakšni bodo učinki, ki jih skriva debeli snop novih ukrepov? Lahko bi se reklo, da prav nič prijetni. V odlokih o cenah je sicer marsikaj takega,- kar bo olajšalo poslovanje v energetiki, prometu, bazični industriji in še kje. Navsezadnje bodo za enak obseg dela dobili višje cene in se tako kolikor toliko izkopali iz bolj ali manj neznosnega položaja. Bistveno drugače bo za njihove kupce, ki jim je zvezni izvršni svet s svojimi odloki pustil le malo ali nič manevrskega prostora. V nekaj mesecih se bodo znašli na kolenih ali še nižje, če ne bodo radikalno povečali izvoza in si tako pomagali z ugodnejšimi deviznimi tečaji in drugimi spodbudami, ali pa bodo morali pač odkriti druge skrivnosti boljšega gospodarjenja. To drugo, temeljite spremembe na ponud
beni strani, je seveda močno dolgoročen proces, na katerega vpliva vrsta okoliščin; o njih pa se je pogovarjati nismo resno začeli.
Rast osebnih dohodkov bo bistveno upočasnjena, pri nekaterih dejavnostih bo celo kar zastala. Ali bo ostalo dovolj prostora za spodbudo pri tem, ko bo življenje že od danes veliko dražje? Načelno gotovo, tudi Miloš Milosavljevič bi našel celo vrsto dokazov, da bo tako. Toda nervoza, ki seje lotila vse družbe, izsiljeni sestanki, stavke, že kar nevarna obremenjenost poslovodnih delavcev z normativizmom in sestankovanjem pri oblasteh, v stvarnem življenju le majhne možnosti sindikatov, da pri tem pomagajo, vse to utegne slabo vplivati na tehtno in globlje iskanje novega v delitvi.
Povprečnemu Jugoslovanu je scenarij, s katerim je zvezna vlada začela krotiti inflacijo, le težko razumljiv. Najprej je bil — in to pravzaprav istega dne — sprejet protiinflacijski program, ki naj bi deloval dolgoročno, potem pa interventni ukrepi, ki naj bi začeli učinkovati takoj, začenjajo pa se s serijo visokih podražitev; v enem zamahu naj bi drobnoprodajne cene skočile za celi 18 odstotkov. Skratka, nižanje inflacije naj bi se med drugim začelo s podražitvami.
Seveda pa naj bi takoj po tem enkratnem popravljanju cenovnih nesorazmerij sledila zamrznitev cen na raven z začetka oktobra, s čimer naj bi bili vsaj v naslednjih petih ali šestih mesecih odpravljeni sedanji vzroki inflacije za deset ali več odstotkov na mesec. Ti ukrepi naj bi sami po sebi, vendar stihijsko, do konca leta prinesli daleč višjo inflacijo, kot se to zdi zdaj-ob načrtovanem usklajevanju odnosov med cenami, trdijo v Zisu. Očitno se
je uveljavilo mnenje, da je treba grenko zdravilo popiti na mah, potlej pa imeti nadzor nad potekom bolezni.
Dokumenti ZN odslej dostopni
Štirideset let stari dosjeji Združenih narodov o nacističnih vojnih zločincih bodo poslej dostopni javnosti. Tako je sklenil generalni sekretar ZN Perez de Cuellar po dvomesečnih posvetih s predstavniki držav članic nekdanje komisije za vojne zločine. Med 17 državami, ki so od 1945. do 1948. leta zbirale dokumente o zločinih, med drugo svetovno vojno, je bila tudi Jugoslavija.
Dolga desetletja so bili strogo zaupni dosjeji dostopni le vladam, če so hotele vložiti obtožnico proti vojnim zločincem. Po novem pa si bodo lahko te dokumente ogledali tudi zgodovinarji, pisatelji ali novinarji, ki bodo vložili prošnjo v misiji svoje države pri Združenih narodih.
(Pre)napetost
Prepogosto slišimo, da so vzrok vse večje (pre)napetosti ljudi najrazličnejši nacionalizmi, ki drug drugega hranijo in kopičijo toliko vroče krvi, da je vse več krvavih spopadov.
To z nacionalizmi najbrž drži, vendar je prav tako res, da je marsikje vzrok (pre)napetosti preprosto nespoštovanje najnavadnej-ših pravil igre, kakor temu poenostavljeno rečemo, ko govorimo o človekovih pravicah, ki so prepogosto kršene z nespoštovanjem zakonitosti, naj bo pisana ali nepisana.
Tako tudi s Slobodanom Pešičem, ki je nedavno streljal iz lovske puške v okna soseda, ki se je brezpravno vselil v izpraznjeno stanovanje. Pešič kajpak ni nameraval nikogar ubiti, temveč samo preplašiti tiste, ki so se nasilno vselili v stanovanje, ki ni bilo namenjeno njim.
Moža je razjarilo dejstvo, da so s tako vselitvijo nastali stroški za vodo in elektriko in še kaj, ki so bremenili vse ostale stanovalce, saj jih brezpravno vseljeni ni plačeval, ker tega od njega ni nihče terjal, saj je bil v stanovanju ilegalno.
Takšnih primerov je v Beogradu veliko, kajti brezpravno vselje-vanje tukaj tolerirdjo kot na primer sivo gospodarstvo, s katerim se ukvarja vse več občanov, zlasti tistih brezposelnih. Občanom je torej skorajda onemogočeno reševanje teh problemov, ker jih pošiljajo iz urada v urad, češ da za to zadevo niso pristojni. Tako se je zgodilo Pešiču na kraju, da so ga iz UNZ napotili na sodišče, češ da bodo tamkaj to reč rešili. Ker pa je Pešič vedel, da je na sodišču najdaljša pot do pravice, saj se v takih primerih tudi sodišča otepajo hitre presoje in postopka, se je na svojo jezo napil v bližnji kavarnici, potem pa je stekel domov, vzel puško in streljal, reklo bi se — v nemočnem besu.
Toda to je samo konec neke mnogo širše zgodbe, ne pa njen začetek, saj brezpravnega vseljevanja ne bi bilo, če bi vse s stanovanji teklo, kakor bi moralo. O tem govori tudi vest, da »tega tedna ne bo dobilo nobeno novozgrajeno poslopje zelene luči za vselitev, kajti mestni strokovnjaki so odkrili toliko napak in pomanjkljivosti, kot da ne gre za novogradnje...«
Počasnost stanovanjske gradnje je pravi vzrok za brezpravno vseljevanje v nova in stara stanovanja, kajti pomembno je imeti streho nad glavo — na zakonit ali nezakonit način. Prava rešitev pa bi bila, če bi gospodarske organizacije ustvarjale dovolj dohodkov tudi za stanovanjsko gradnjo, če bi bilo občanom omogočeno graditi stanovanja s svojimi sredstvi, sprejemljivimi posojili in na še kakšne načine . . .
Pred dnevi je na seji nekega odbora v zvezni skupščini bilo rečeno, da bo inflacija, če bo šlo tako naprej, znašala v začetku leta 1988 nič več in nič manj kot 220 odstotkov. Ta trditev je prišla iz ust Aleksandra Doneva, člana zvezne vlade in zveznega sekretarja za trg in splošne gospodarske zadeve, torej človeka, za katerega bi pač morali trditi, da ne govori na pamet.
—l/ ŽARIŠČU DOGODKOV
KDO PRAVZAPRAV VLADA?
Zvezni izvršni svet, kot se naši vladi uradno reče, je v zvezi s predlogom protiinflacijskega programa vedno bolj predmet kritik. Zvezno mladinsko vodstvo je pred dnevi reklo, da mora
biti od uspeha protiinflacijskega programa odvisen tudi obstanek sedanje vlade. Še več, slišati je bilo tudi energične zahteve, naj vlada enostavno odstopi. Ob takšnih zahtevah se spet drugi
r “ " "
1 IZJAVA -
  MB
PRED ।
I GLASOVANJEM I
Delegati iz SR Slovenije v zveznem zboru nasprotujemo sprejemu predloženega in doslej dopolnjenega programa protiinflacijskih in stabilizacijskih ukrepov. Ta program po naši oceni jugoslovanskega gospodarstva ne odpira dovolj svetu, samoupravni gospodarski subjekti so v njem podrejeni predvsem državi in manj zakonom trga; program se ne opira v zadostni meri na znanost, jamstev’za zmanjšanje-inflacije v njem ne vidimo. Začasni interventni ukrepi bi/Zato ustvarili samo navidezni predah, po katerem bi se Jugoslavija dokončno znašla v globoki gospodarski in družbeni krizi.
K odklonilnemu stališču nas je prisilila tudi ugotovitev, da Zis ni predložil konkretnih materialnih ocen, kako bodo učinkovali posamezni ukrepi. Zato tudi poudarjamo: če bo takšen program sprejet kljub nasprotovanju delegatov iz SR Slovenije, naj zvezni izvršni svet prevzema vso odgovornost za učinke in posledice predloženega programa in z njim povezanih ukrepov, ki jih bomo sprotno ocenjevali. Če ti učinki.in posledice ne bodo v skladu z napovedmi, potem ne bo prav nikakršnih razlogov več, da bi še zaupali predlagatelju programa.
globus
TOKIO — Lani so Japonci postali svetovni prvaki v varčevanju in tako spodrinili Švicarje s prvega mesta. Na tretjem mestu so Belgijci, za njimi pa Zahodni Nemci. Japonski varčevalec je konec leta 1986 privarčeval povprečno 27.303 dolarje.
STOCKHOLM — Številna jugoslovanska združenja na Švedskem so poslala švedski vladi in drugim proteste zaradi publicitete, ki jo dobiva Mirko Barešič, morilec našega veleposlanika Vladimirja Roloviča v srestvih javnega obveščanja te države. Jugoslovani na Švedskem zahtevajo, naj Barešiča, ki so ga pogojno spustili na prostost, izženejo iz države.
BUDIMPEŠTA - Do konca leta se bo inflacijska stopnja na Madžarskem dvignila na največ 9 odstotkov. Zaradi manjših dotacij gospodarstvu pa naj bi leta 1988 dosegla 14 do 15 odstotkov.
MOSKVA — Razrešili so prvega sekretarja moskovske organizacije KPSZ in člana politbiroja KPSZ, Borisa Jeljcina, ker je kritiziral nedoslednost v izvajanju perestrojke.
NEW YORK - Nekateri ekonomisti zatrjujejo, da ZDA prihodnje leto ne bodo zdrsnile v recesijo, toda cenejša posojila in padanje dolarja bodo povečali nevarnost inflacije.
BERLIN
Iz Vzhodnega
Berlina prihaja v Zahodni Berlin še vedno veliko beguncev iz držav »tretjega sveta«, dnevno tudi do 300. Pri tem uporabljajo podzemno železnico, kjer ni potrebno opraviti obmejnih formalnosti.
BANGKOK - Na drugem zasedanju generalne konference UNIDO v Bangkoku je Jugoslavija postala članica sveta za industrijski razvoj te organizacije.
BUDIMPEŠTA - Madžarska je svojo valuto razvrednotila za pet odstotkov v razmerju do zad-hodnih valut. V zadnjih osmih mesecih je to že druga devalvacija forinta.
BERN — Življenjski stroški v Švici so se v zadnjih dvanajstih mesecih povečali za dva odstotka, samo v mesecu oktobru letos pa za 0,4 odstotka.
sprašujejo, kdo nam bo v zdajšnjih razmerah še hotel vladati, če odstavimo Mikuličevo vlado.
Vsega pa vendarle ni mogoče naprtiti Mikuličevi vladi, saj je marsikaj dedovala. Inflacija je začela skokovito naraščati že leta 1983, ko je vlado vodila Milka Planinc. Devizni dolgovi so se najbolj povečali za časa vladanja Veselina Duranoviča. Ko je bil predsednik vlade Džemal Bije-dičje bil dinar dvakrat devalviran in še bi lahko naštevali. Danes je slišati govorice, da je imela prejšnja predsednica vlade Milka Planinc zelo dober protiinflacijski program, pa ji ga niso pustili izvajati. Skoraj nerazumljivo je, da se na tolikšno kritiko, predsednik zvezne vlade, Branko Mikulič, sploh ne odziva. Nekoč je menda sicer rekel, da se za predsednika ni sam postavil in da tudi zato sam ne bo odstopil. Prav tako pa je ob neki priložnosti tudi dejal, da bo odstopil, če bo dobila inflacija trištevilčno številko, kar se je zgodilo že pred dvema mesecema. Ne molči pa ob vsem te le predsednik vlade temveč tudi obe predsedstvi: SFRJ in CK ZKJ.
Če je tisto o Milkinem protiinflacijskem programu res, potem smemo verjeti, da zvezna vlada ni čisto tisto, kar ji nalaga ustava — odgovornost za izvajanje gospodarske politike in za izpolnjevanje načrtov, ki jih sprejme zvezna skupščina. Je nekaj tretjega, in če je tako, potem je vseeno kakšna je: z zamenjavo sedanje ne bi ničesar pridobili. Kdo pa potem pravzaprav pri nas vlada?
STRAN 2
VESTNIK, 19. NOVEMBRA 1987
od tedna
Kljub pričakovanju presenečeni
MURSKA SOBOTA — Na seji komisije za informativno-propagandno dejavnost pri MS ZKS za Pomurje so se dogovorili o. organiziranju in izvedbi razprave o vlogi komunistov v javnem informiranju v borbi za razvoj socialistične samoupravne demokracije. Gre za obširne priprave na akcijsko konferenco novinar-jev-komunistov na republiški in zvezni ravni. Izhajajoč iz pomurskih razmer bodo v začetku decembra sprejeli dokončne sklepe o položaju in vlogi novinarstva, predvsem o materialnih in kadrovskih, možnostih za nadaljnji razvoj te dejavnosti v Pomurju.
MURSKA SOBOTA — Na seji koordinacijskega odbora za odnose med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri predsedstvu OK SZDL so podprli stališča sveta za odnose z verskimi skupnostmi pri predsedstvu RK SZDL o obeleževanju božiča. Strinjali so se, da predstavnik RK SZDL kot najširše množične organizacije tudi letos vošči vsem, ki božič praznujejo. Tudi predstavnikom verskih skupnosti, če bodo to želeli, bo omogočeno javno voščiti. 25. december pa ni dela prost dan, torej ni nobenih nejasnosti o šolskih in delovnih obveznostih, ki so urejene z zakonodajo.
LENDAVA — Pred bližnjim zasedanjem skupščine občine se je sestal izvršni svet. Seja je bila maratonska, saj je trajala (s prekinitvijo) kar nekaj ur. Obravnavali so namreč več republiških dokumentov, zadržali pa so se seveda tudi ob osnutkih in predlogih novih občinskih odlokov, kar je spet dokaz več, da je tako imenovana normativna dejavnost tudi v tej družbenopolitični skupnosti zelo ustvarjalna. Nekaj teh aktov: predlog odloka o proračunu občine, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem-davku, predlog odloka o lokacijskem načrtu za črpališče v Turnišču, predlog razdelitve sredstev krajevnim skupnostim, predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine za obdobje 1986 — 2000, med drugim zato, ker v planu niso v celoti upoštevana vsa republiška izhodišča ...
VERŽEJ — Komisija za socialna vprašanja pri KK SZDL Veržej je v soboto pripravila družabno srečanje starejših občanov. V prostorih osnovne šole Veržej so jim učenci pripravili prisrčen kulturni program. Pogostitev je bila v okviru tedna starejših občanov.
RADOSLAVC1 — Čeprav je kazalo, da bodo v krajevni skupnosti Radoslavci že kmalu dobili telefon, pa so se upi skoraj utopili v vodi. Že nabavljeni material in pripravljeni drogovi so čakali na jarke, v katere bi položili glavni telefonski vod, pa sta jim slabo vreme in razmočen teren prekrižala račune. Strojno izkopavanje jarkov bodo morali opustiti, kako naprej, pa se bodo dogovorili v vodstvu krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
LJUTOMER — Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov je na seji obravnavalo tudi kadrovsko problematiko v organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih organizacijah. V občini Ljutomer je ta politika slaba; v združenem delu štipendijska politika ni usklajena s potrebami, v družbenopolitičnih organizacijah pa nimajo izdelanih planov kadrov in podrobne kadrovske politike. Občinski svet ZSS bo skupaj z OK SZDL vodil akcijo za izboljšanje stanja.
GORNJI LAKOŠ — Na programsko-volilni konferenci osnovne organizacije ZSMS so ocenili dosedanje delo in izvolili novo vodstvo. Z dosedanjim delom niso bili zadovoljni, saj bi lahko naredili veliko več, kot so, zlasti v kulturi. Prostore imajo, v njih bodo uredili klubsko življenje, ki bo privabilo mlade. V vasi je okoli 50 mladih, od tega je dejavna le polovica. Da bi bilo delovanje v prihodnjem letu boljše, se bodo tesneje povezali s krajevno konferenco SZDL. Za dan republike pa že pripravljajo kulturni program.
Noč s sobote na nedeljo je bila za marsikoga noč odločitev. Mnogi so nestrpno pričakovali poročila o ukrepih — tako imenovanih kratkoročnih — in ko so jih tam ob enih zjutraj slišali, so si gotovo še poslabšali možnosti za mirno nedeljsko spanje. Da jih je ob televizijskih ali radijskih sprejemnikih dežuralo kar veliko, povedo razmere v edini dežurni samopostrežni trgovini v Murski Soboti v nedeljo dopoldan. Sicer pa smo izbrali tri sogovornike, ki vsak po svoje govorijo o paketnem darilu vlade.
Branko Voroš, poslovodja samopostrežne trgovine v soboški Blagovnici: »Podražitev je pres-netila tudi nas, zanjo pa smo zvedeli kot drugi, prek javnih občil. Nedeljski naval je bil nepričakovano velik, saj obvestila o podražitvi še nismo prejeli. Kupci pa so za to očitno zvedeli in pohiteli, da nakupijo še zadnje zaloge po starih cenah. V štirih urah smo prodali toliko sladkorja kot v normalnem poslovanju cel teden, to je od 1.500 do 1.800 kilogramov. Jedilnega olja je bilo tudi premalo, do desetih ga je že zmanjkalo. Prodali smo ga 250 litrov, kar je potrošnja za tri običajne dni. Imeli smo 1200 strank, sicer jih pride ob nedeljah okrog 700. Običajni nedeljski promet pa znaša 3,37 milijona, tokrat ga
SKUPŠČINA TS ZA ŽELEZNIŠKI IN LUŠKI PROMET
Mar bomo dovolili razpad železniškega sistema?!
do tedna
Zakaj gredo kože v smeti?
Prišel je čas kolin, ki so navzlic zamrzovalnim skrinjam še vedno najbolj priljubljene v jesensko-zimskem času. Kolin so se veselili zlasti otroci, ki so jih imeli za praznik. Kolin pa so bili veseli tudi »ger-berji« — usnjarji, ki so imeli pozimi več dela pri izdelavi usnja. Danes ni več malih usnjarjev, ki so bili v preteklosti v vsakem večjem kraju. Bile pa so večje usnjarske delavnice, kot na primer v Ljutomeru in Lenartu Pirihova, ki je delovala v okviru Konusa tudi po vojni. V njene obrate seje vselil obrat Uniorja iz Zreč, ki izdeluje raznovrstno orodje. V Gradišču je bila znana usnjarna Kirbiš, ki je bila ob potoku Ročica. Sicer pa so bile vse usnjarne ob potokih ali rekah, saj so potrebovale tehnološko vodo, voda pa jim je gnala tudi potrebno mehanizacijo, ki so jo premogli le močnejši usnjarski obrtniki ali mali tovarnarji. Danes ni več majhnih usnjarn, v Sloveniji jih je le kakih pet, ki pa so pravi industrijski giganti. Ti pa potrebujejo veliko kož. In kje jih dobijo?
Dobili naj bi jih doma, ker pa jih je doma premalo, jih uvažajo. K manjšemu odkupu je gotovo pripomogla cena kože, ki je smešno nizka. Kot je znano, je pri nas največji, če ne edini, zbiralec kož Ko-teks Tobus iz Ljubljane, ki ima svojo odkupno mrežo razvejano po vsej Sloveniji. Ta mreža pa je precej redka. Tako na območjih Ljutomer—Radgona, Lenart —Radgona, podobno je na drugih, ni zbiralnice kož. Res bi bilo nesmotrno odpirati več zbiralnic skozi vse leto, dalo pa bi se to v zimskem času, ko je na podeželju največ kolin. Zbiralnice bi lahko imeli priložnostni zbiralci, kot je to za gozdne in druge sadeže. Toda, kot nam zatrjuje eden izmed zainteresiranih za tako zbiranje kož, mu občinski organi tega ne dovolijo. Ta primer je iz občine Ljutomer, morda je podobno v drugih občinah.
Zaradi nizke cene, saj stane kilogram prvorazredne svinjske kože le 110 dinarjev, mnogi mečejo kože v smeti. Kot nam je povedal priložnostni mesar iz Negove Anton Ploj, od Negove do Gornje Radgone, kjer je najbližja zbiralnica, stane avtobusna vozovnica 1.200 dinarjev, za kožo pa lahko dobi prodajalec v najboljšem primeru le 1.000 dinarjev. Že pri plačilu voznine ima izgubo, kaj šele, če bi si računal čas. Včasih seje za kožo dalo iztržiti toliko, da so s tem plačali mesarja, danes pa bi za mesarja morali prodati kar osem kož.
O odkupu kož smo se pogovarjali tudi z Dragico Zamuda, ki vodi odkupno postajo Koteks Tobusa v Gornji Radgoni na Lackovi cesti. Ta nam je povedala, da v zadnjem času dobivajo vse manj kož od zasebnikov, ki, kot je znano, ne koljejo manj prašičev kot v preteklosti, celo več, saj so sedaj koline tudi poleti. Toda kož ni. Tudi ona je mnenja, da sedanja cena ni spodbudna. Ni pa tudi prav, da Koteks plačuje zasebnikom manj kot družbenemu sektorju. Razlika, pri kilogramu je 15 dinarjev pri prašičjih kožah, pri govejih je občutno večja, kar sicer ni veliko, vendar to ni pošteno do rejcev.
Znano je, da moramo kože uvažati, ni pa znano za kakšno ceno. Znano pa je, da moramo za uvožene kože dati devize, ki bi jih lahko namenili za potrebnejše surovine, katerih doma ne moremo izdelovati. Zato bi moral zbiralec, če že ima odkupno mrežo, poskrbeti tudi za boljšo ceno, in, kot predlagamo, tudi gostejšo mrežo zbiralnic, zlasti v času množičnih kolin, to je pozimi.	Ludvik Kramberger
rHHBH     
Več kot so načrtovali 
I— V Pomurju so to jesen s pšenico in ržjo za trg zasejali I 11.462 hektarjev polj. Od tega z merkantilrio pšenico in ržjo I 11.162 hektarjev. V družbenem sektorju so žitu ob jesenski se-  tvi namenili 2.447 hektarjev in republiški plan setve izpolnili
1100,4-odstotno. V zasebnem sektorju so pogodbeno za tržišče s m pšenico in ržjo zasejali 8.713 hektarjev in tako republiški plan- I izpolnili 100,9-odstotno. V družbenem sektorju pa so s semen- J rsko pšenico zasejali še 300 hektarjev polj in tako plan setve iz-
polnili 111-odstotno.	Boris Hegediiš J
Že poročilo o uresničevanju programa za varen in urejen železniški promet je vzbudilo precejšnjo pozornost delegatov na skupščini temeljne skupnosti za železniški in luški promet v Murski Soboti. V svojih razpravah so predvsem opozorili, da se vlagajo velika sredstva v obnovo tirov in da bi temu morali prilagoditi hitrost vlakov, ki je pri nas zdaj okrog 60, v svetu pa že 200 in več kilometrov na uro. To je seveda odvisno od železniške proge, vlečnih sredstev in drugih naprav, ki zagotavljajo brezhiben potniški promet. Z zadovoljstvom so ugotovili, da je obnova proge od Ormoža do Ljutomera že opravljena in da je zdaj na vrsti odsek proge do Murske Sobote. Prav tako se obnavlja del proge med Ljutomerom in Gornjo Radgono, ki je dostavni tir za tamkajšnjo industrijo. V Pomurju bo možno zagotoviti hitrost vlakov 80 kilometrov na uro in osni pritisk najmanj 20 ton. Z manjšimi posegi pa bi to hitrost lahko dvignili kvečjemu na 100 kilometrov na uro, vendar je marsikaj odvisno od denarja, ki ga železnici močno primanjkuje.
Gospodarski položaj Železniškega gospodarstva Ljubljana je namreč letos slabši kot leta poprej in če se v železniškem prometu ne bo nič spremenilo, bo do konca leta ustvarilo skoraj 56 milijard dinarjev izgube. In to kljub temu, da železničarji delajo več in da uresničujejo svojo politiko poslovne železnice. Glavni vzrok vidijo v neuresničeni politiki cen železniških prevozov, saj ravno cenovna neskladja, predvsem pa administrativna prepoved zveznega izvršnega sveta, ki ne dovoljuje utemeljenega povi-
RAZGOVOR O POLOŽAJU TOZDOV RADENSKE
KLJUB VSEMU RAZVOJ
Radenci so pred kratkim prejeli priznanje za najlepše urejen kraj v Sloveniji. K temu je gotovo veliko prispevalo Naravno zdravilišče Radenci, saj so v minulem letu obnovili Veliko terapijo, vodomete, zelenice in nasade — vse to pa prispeva k lepši podobi kraja.
Tudi v prihodnje načrtujejo v Radencih nekaj sprememb. Prva izmed številnih nalog je, da preselijo pitno dvorano ponovno v nekoč znano in priljubljeno »stekleno dvorano«. Tu je še Ljubljanski dom, katerega usoda še ni dokončno znana. V Radencih pa je celoten razvoj odvisen od rezultatov raziskav, ki bodo povedali, ali je tudi tukaj v globinah zdravilna termalna voda. Čeprav je še vedno nejasna usoda predlagane združitve s Ptujskimi toplicami (nekateri posamezniki ji namreč močno nasprotujejo), pa je sedaj že končno odločeno, da bodo spomladi 1988. leta začeli obnavljati fizioterapijo v Moravskih Toplicah. V ceno 4 milijarde dinarjev je
je bilo za 5,10 milijona dinarjev. Ker smo zadnji v verigi podražitev, smo bili prodajalci tudi tokrat deležni neumestnih pripomb, ki pa smo jih — kot ob prejšnjih podražitvah — zdržali.«
Ivo Tivadar, direktor ljutomerskega Tehnostroja: »Čeprav še ne vemo, natančno kaj vse skupaj pomeni za naš delovni kolektiv, pa je že jasno, da ne moremo biti preveč zadovoljni. Osnovni reprodukcijski material (vse vrste jekla) se je namreč podražil
POUKREPNA MINI ANKETA
za 60 odstotkov, ob tem pa smo morali celo za 26 odstotkov znižati cene dvema našima izdelkoma — gre za dva tipa štiritonskih enoosnih prikolic. Kakšnih notranjih rezerv ta čas ne vidim. Vseeno pa bomo do konca leta še nekako zakrpali luknje, ki bodo nastale. Veliko bolj pa me skrbi načrtovanje in nato poslovanje za leto 1988. V takih razmerah je nemogoče umestno načrtovati. Vsekakor pa v Tehno-stroju ne bomo vztrajali na zdajš
njih programih, če bomo uvideli, da s proizvodnjo drvimo v izgubo. Nujni bodo tudi izdelki, ki bodo novi in z drugimi imeni. Na splošno težko verjamem, da bodo ukrepi kaj bistveno pomagali, bojim se; da bomo na koncu spet ugotavljali, da smo skušali urediti cenovna neskladja, pa nam ni uspelo.«
Helena Podlesek, naključna nakupovalka na bencinskem servisu na Tišinski ulici v Murski Soboti: »Za nove cene sem zvedela naslednji dan, ko je prišla ob osmih na obisk hčerka. Vedela sem, da bodo Odločitve izvršnega sveta znane že v noči s sobote na nedeljo. Toda tako dolgo se mi ni ljubilo čakati, ker kaj dobrega nisem pričakovala. Vse to se bo gotovo krepko poznalo na standardu, predvsem mladih in ne nas, ki že imamo družino in njen proračun. Najbolj meje prizadela podražitev hrane in električne energije. Bencina niti ne toliko, ker se temu da izogniti. V tem desetletju sem imela prvič srečo in sem napolnila rezervoar z gorivom prav pred podražitvijo, v soboto. Pa še to se je zgodilo naključno, ker sem iskala tekočino proti zamrzovanju. Sicer pa vse skupaj ne bo veliko pomagalo, ker se vsak dan vozim v službo.«
Bojan Peček
šanja cen, najbolj otežuje položaj slovenskega železniškega gospodarstva. Zato so skoraj povsem ustavljena vlaganja v enostavno in razširjeno reprodukcijo ter celo nekatera nujna vzdrževalna dela. Denarja primanjkuje tudi za nakup lokomotiv, vagonov in rezervnih delov.
Zato so delegati podprli prizadevanja železničarjev za rešitev njihovega nezavidljivega položaja, saj tudi kot uporabniki čutijo, da se kakovost storitev vse bolj slabša. Če ne bomo nadaljevali z vlaganji in posodabljanjem železnice, predvsem pa spremenili odnosa do te pomembne prometne dejavnosti, nam resnično preti razpad sistema. To pa pomeni, da bodo vlaki vozili počasneje,
manj jih bo in promet se bo še bolj preusmerjal na naše slabe ceste, kjer so storitve mnogo dražje. S tem pa tudi končna cena izdelka, ki ga plača potrošnik. Pomembno je, da so na skupščini temeljne skupnosti za železniški in luški promet v Murski Soboti podprli predlog sprememb in dopolnitev zakona o prispevku za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije ŽG Ljubljana v letih 1987—-1990 za leto 1987. Po njem se bo prispevek povišal za 0,6 odstotka, kar pomeni po novem 2,4 odstotka. Slovenski izvršni svet pa je zvez-«-nemu predlagal spremembo odloka o zadrževanju cen železniških prevoznih storitev.
Milan Jerše
KOMPROMIS NA »KIRURŠKI« CESTI
Srečevali se bodo traktorji in reševalci
Pri tako obsežnem in zahtevnem projektu, kot je kirurški blok v Rakičanu pri Murski Soboti, doslej največji objekt družbenega standarda v Pomurju, se težavam in zapletom ni bilo mogoče izogniti. Ob ugotovljenih pomanjkljivostih, nedokončanih delih in manjkajoči dokumentaciji je v zadnjem času veliko govora o nesporazumih o dovozni poti do kirurgije, ki naj bi sicer sodila v zaokroženi bolnišnični kompleks. O tem smo se razpisali v prejšnji številki našega časnika, tokrat pa dodajamo izjavo/
vključena tudi gradnja drugih -nujnih prostorov, npr. restavracije, kuhinje in drugega. Z deli naj bi končali oktobra, prav tako pa bodo že jeseni prihodnje leto začeli graditi nov hotel z 250 posteljami, ki ga bodo končali 1989. leta. V Banovcih so septembra začeli prodajati tudi posteljne zmogljivosti (zaenkrat le 42 postelj), v prihodnje pa bodo to kopališče razvijali kot nudistični kamp s termalno vodo. Ker je gradnja novega zimskega bazena predraga, bodo zaenkrat sedanji zunanji bazen z vročo vodo povezali s stavbo s steklenim hodnikom, bazen pa ogradili (podobno kot v Moravskih Toplicah pred leti).
Bernarda Peček
Pozitivni na račun plač
Vse ekonomske kategorije, na podlagi katerih se računa uspešnost gospodarjenja, po devetih mesecih gospodarjenja v občini Ljutomer zaostajajo za resolucij-skimi prizadevanji. Kljub temu pa v tem obdobju nobena od organizacij združenega dela ni poslovala z izgubo. To pomeni nekaj: v tistih organizacijah, ki so na tako imenovani pozitivni ničli in v katerih je povprečni osebni dohodek pod občinskim povprečjem, so pozitiven rezultat dosegli le zato, ker so z nižjimi osebnimi dohodki ustvarili pogoje za odpravo izgube. Vprašanje je, če je takšna politika gospodarjenja tudi dobra. V razpravah o gospodarjenju je bilo slišati več mnenj, recimo, da bi bilo bolje, če bi bili osebni dohodki boljši in bi delovna organizacija prikazala izgubo, kajti na ta račun bi morali pripraviti tudi ukrepe za izboljšanje gospodarjenja. Le-ti bi, če bi jih dosledno izvajali, v celoti odpravili motnje v gospodarjenju in s tem tudi boljšo in brezskrbnejšo prihodnost. Ob boljših osebnih dohodkih pa bi bili delavci bolj pripravljeni več in bolje delati.
In kakšni so ti devetmesečni rezultati?
Namesto 2,7-odstotne rasti zaposlovanja so v občini dosegli le 0,8-odstotno rast. V gospodarstvu je bilo zaposlenih 22 delavcev manj kot v decembru 1986, v negospodarstvu pa 17 delavcev več. Zasebni sektor je zaposlil kar 50 delavcev več, kot jih je bilo ob koncu decembra. Delež izvoza v celotnem prihodku ostaja na ravni lanskega, to je 8,6 odstotka, industrijska proizvodnja pa je porasla za 2 (načrtovana je 4—5-odstotna rast). Čeprav so v tem gospodarskem obdobju prišle spremembe v obračunskem obdobju, pa se omenjeni podatki le dajo primerjati, zato lahko tudi ocenimo, da je gospodarjenje v občini Ljutomer slabše, kot je bilo načrtovano.
Še v najtežjem položaju je kmetijstvo, ki pa na občinski ravni (razen reorganizacije) ne bo moglo narediti dosti, zato bo preko odgovornih (izvršni svet, politične organizacije) moralo pritisniti na republiške in zvezne organe.
Dušan Loparriik
razpravo predsednika osrednjega gradbenega odbora Geze Bačiča. Na zadnji seji odbora je namreč v tej zvezi dejal: »Gradbeni odbor sem opozoril, da je treba najti sporazum v sodelovanju s KS Rakičan. Pri tem naj prevladujejo argumenti in kulturen dialog. Sila ne pomaga in, oprostite, če v šali povem, tudi odred milice ne. Najbrž vsi dobronamerni krajani, naj so funkcionarji ali ne, sprejemajo bolnico za svojo. Ne razumem, kako je ne bi sprejeli. Končno jim lahko hitreje pomaga in bolj koristi kot tistim, ki smo oddaljeni. Mislim, da sta možni dve rešitvi: ena je začasna in morajo biti Rakičanci z njo seznanjeni, druga dolgoročna, za kar se je treba organizirati. Ve se, kdo je za to pristojen: občinske družbenopolitične organizacije, KS Rakičan in bolnišnica. Nihče naj ne pričakuje, da se bomo s problemom ukvarjali v gradbenem odboru ali na republiškem inšpektoratu. Vsak mora svoje probleme reševati tam, kjer nastajajo.«
Na vidiku je torej kompromisna rešitev, ki je tik pred otvoritvijo kirurškega bloka še najbolj razumna. Dokler ne bo urejena druga, stalna dovozna pot za Kmetijsko gospodarstvo Rakičan in rakičanske kmete, ki imajo na tem območju kakih 90 hektarjev obdelovalnih površin, naj bi uporabljali za prevoze s traktorji in delovnimi stroji asfaltno cesto, ki je sicer namenjena za potrebe bolnišnice. Dotlej pa se kaže pametno in človeško sporazumeti, brez prisile in groženj, ki utegnejo samo še dodatno po nepotrebnem zapletati zgolj eno od številnih infrastrukturnih tegob bolnišničnega kompleksa v Rakičanu.	Branko Žunec
RADENCI
Petek dela prost dan?
Vsi tozdi Radenske z izjemo Tovarne polnilne opreme so v minulih mesecih kar dobro poslovali. Vseh zaposlenih je 2539, v desetih mesecih so napolnili 152 milijonov litrov mineralne vode (kar je 3,5 odstotka več kot lani) in 52 milijonov litrov brezalkoholnih pijač (6,6 odstotka več kot lani). V vseh gostinsko-turističnih organizacijah združenega dela je bilo 349 tisoč prenočitev gostov, od tega 110 tisoč tujih.
V tozdu Mineralna voda bodo v kratkem namestili novo polnilno linijo za polnjenje pol- in če-trtlitrskih steklenic. Tako bodo ugodili željam gostincev v večjih turističnih krajih, saj je v času glavne turistične sezone največje povpraševanje prav po steklenicah mineralne vode v takih količinah.
V petek, 13. novembra, je polnjenje mineralne vode stalo. Tokrat pa ni bil vzrok prekinitev dela, ampak polna skladišča te osvežilne pijače. Zaradi varčnega izkoriščanja prostorov, zaposlenih in energije so se odgovorni v tozdu in DO dogovorili, da bo v primeru polnih skladišč (torej zadostnih zalog) petek dela prost. Ob petkih bo ustavljena celotna proizvodnja, delavci bodo koristili proste ure ali pa delali 'kaj drugega. Tako bodo polnilne linije vključene le štiri dni na teden.
Bernarda Peček
VESTNIK, 19. NOVEMBRA 1987
STRAN 3
Laboratorij za direktorje evropskega kova
Direktor dela tisto, kar je nujno, ne kar je pomembno. (Peter Drucker)
Kako je pri nas z umetnostjo vodenja? Kako rešiti krizo slabega vodenja — to je naslov študije, ki jo je že pred desetletjem napisal vodja ameriške konzultantske organizacije Ic-zak Idizes in je letos izšla pri zagrebškem Globusu. V njej najdemo metaforična, prav eksotična imena za štiri osnovne ekstremne sloge vodenja v gospodarstvu: osamljeni kavboj, birokrat, požigalec in supersle-dilec. Vprašanje smo pred kratkim postavili direktorici Centra za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije na Brdu pri Kranju, dr. Danici Purg, ki se je v Murski Soboti pogovarjala s pomurskimi poslovneži in kadrovskimi delavci.
(Ustanova, ki usposablja vodilne delavce v gospodarstvu ne samo da dopolnjuje sedanja standardna znanja, temveč naj daje nova znanja in metode, nove načine in vzorce razmišljanja in obnašanja, da bi se neizbežne spremembe v gospodarskem razvoju dogajale čim manj krizno in čim bolj programirano.)
NI JUGOSLOVANSKEGA SLOGA VODENJA
»Na tem področju smo šele na zečetku, kar je tudi logično, saj smo ga v naši samoupra-vljalski ideologiji rahlo zanemarili. Ugotavljamo pa, da se moramo vse bolj prilagajati izvozni usmeritvi, kar pomeni, da moramo temu ustrezno usposabljati kadre. Tisti, ki vodijo, morajo imeti ob tehničnih, ekonomskih znanjih, znanjih s področja upravljanja in vodenja organizacije ter tujega jezika še nekatere druge potrebne lastnosti. Gre za pripravljenost za sprejemanje odgovornosti, sposobnost brez oklevanja drugim naložiti odgovornost, stabilnost v vedenju in prilagodljivost v odzivanju na objektivno pogojene spremembe in motnje, željo po napredku, izpopolnjevanju in učinkovitosti. Najustreznejši načini izobraževanja so kratki specializirani seminarji in tečaji, kjer nudimo tovrstnim kadrom tista znanja, ki jih na fakultetah, ki so jih opravili, ne dobijo,« nam je pojasnjevala Purgova in pristavila: »Jugoslovanskega sloga vodenja ni. Je še v povojih.«
Kakšno je v tej zvezi poslanstvo omenjenega centra oz. šole za »socialistični top management«?
»Novi program smo sprejeli pred dvema letoma in ga letos začeli uresničevati. V njem je poudarek na praksi, na povezanosti teorije s prakso, zato je polovica predavateljev uspešnih direktorjev, saj hočemo dokazati, da se da tudi v času krize dobro upravljati. Nekateri uspešni primeri to potrjujejo. Tretjina profesorjev je iz tujine in sicer za tista področja, za katera pri nas ne najdemo dovolj usposobljenih strokovnjakov. Imamo sedemtedenske seminarje, ki so v bistvu neke vrste laboratorij za proučevanje znanj s področja vodenja in upravljanja: letos sta bila dva in z njimi mislimo nadaljevati. Pogoji za sprejem v tak tečaj so znanje tujega jezika (angleščine ali nemščine), starost manj kot 35 let in opravljena fakulteta. Gre pravzaprav za tečaj za perspektivne kandidate za vodilna delovna mesta, ki bi jih morala imeti sleherna delovna organizacija. Izvajamo še osemdnevne tečaje za vodilne delavce z večletnimi izkušnjami in tako imenovane aktualne seminarje od enega do pet dni. Prihodnje leto bomo z vsem tem nadaljevali in skušali biti
GD Kruplivnik
Kolo časa se neustavljivo vrti in če smo pred kratkim poročali o prevzemu novega gasilskega avtomobila, je tokrat naslednja dobra novica, da so se gasilci ob pomoči mladincev in ostalih vaščanov zavzeli za ureditev garaže v stari osnovni šoli. Graditev garaže je bilo ključno vprašanje za nadaljnji razvoj gasilskega društva, ki pa so ga s pomočjo strpnosti in medsebojnega sporazuma rešili. Kljub majhnemu številu prebivalcev kaže, da so tu še ljudje, ki jim ni žal truda, tudi ko gre za družbeno imovino.	Š. L.
inouuuie
še kakovostnejši, tudi tako, da bomo za predavatelje pridobivali naše rojake — strokovnjake po svetu. Vzemimo samo direktorja McKinsey inštituta za Nemčijo, ki je Slovenec in je pred časom predaval pri nas o dejavnikih uspešnega podjetništva. Bilo je imenitno predavanje in ga bomo še ponovili. Precejšen poudarek bomo dali projektnemu vodenju, logistiki, izvoznemu marketingu, organizaciji lastnega dela vodilnega delavca, financam za nefinan-carje. Pripravili bomo seminar o organizacijskem razvoju in motivaciji znanega nemškega strokovnjaka z univerze v Miinchnu, seminar o vlogi informatike v kadrovski politiki, seminarje o tehnoloških trendih, tehnoloških spremembah in vlogi vodenja, o trendih v svetu pri upravljanju kakovosti, uvajanju informacijskih tehnologij v ozdih in številne druge seminarje. Še posebej imeniten je projekti in razvoj, ki ga vodi dr. Hauc iz Maribora, in o komuniciranju.« KAJ PA »UČEČA SE PODJETJA« IN ŽENSKE KOT POSLOVNEŽI?
(Evropski način študija temelji na delu majhnih skupin; podobne metode dela razvijajo šole v vzhodnoevropskih socialističnih deželah, kjer je tovrstno izobraževanje veliko bolj razvito kot v Jugoslaviji. Znano je dejstvo, da je tudi Kitajska v zadnjih letih, ko se je začela odpirati v svet, ob pomoči razvitih dežel, ustanovila devet manežerskih šol. Te imajo samosvoj način dela, za katerega je značilna velika usmerjenost v praksi. Slušatelji so le 14 dni na seminarju, nato pa postane--jo svetovalna skpina direktorju določenega podjetja. Po tem stažu v podjetju se vrnejo na seminar, kjer ovrednotijo svoje delo, dobijo nekaj novih funkcionalnih znanj in odidejo še na šestmesečni staž v neko evropsko podjetje.) Dr. Purgova: »V svetu so taka podjetja tako razvita, da so nekatere šole v njihovem okviru še kakovostnejše od recimo Harvard Biznis Scool, ki je najbolj znana na tem področju. Ni še dolgo, odkar sem brala raziskave, da so nekatere velike organizacije kakovostno že presegle omenjeno šolo za vodenje in poslovno politiko. Mislim, daje tudi pri nas nekaj takih zametkov. Poznam Gorenje, slišala sem za Krko in verjetno jih je še več, ki so prizadevne na tem področju. Problem je v tem, da imamo v Sloveniji malo učiteljev, predavateljev in jih bo še treba vzgojiti, da bi se mogli s tem ukvarjati.« Direktorico šole za »socialistični top management« na Brdu pri Kranju smo še vprašali, kako je z ženskami v poslovnem svetu. »Po svetu ugotavljajo, da bo leta 2000 premalo kadrov za vodenje in zato v zadnjem času velja velika pozornost usposabljanju ženske za prevzem teh funkcij. Veliko je seminarjev o ženskah v menežmentu in tudi pri nas bomo prihodnje leto pripravili dva taka tečaja za mediteranski bazen ter posvet o tem, kakšna je vloga in položaj slovenskih žensk, ki so postale direktorice. Znano je, da je pri nas skoraj polovica delovne sile ženske. Pričakovali bi, da jih bo veliko na vodilnih delovnih mestih, pa ni tako. Okrog 10 odstotkov vodilnih delavcev je žensk, kar je v primerjavi z drugimi deželami v svetu veliko, v primerjavi s tem, koliko jih je pri nas zaposlenih, pa malo.«
Branko Žunec
Bravo,
Če bi sodili po tem, da je v Pomurju prišlo do prve >uradne< predstavitve dosežkov učencev osnovnih in srednjih šol v lanskem šolskem letu — to sta preteklo sredo skupaj storili občinska izobraževalna in občinska raziskovalna skupnost Murska Sobota — potem bi lahko rekli, da smo naposled le začeli namenjati mladim raziskovalcem v šolah večjo pozornost.
Na slovesno in delovno srečanje, ki so ga pripravili na Srednješolskem centru tehniško-pe-dagoške usmeritve Murska Sobota, so bili povabljeni vsi učenci, ki so na republiških in zveznih tekmovanjih iz poznavanja posameznih predmetov (matematika, kemija, fizika, zgodovina, nemški jezik) ter na tekmovanjih mladih tehnikov in republiškem srečanju Gibanje znanost mladini ter 20. festivalu dela mladine Jugoslavije dosegli prva tri mesta. In teh učencev je bilo kar precej. To je spodbudno; poleg učencev pa so lahko na dosežene uspehe ponosni tudi njihovi mentorji. Kdo bi si, denimo, mislil, da se bodo nekateri vrnili s tekmovanj kot republiški in celo državni prvaki! V prvem primeru je to uspelo Darku Veberiču, učencu 8. razreda OŠ Dane Šu-menjak Murska Sobota, in sicer je na republiškem tekmovanju iz-matematike osvojil zlato Vegovo priznanje. Prvo mesto na državnem tekmovanju srednješolcev iz fizike pa je osvojil Igor Zrinski, učenec Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve. Prav tako državni prvaki so po-
—LENDAVA
KDAJ DOM OBRTNIKOV?
V lendavski občini je tačas 280 obrtnikov in približno toliko pri njih zaposlenih delavcev. Poleg tega pa ima 80 občanov še dovoljenja za popoldansko opravljanje obrtnih storitev. Redni obrtniki so povezani v občinskem obrtnem združenju, »popoldan-ci« pa so prepuščeni sami sebi, čeprav jih ni malo, ki ustvarjajo višji prihodek kot marsikateri redni obrtnik. Po tem se zdi logično, da se jim godi krivica, ker niso organizirani. Prav zaradi tega je vzniknila pobuda, da bi tudi te obrtnike vključili v obrtno združenje. Najbrž bi tako laže reševali svoje probleme, več pa bi se jih tudi odločilo za redno obrtno dejavnost. O tem predlogu so redni obrtniki razpravljali na svojbm zboru, vendar zamisli niso podprli. Tudi republiška zveza obrtnih združenj se ne navdušuje, da bi bili popoldanski obrtniki člani te stanovske organizacije. Ne glede na tako stališče pa je na Primorskem kar nekaj obrtnih združenj, kjer so člani tudi obrtniki, ki opravljajo obrt kot dopolnilno dejavnost.
Nedeljski zbor obrtnikov v Lendavi sicer ni bil sklepčen, kljub temu pa odklonilno stališče preseneča. Toliko bolj, ker so se na popoldanske obrtnike spomnili, ko so govorili o virih zbiranja sredstev za dom obrtnikov: le-ti naj bi skupaj prispevali 4 milijone dinarjev oziroma posameznik 50 tisoč dinarjev. Redni obrtniki pa naj bi primaknili vsak po 100 tisočakov, in sicer v dveh obrokih. Stroške prispevka bo mogoče uveljaviti kot odbitno postavko v davčni napovedi. Seveda pa je vse to za zdaj še ideja, katere izhoda ne želimo napovedati.
Dodamo naj le, da združenje obrtnikov lendavske občine tudi zdaj, čeprav nima svojega doma, ni na prostem, ampak ima upravne prostore (okrog 100 kvadratnih metrov) v Mohorjevi ulici v spodnjih prostorih stanovanjskega bloka. Res pa je tudi, da člani združenja obrtnikov ne bi sami financirali gradnje obrtnega doma, ampak bi bili le sov-
Restavracija
POZD » REPOVŽ « Domžale
Kopališka 3	® (061) 721 - 279
Dobro vpeljan kolektiv
sprejme
v svoje vrste
KUHARJA-ICO
KUHARJA-ICO PRIPRAVNIKA
Končana gostinska šola z željo za kakovostnim delom v kuhinji po izbiri (a la carte).
Nudimo možnost poklicnega izobraževanja in OD po dogovoru.
mladi raziskovalci
stali Davorin Zemljič na tekmovanju bodočih strojnih tehnikov v okviru 20. festivala dela mladine Jugoslavije, Miran Mekicar na istem festivalu na tekmovanju bodočih strojnih ključavničarjev (oba SCTPU), Simona Papič, Vito Horvat in Sandra Grčar (vsi OŠ Edvard Kardelj M. Sobota) na tekmovanju mladih tehnikov z motornimi čolni, Robert Ren-gel na istem tekmovanju in prav tako učenec OŠ Edvard Kardelj, Simona Zavec, Matej Gruškov-njak in Tomaž Zavec (ista šola) na tekmovanju v proizvodnem delu ter Marjeta Kofjač in Vera Roudi (ista šola) na zveznem tekmovanju o prečiščevalnih napravah. Srečko Čemela, prav tako učenec OŠ Edvard Kardelj, pa je postal republiški prvak na tekmovanju mladih tehnikov. Če bi naštevali še druga in tretja mesta, pa bi bil seznam skoraj predolg. Žal pa med prvimi tremi nismo zasledili nobenega učenca iz kakšne šole izven Murske Sobote. Kaj to pomeni? Ali se niso udeleževali tekmovanj ali pa zaostajajo v znanju in spretnostih? Če bi lahko dali pritrdilen odgovor na zadnje vprašanje, potem je na >podeželskih< šolah nekaj hudo narobe. Pa upajmo, da ni tako.
Poleg drugih gostov se je omenjene razglasitve rezultatov in srečanja z najuspešnejšimi učenci udeležil tudi namestnik predsednika republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost Emil Milan Pintar, ki je mladim raziskovalcem še posebej čestital in med drugim dejal, da je dobilo
lagatelji, kajti dve tretjini od 500 kvadratnih metrov skupnih površin novogradnje bi financirala lendavska obrtna zadruga Lindau. Ih ker zadrugo sestavljajo obrtniki (seveda ne vsi), bi bil dejanski prispevek posameznih obratovalnic velik.
Ali bosta obrtno združenje in obrtna zadruga dobila nove prostore, je težko povedati, saj tudi tisti obrtniki, ki so prišli na zadnji zbor, v veliki večini niso prišli z besedo na dan, ampak se bodo za ali proti odločili šele v pisni izjavi. Na zboru so namreč sklenili, da bodo vsem obrtnikom
SEJA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE GORNJA RADGONA
Kršitelji dogovora
Sredino popoldne (11. novembra) je bilo za člane Izvršnega sveta SO Gornja Radgona kljub Martinu delavno. Izvajanje ukrepa družbenega varstva, uresničevanje družbenega načrta, poslovanje v devetih mesecih in uresničevanje družbenih usmeritev pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke — vse to so bile teme, kjer je bilo res o čem razpravljati.
Dopoldne je zasedal odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter ugotovil, da je v radgonski občini večji kršitelj Mercator Sloga. Ker so si v minulih mesecih izplačali preveč, bodo morali do'konca leta (torej v dveh mesecih) vrniti kar velik znesek. Pri tem pa grožnje, da bodo trgovci šli na ulice, ne zaležejo kaj dosti — za SDK so pomembne številke. Obračun za obdobje od januarja do septembra je prvič v celoti sestavljen na osnovi novega obračunskega sistema — to pa pomeni, da se v sedanjih pogojih visoke inflacije prikazujejo resnične višine ekonomskih kategorij, poraba pa mora ustrezati višini dohodka in zmožnosti ozda. Novi obračunski sistem, ki seje delno uporabil že pri polletnih rezultatih, je šele sedaj začel kazati zobe, menijo člani Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj (sestavljalec analize), pomemben dejavnik uspešnosti poslovanja sta proizvodni čas in politika zalog, spreminja pa se tudi položaj družbenih dejavnosti, (žal se slabša). Devet-
znanje za razvoj neke družbe večji pomen kot kapital, s katerim razpolaga. Za primerjavo je navedel Kuvajt (visok narodni dohodek na prebivalca) in Slovenijo (mnogo nižji), ki v tehnološkem razvoju prekaša naftno arabsko državo. Vendar pa znanje, ki si ga nekdo pridobi v tej ali oni šoli, predvsem s področja tehničnih ved, še zdaleč ne zadošča za vse življenje, kajti polovica informacij zastari že po približno petih letih. Zato si je treba znanje nenehno dopolnjevati z novimi spoznanji. Če je bil, denimo, bencinski motor nekoč >ču-do< in so se o njem v šolah učili skoraj tri mesece, zadošča danes za to.snov le kakšna ura pouka. In večji problem, kot narediti neki stroj, postaja, kako z njim upravljati. Vendar pa znanost lahko postane tudi nevarnost za človeka, če se z njo preveč oddalji od fizičnega (realnega) sveta, če pride do proizvodnje takšnih izdelkov, ki so nevarni za prostor, v katerem živimo, oziroma če s proizvodnjo onesnažuje zrak, vodo . . .
Da bi mlade raziskovalce v občini Murska Sobota še bolj spodbudili k nadaljnjemu delu, bodo v kratkem zanje pripravili nagradno ekskurzijo v Inštitut Jožef Štefan v Ljubljani. Mentorjem pa bodo, če bo obveljal dogovor, ki so ga sprejeli na tem srečanju, zagotovili vsaj polovico sredstev za udeležbo na strokovnih seminarjih doma in v tujini. In prav je tako.
Jože GRAJ
poslali pisno obrazložitev pobude o gradnji doma, način financiranja, čas gradnje itd. K temu zapisu naj še dodamo, da so se nekateri obrtniki upravičeno spraševali, ali je sedanji čas naklonjen gradnji domov in čemu novi, večji prostori, ko sedanji niso polno izrabljeni. Prav pa imajo tudi oni, ki menijo, da ni dovolj, da o obrti in razvoju samo govorimo, ampak je treba za večjo popularizacijo in za družabno dejavnost specializiran objekt. Taka poslopja imajo obrtniki v drugih občinah.
Š. Sobočan
mesečni rezultati so slabši v vseh ozdih. Osnovni vzroki za to so (po ugotovitvah komiteja) naslednji: porast neplačane realizacije, hitrejša rast porabljenih sredstev v primerjavi z rastjo celotnega prihodka, povečanje.ma-terialnih stroškov, zmanjšanje celotnega prihodka, povečanje zalog, povečana obremenitev gospodarstva, hitrejša rast obračunanih in izplačanih osebnih dohodkov v primerjavi z rastjo dohodka, odsev težav v strojni, kovinski in lesni industriji, položaj kmetijstva in prelivanje dohodka na druga področja prek politike cen, zmanjšan obseg poslovanja v posameznih ozdih ter osebni vzroki.
V radgonski občini imajo ob polletju milijardo 300 milijonov izgub zaradi prevelikih zalog pa bodo lahko ob koncu leta še večje. Akumulacija po devetmesečnem obračunu je za 18 odstotkov nižja kot po poletnem obračunu ter za kar 46 odstotkov nižja od akumulacije v enakem obdobju lani.
Položaj družbenih dejavnosti je vse slabši, še huje pa bo v zadnjih mesecih leta 1987, saj seje oktobra prispevna stopnja iz bruto osebnih dohodkov znižala za 2,03 odstotka. Po devetih mesecih so z izgubo končale občinska izobraževalna skupnost (25 milijonov 485 tisoč dinarjev), zdravstvena skupnost (62 milijonov 856 tisoč) ter sis za pospeševanje kmetijstva (21 milijonov 530 tisoč).
Tovarna polnilne opreme in Elrad morata v tridesetih dneh pripraviti predsanacijske programe zaradi finančnih rezultatov, Lina in Avtorad-gona pa sta se za tak korak odločili prostovoljno.
Zaradi novih ukrepov je verjetno tudi radgonsko gospodarstvo v drugačnem položaju, vsekakor pa bo več znano na seji zborov skupščine občine 26. novembra.
Bernarda Peček
Manjše zanimanje za
izobraževanje
Delavska univerza Lendava bo v letošnji izobraževalni sezoni pripravila okoli 20 ražli-' čnih oblik izobraževanja. Že sedaj ugotavljajo, da je zanimanje za izobraževanje manjše, čeprav je cena dokaj nizka.
Tako denimo 80-urni strojepisni tečaj stane 57 tisočakov, 70-urni tečaj za voznike viličarjev 76 tisočakov in 70-urni tečaji tujih jezikov 80 tisoč dinarjev. Ker velikokrat poudarjamo, da bi morali imeti na današnji stopnji tehnološkega razvoja zaposleni več znanja, je podatek, da v delovnih organizacijah lendavske občine še vedno dela 1200 delavcev, ki nimajo dokončane osnovne šole, zgovoren dokaz, da na izobraževanje še vedno gledamo postrani. Delavska univerza je pripravljena vsem, ki niso dokončali osnovne šole, pomagati brezplačno, žal pa je odziv ie minimalen. Tudi v delovnih organizacijah bi bilo dobro zaostriti vprašanje izobraževanja, sicer nas bo čas povozil, posebno na tehnološkem področju.
Jani D.
Sindikat o socialni pomoči z vidika dela
O aktualnih vprašanjih uresničevanja socialne politike so pred javno razpravo govorili tudi na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti.
Uvod je, na osnovi priloženega gradiva, podala predsednica sveta za življenjske in delovne razmere Viola Bertalanič; kot je v razpravi pravilno ugotovila sindikalna sekretarka Danica Cipot, pa bi morali o tej občutljivi temi sindikati razpravljati predvsem z vidika združenega dela, kjer se sredstva ustvarjajo. Kajti med štirinajstimi socialnovarstvenimi pomočmi so prve pravice iz dela in šele za njimi pomoči občanom za preživetje. Za vse pa je potrebno zagotoviti sredstva in vprašanje je, če je delavec v naši občini sposoben prenesti bremena, večina kmečkega prebivalstva pa je ostarela in tako je težko računati na njen delež. Kakor bi bilo v teh časih neumestno dodatno zaposlovati v združenem delu človeka, ki bi vodil evidenco pomoči zaposlenih, ob vseh strokovnih in drugih službah, ki se ukvarjajo s socialnovarstvenimi pomočmi, in svoje-časnem priseganju na socialne kartice, iz katerih naj bi bilo razvidno, kdo je in kdo ni socialni problem, oziroma koliko socialnovarstvenih pomoči (in katerih) je kdo deležen.
.Seveda so pri ugotavljanju upravičenosti do pomoči pomembna tudi mnenja socialno-zdravstvenih komisij v krajevnih skupnostih, vendar jih je zaradi dejavnika privoščljivosti in neza-merljivosti soseda sosedu treba preveriti, za kar imamo posebne službe.
Pri obravnavi informacije o izvajanju samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pravicah občanov v soboški občini se je oglasil tudi predsednik medobčinskega sveta ZSS za Pomurje Milan Utroša, opozoril pa predvsem na dajanje in sprejemanje v zvezi z republiškim gradivom na to temo. »Zavzemati se moramo za enoten pristop k solidarnosti,« je dejal, poudaril pa tudi, da je osnova socialne varnosti le tak gospodarski sistem, ki bo zagotavljal nove zaposlitve in pravice iz dela. Tej znani pripišimo še misel iz sindikalnega Poročevalca: »Iluzija je, da lahko socialna politika sama s svojimi mehanizmi zagotovi socialno varnost delavcev.«
Brigita Bavčar
STRAN 4
VESTNIK, 19. NOVEMBRA 1987
kmetijska panorama
Večji pridelek, slabša kakovost
Temeljna zadružna organizacija Dobrovnik
November se je nagnil v drugo polovico in pridelovalci bi mora-li-že pospraviti letošnji pridelek sladkorne pese. Žal se je zaradi slabega vremena spravilo nekoliko zavleklo in na poljih je še nekaj pridelka. Zaradi obilnejših padavin v minulem tednu stroji niso mogli na njive in peso so ponekod pobirali tudi ročno. Kot so nam povedali v Tovarni sladkorja v Ormožu, bo v teh dneh pospravljen še zadnji letošnji pridelek, predelava sladkorne pese pa je zdaj na višku. Prvič v zgodovini tovarne delajo letos v Ormožu s polnimi zmogljivostmi, v minulem tednu pa je na deponijah čakalo še okrog 90 tisoč ton sladkorne pese, saj so tovarniška skladišča prepolna in vseh količin ne morejo sproti prevzemati. Vendar pravijo, da to pridelovalcev ne sme motiti, saj je ta pesa že prevzeta in tako ne vpliva na plačilo pridelka. Ko namreč pridelovalec odda zadnji pridelek,, podatke takoj računalniško obdelajo, napravijo obračun in že naslednji dan pošljejo pridelovalcu obračunski list. Tovarna v petnajstih dneh pridelek plača kmetijski zadrugi in tako pridelovalci na plačilo ne bi smeli predolgo čakati, pravijo v tovarni.
Letošnji pridelek sladkorne pese je po količini boljši od lanskega, nekoliko slabša pa je vsebnost sladkorja. Na nižji odstotek sladkorja so vplivale neugodne vremenske razmere, predvsem toča,' saj je bila vegetacija prekinjena, zaradi poznega dognojevanja pa pesa na teh površinah vsebuje precej manj sladkorja. Vsebnost sladkorja je na posameznih območjih različna, saj se giblje od I I odstotkov pa vse do 17,16 odstotka, v povprečju pa dosega letos 14,6 odstotka. V to-
PRIHODNOST GORIČKEGA KMETIJSTVA JE V SADJARSTVU
Tudi v pomurskem kmetijstvu še nismo izkoristili vseh naravnih možnosti za doseganje visokih pridelkov. Pa to ne velja le za tradicionalne poljščine, ki se vrstijo v njivskem kolobarju, pač pa predvsem za kulture, ki so primerne za nekatera območja in bi lahko dobro nadomestile dosedanje kulture. Pridelovanje pšenice in nekaterih drugih poljščin je manj primerno in manj gospodarno na hribovitih območjih, kamor sodijo predvsem trajni nasadi. Sadjarstvo je bilo nekoč na Goričkem dobro razvito, sadje pa je dajalo marsikateri kmetiji pomemben dodatni vir dohodka. Od nekdanjih obsežnih sadovnjakov je marsikje ostalo le nekaj dreves, saj za načrtno obnovo še pred dobrimi desetimi leti tako rekoč nihče ni skrbel. Ob Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, ki je na Goričkem uredilo nekaj manjših lastnih nasadov, so se v zadnjih letih temu začeli načrtneje posvečati v Kmetijski zadrugi Panonka, kjer je bil prav iz teh razlogov ustanovljen tudi tozd Sadjarstvo in vinogradništvo. Na Goričkem so ugodne naravne možnosti za razvoj sadjarstva, zato so v kmetijske razvojne programe zapisali, da bodo razvoju sadjarstva na Goričkem namenjali posebno skrb. Prvi rezultati se še kažejo, saj ob obnovi lastnih nasadov v kmetijski zadrugi skrbijo tudi za obnovo nasadov sadnega drevja pri kmetih kooperantih.
VLADO SMODIŠ je v kmetijski zadrugi odgovoren za razvoj sadjarstva pri kooperantih in kot pravi, je narejen predvsem v zadnjih nekaj letih na tem področju že precejšnji napredek. Na Goričkem je veliko površin, ki so tudi neobdelane in mnoge nadvse primerne prav za intenzivne plantažne nasade. Žal obnova ne gre brez težav, saj so mnogi last
varni pravijo, da pridelek sladkorja po hektarju ne bo manjši od lanskega, saj so povprečni hektarski pridelki sladkorne pese višji od lanskih in tako bodo letos v ormoški tovarni sladkorja pridelali okrog 40 tisoč ton sladkorja za slovenske potrebe in nekaj še za madžarske pridelovalce. Slednji namreč že nekaj let pridelujejo sladkorno peso za potrebe tovarne v Ormožu in tudi letos so jo imeli madžarski
Bo črna jelša ogrožena?
Več kot polovico Slovenije poraščajo gozdovi. To nas uvršča med najbolj gozdnate dežele v Evropi. Gozd — lipov list je to le v prenesenem pomenu — je prepoznavni znak, ki ponazarja navezanost našega človeka na prvobitno naravo in zdravo okolje.
Toda naš gozd umira. Novice o umiranju gozdov, ki so še pred kratkim prihajale od sosedov v Srednji Evropi, so danes naša kruta resnica. Ob preveč škodljivih snoveh v zraku gozdove ogrožajo tudi številni posegi v naravo, med njimi izsuševanje obdelovalne kmetijske zemlje ter s tem odvajanje vode in zniževanje talnice.
V Pomurju velja zadnji čas posebna skrb gozdarjev sestojem črne jelše v Mali Polani, ki spadajo med najlepše naravne jelševe gozdove v Evropi. Gozdni revir Polana leži ob desnem bregu potoka Le-dava na površini 414 hektarjev.
Črna jelša ali »prekmurska smreka«, glavna drevesna vrsta dolinskih logov, je ogrožena. To. do 33 metrov visoko drevo, odporno proti vremenskim ekstremom, ki ga ne poškoduje niti divjad, rase predvsem na močvirnatih območjih in tam. kjer je talnica 80 cm nižja kot na drugih območjih Pomurja.
Gozdarje zato skrbi, kako bi na črno jelšo vplivale načrtovane melioracije na poljih ob logu črne jelše. Zato so na pobudo Sisa za gozdarstvo Pomurja imenovali komisijo, ki bo proučila, kaj bi za sestav črne jelše pomenilo izsuševanje okoliških močvirij. V komisiji sisa. ki mora dati soglasje za izvajanje melioracij, so predstavniki spomeniškega varstva iz Maribora, ljubljanske in zagrebške fakultete za gozdarstvo in republiškega inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo. Slednji so si pretekli četrtek že ogledali log črne jelše in bodo po temeljiti študiji, ki bo trajala dalj časa, povedali mnenje stroke, ali bi načrtovane melioracije ogrozile obstoj črne jelše v Prekmurju.
Boris Hegeduš
niki teh površin ostareli in niso pripralvjeni iti v obnovo, pa tudi za prodajo ali oddajo v najem se nočejo odločiti. Takšni kmetje so sicer v večini, vendar je k sreči tudi precej takšnih, ki so dovzetni za novosti in v razvoju sadjarstva iščejo svojo prihodnost. Poljedelstvo na majhnih površinah kmetu ne more zagotoviti primernega dohodka in socialne varnosti, medtem ko intenzivni nasadi dajejo primeren dohodek.
Doslej nam je uspelo v kooperaciji zasaditi že 57 hektarjev trajnih nasadov, pravi Vlado, naša želja pa je, da bi se te površine iz leta v leto še hitreje povečevale. Med sedanjimi nasadi prevladujejo višnje, ki so jih kmetje zasadili na 23 hektarjih, I I hektarjev je jablan, prav toliko lešnikov, črnega ribeza je 9 hektarjev, malin 2 hektarja, imamo pa še hektar nasada industrijskh jabolk.
Okrog 70 odstotkov teh nasadov že rodi, v prihodnjem letu pa načrtujemo, da bomo uredili še 26 hektarjev novih nasadov pri kooperantih. Največ bo jablan in to kar 7,5 hektarja, višnje bomo zasadili na 4 hektarjih, lešnike na petih, po tri hektarje bo malin in črnega ribeza, po dva hektarja pa bo še robid in industrijskih jabolk. Prihodnje leto bomo uredili blizu 9 hektarjev novih nasadov v Križevcih in okoliških krajih, saj so tod ugodne razmere in želimo, da bi se sadjarstvo tudi na tem delu Goričkega začelo hitreje razvijati.
ELEMER H ARI, Križevci: Pred desetimi leti smo se preusmerili v rejo plemenskih svinj in pujskov, vendar so se razmere v tej dejavnosti v zadnjem času tako poslabšale, da začnemo to rejo opuščati. Če smo imeli še pred leti v hlevih od 40 do 50 plemen
pridelovalci zasejano na okrog 2.500 hektarjih.
Sočasno s spravilom pa so že stekle tudi priprave na setev sladkorne pese v prihodnjem letu, saj je potrebno površine že zdaj pripraviti za spomladansko setev. Nekoliko se je sicer zatikalo pri oskrbi z mineralnimi gnojili za jesensko gnojenje, saj so začeli gnojila dobivati prepozno, vse pa je zdaj že tudi nared za sklepanje pogodb. L. Kovač
skih svinj, jih je zdaj ostalo le še nekaj. Cene krmil so že presegle vse razumne meje, cene pujskov jim ne sledijo, nihče pa nas ne more prisiliti, da bi delali z izgubo, ki nam je nihče ne bo pokril.
Večino površin namenjamo koruzi, za kar imamo vso potrebno mehanizacijo, vendar bomo z opuščanjem vzreje plemenskih svinj zmanjšali tudi površine koruze. Ko smo slišali, da želi Panonka na tem območju razvijati sadjarstvo, smo se odločili, da s tem poskusimo tudi na naši kmetiji. Dva hektarja in 30 arov bomo namenili sadnemu drevju, od tega bo dva hektarja intenzivnega, plantažnega nasada jablan in 30 arov ležnikov, če bodo rezultati dobri, pa bomo te površine še povečali. Mislim, da je za začetek to dovolj, saj je v sadovnjaku veliko dela in tudi stroški so precejšnji. Veliko pa si obetamo od proizvodne skupnosti za pridelavo sadja, ki smo jo ustanovili v Križevcih, saj bomo s skupnimi močmi lažje kos zahtevnim nalogam.
SILVO VIDOVIČ, Kuštanov-ci: Pravzaprav moram reči, da nisem domačin iz teh krajev, saj sem se z družino preselil v Ku-štanovce’ pred kratkim. Z ženo sva stanovala v blokovskem stanovanju v Murski poboti, vendar sva si vedno želela, da se preseliva na vas. Predvsem iz ekonomskih razlogov, saj želiva graditi hišo, gradnja na vasi pa je veliko cenejša. Čeprav tudi sam izhajam. iz delavske družine, me je vedno vleklo na kmete, in ko se je ponudila priložnost za nakup dela te kmetije, z-ženo nisva niti malo oklevala. Kupila sva tri hektarje zemlje s hišo in se preselila v ta kraj. Žena je še naprej ostala v službi, jaz pa sem se
Koruza
Kmetje z območja TZO Dobrovnik so letos pridelovali sladkorno peso na 60 hektarjih, kar je največ doslej. V povprečju so pridelali na hektar 40 ton. S količino pridelka so še kar zadovoljni, ne pa z vsebnostjo sladkorja. »Tolažijo« se z ugotovitvijo, da tudi na marsikaterem drugem območju letošnji pridelek ni bil ravno sladek.
Pomembna poljščina na območju Dobrovnika je tudi koruza. Temeljna zadružna organizacija je je letos odkupila 500 ton in tako dosegla načrt odkupa. Tudi pri koruzi je pridelek dober, nekaj hude krvi pa je povzročila vlaga, ki je je pri nekaterih vzorcih celo do 40 odstotkov. To naj bi bila predvsem posledica naglega spravila (nejzrele koruze, da bi bila tako polja čim-prej prosta za jesensko setev.
V tem letu je temeljna zadružna organizacija Dobrovnik odkupila 950 ton pšenice in krepko presegla načrt odkupa. Očitno se pridelovanje pšenice splača. Kmetje pa so se tudi tokrat — ne da bi vedeli, kakšna bo pravzaprav zajamčena odkupna cena pšenice v prihodnjem letu — odločili za pogodbeno pridelovanje. V dobrovniški zadrugi so izdali pridelovalcem 90 ton semenske pšenice, največ sorte dukat, sicer pa so kmetijci zamenjali svojo merkantilno pšenico tudi za sorte pitoma, zelengora in lo-nja. Po vsem tem načrt prihodnjega odkupa — 1.000 ton — ni ' neuresničljiv. Setev je seveda že končana, in glede na to, da je bila opravljena v času ugodnih vremenskih razmer ugotavljajo dober vznik. V času setve je zadru-
odločil za kmetijo. Zemlja pa daje le, če vanjo vlagaš, zato sva se odločila za zelenjadarstvo, predvsem za kumare, korenček in zelje v kooperaciji s Panonko. Ždaj, ko so se ponudile možnosti za razvoj sadjarstva, sem se odločil za sadovnjak. Na desetih arih imamo že zasajene maline, približno toliko-jih bomo še zasadili, na 60 arih pa bomo posadili jablane. Odločili smo se za pridelovanje industrijskih jabolk, saj so za ureditev tega nasada nekoliko ugodnejši pogoji. Sadike so zastonj, kljub vsemu pa bo potrebno še nekaj posojila, saj ureditev nasada danes ni več poceni. Vseeno pa z ženo upava, da nama ne bo žal te odločitve.
AVGUST GOMBOC, Križevci: Ko sem izvedel, da v Križevcih ustanavljajo proizvodno skupnost za pridelovanje jabolk, sem se ji tudi sam pridružil. V njej nas je 8 članov, kar štirje pa smo iz Križevec. Sin je zaposlen v tozdu Sadjarstvo in vinogradništvo, zato odločitev, da uredimo sadovnjak, ni bila težka. Že pred tremi leti smo kupili okrog 60 arov zemlje, kjer je nekjoč že bil sadovnjak, saj smo zaradi primerne lege nameravali na tej površini urediti vinograd. Vendar je to nekako izostalo in ni nam žal, saj so vinogradi v zadnjih letih utrpeli pozebo, letos pa še točo in tako smo izgubili voljo do trte. Zdaj, ko se je ponudila priložnost za razvoj sadjarstva, smo se odločili, da tu zasadimo jablane. Staro drevje smo že izruvali in zemlja je pripravljena za saditev. Čeprav posojilni pogoji niso ravno najugodnejši, smo se vseeno odločili za to naložbo, ki jo bomo z lastnim delom in tudi materialom skušali kar najbolj poceniti.
Ludvik Kovač
na 271 hektarjih
ga dala kmetom v brezplačno uporabo svojo sejalnico.
Na območju katastrskih občin Strehovci in Dobrovnik pa je vse nared za začetek melioracij in zložbe 271 hektarjev zamočvirjenih zemljišč, pretežno travnikov. Dela bodo opravili delavci Vodnogospodarskega podjetja, tozd Hidrogradnja Maribor, stala pa bodo 530 milijonov dinarjev. Izkopali bodo odtočne jarke, položili drenažne cevi, uredili poti, potrosili apno in poskrbeli za založno gnojenje. V ta namen so na dvorišče zadruge že navozili gore
Zavarovanja posevkov in plodov proti toči
V družbenem planu Slovenije velja proizvodnja hrane za eno temeljnih planskih nalog z usmeritvami v dolgoročnem razvoju kmetijske proizvodnje za nemoteno preskrbo ljudi, in to s čim večjo oskrbo z doma pridelano hrano. Prav zaradi tega si je naša družba naložila dolžnost, da nenehno povečuje kmetijsko proizvodnjo. Številni primeri, kot so spomladanske nagle ohladitve, ki izničijo dolgoletni trud mnogih vinogradnikov in sadjarjev in neurja, ki v nekaj minutah poberejo vse, kar je rastlo na poljih, preprečujejo kmetijskim proizvajalcem, da bi dosegli pričakovan pridelek in uresničili dogovorjene naloge.
Pred takimi in podobnimi naravnimi katastrofami se morajo kmetijski proizvajalci ustrezno obvarovati, ker sicer kljub širši solidarnostni pomoči pridejo v neizbežne gospodarske težave.
V tej informaciji želimo spregovoriti o možnosti zavarovanja posevkov in plodov proti toči, saj je le-ta najpogostejša naravna nesreča, ki ^povzroča tudi največjo gospodarsko škodo. Nevarnost, ki jo prinaša toča, z jesenjo sicer mineva, ostanejo pa skrbi zaradi škode, ki io je ob poletnih nevihtah povzročil ledeni bič. Da bi bilo teh skrbi cim manj, se proti tej nevarnosti zaščitimo na dva načina, ki se med sabo dopolnjujeta in zagotavljata kmetijskim proizvajalcem gospodarsko varnost.
Prvi način zaščite, ki smo ga v severovzhodni Sloveniji tudi zakonsko ustrezno uredili, je organiziran sistem obrambe proti toči z raketami srebrovega jodida in ta deluje že od leta 1982. Sistem ima preventivni značaj in njegova učinkovitost se meri v tem, če smo uspeli pravočasno identificirati in preprečiti nastanek točo-nosnega oblaka ter ukrotiti njegovo ogromno energijo. Velikokrat to uspe, zmeraj pa ne in prav leto 1987 je bilo usodno za Pomurje, še posebno za občine Murska Sobota, G. Radgona in Ljutomer.
V tej informaciji imamo namen seznaniti zasebne Kmetijske pridelovalce z drugim načinom zaščite, to je z možnostjo sklenitve zavarovanja posevkov in plodov proti toči prek temeljnih zadružnih organizacij ali s sklenitvijo individualnega zavarovanja pri za-stopmku Zavarovalne skupnosti Triglav.
Čedalje več kmetov se odlbča za zavarovanje svojih pridelkov, posebno po letu 1978, ko je Pomurje prizadelo katastrofalno neurje podobno kot letos. Do takrat je bilo zavarovanih le 600 ha, že naslednje leto čez 3000 ha in v letošnjem letu smo dosegli skoraj 5000 ha zavarovanih površin pri zasebnih kmetijskih pridelovalcih, in to prek temeljnih zadružnih organizacij. Zavarovanje namreč moramo imeti za sestavni del pridelovalnega stroška, ki se nam povrne ob primeru škode v obliki zavarovalnine, ki slehernemu kmetu zagotovi ekonomsko varnost in stabilnost v proizvodnji. V tem letu znaša ta strošek za vse zavarovance v Pomurju, vključno z družbenim sektorjem, 498 mio dinarjev, izplačali pa smo 1.634 mio dinaijev zavarovalnin.
Zavarovalna zaščita kooperacijske pridelave seje najbolj uveljavila v KZ Panonka z izjemo TZO Martjanci in Beltinci, tovrstno zavarovanje pa se ne more uveljaviti na celotnem območju KZ Lendava, v večjem delu občine Ljutomer in Gornja Radgona, čeprav se je v letošnjem letu izkazalo, da nevarnostnim toče niso izpostavljena zmeraj ista območja, kot sicer mnogi razmišljajo, ko se jim ponuja zavarovanje.
V Zavarovalni skupnosti TRIGLAV, Pomurski območni skupnosti menimo, da kljub naporom širše družbene skupnosti, ko je RK SZDL leta 1981 sprejela akcijski program, pri katerem so sodelovali Republiški komite za kmetijstvo, Zadružna zveza Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Zavarovalna skupnost Triglav, nismo naredili vse, še posebno ne v prej omenjenih kmetijskih zadrugah oziroma v TZO. Ob ustreznem sodelovanju kmetijskih pospeševalcev smo delavci Zavarovalne skupnosti TRIGLAV o koristnosti zavarovanja pripravljeni posredovati podrobnejša pojasnila na zborih zadružnikov oziroma zborih občanov.
Na pobudo MS SZDL za Pomurje in vodstva sozda ABC Pomurka se tudi v letošnjem letu Pomurska območna skupnost vključuje v prizadevanja za razširitev zavarovanj in s tem zagotavljanje popolnejše zavarovalne zaščite v Pomurju, za katero je kmetijstvo prevladujoča gospodarska dejavnost. V zavarovanje želimo vključiti celotno kmetijsko pridelavo zasebnega sektorja z območja Pomurja (družbeni sektor je že vključen v celoti), kar bi omogočilo boljšo prostorsko razporeditev rizika in s tem nižjo premijo. Nosilec zavarovanja oziroma sklenitelj in plačnik premije za svoje kooperante je organizacija združenih kmetov —- TZO in v tem primeru je cena zavarovanja prav tako nižja. Strošek za sklenjeno zavarovanje prek TZO bi bil naslednji:
—	pšenica: če pričakujemo na ha 5.000 kg pridelka, je strošek za zavarovanje izrazen v količini pridelka 175 kg,
—	koruza: če pričakujemo na ha 7.000 kg pridelka, je strošek za zavarovanje izražen v količini pridelka 220 kg,
—	koruza — siiaža: če pričakujemo na ha 50.000 kg pridelka, je strošek za zavarovanje izražen v količini pridelka 1.150 kg,
—	vinograd — grozdje: če pričakujemo na ha 10.000 kg pridelka, je strošek za zavarovanje izražen v količini pridelka 1.400 kg.
Možno je zavarovati tudi vse druge kulture, ki se pridelujejo na območju Pomurja.
Brez dvoma je, da zavarovanje posevkov in plodov omogoča in zagotavlja ekonomsko in socialno varnost. Zavarovanje je ekonomski ukrep, ki na osnovi vzajemnosti in solidarnosti vrača svojim zavarovancem sredsteva kot nadomestilo za nastalo škodo.
Zato je zdaj, ko so dela v glavnem pri koncu in bodo pospeševalci kmetijskih zadrug v zimskih mesecih organizirali izobraževalne seminarje oziroma boste imeli po vaseh zbore občanov, pravi čas za podrobnejšo seznanitev s kolektivnim zavarovanjem. Če se odločite za sklenitev zavarovanja, boste v letu 1988 mani zaskrbljeni pričakali spravilo posevkov in plodov z naših polj. Ob tem gotovo velja prepričanje, da se s posevki, v katere smo vložili veliko dela in sredstev, ne splača igrati na srečo. Rudi Cipot
umetnih gnojil. Z zemljiškimi posegi oouu Končali — če bodo to dopuščale vremenske razmere — do 30. aprila prihodnjega leta, ko bodo na vseh melioriranih površinah posejali koruzo. Dotlej se bodo tudi dogovorili za pravično razdelitev zemljiškega sklada. Dodamo naj, da so kmetje pobudo, o izsuševalnih delih in zložbi zemljišč ugodno sprejeli, zato upajmo, da ne bo vroče krvi, ko bodo površine razdelili. Upoštevali bodo tudi želje tistih, ki bi rajši kot njivsko površino imeli travnik. §. Sobočan
VESTNIK, 19. NOVEMBRA 1987	STRAN 5
KAKO IZ PRIMEŽA MANJ RAZVITOSTI?
(VSE BOLJ) ZELENA JE MURSKA KRAJINA
Malone vsakodnevna tema pogovorov odgovornih iz murske pokrajine s tistimi iz republike je skladnejši razvoj posameznih delov Slovenije. Nekaj podobnega se je pred kratkim dogajalo na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti, ko so še enkrat več skušali ugotoviti, kako naj bi na slovenskem zemljevidu razvitosti zbledele močno zelene lise — zelena barva v tem primeru ni ekološka, marveč pomeni razvojno nazadovanje — ki označujejo Pomurje kot eno najmanj razvitih območij v naši republiki.
DEJSTVA ALI OBTOŽBE ŠTIRIH?
Po že ustaljenem scenariju tovrstnih sestankovanj se je najprej oglasil uvodničar, tokrat mag. Andrej Janc, ki je s podatki o pomurski zaostalosti izzval četverico iz občinskih izvršnih svetov. Kaj sploh je manj razvitost (nerazvitost)? To je bilo prvo, rahlo demagoško vprašanje, ki ga je sebi in navzočim postavil Janez Štotl. predsednik soboške vlade, in nadaljeval z naštevanjem vzrokov, ki so po njegovem v pomanjkanju kapitala, kadrov in nesposobnosti, da bi razvili nove, dohodkovno dovolj zanimive proizvodnje na ustrezni tehnološki ravni. Podobno velja za štipendijsko politiko in kmetijstvo, ki naj bi imelo položaj izboljševalca in blažilca življenjske ravni
Janez Štotl
prebivalstva. Problematiko dodatno zaostrujeta infrastrukturna neurejenost in prometna odmaknjenost. »V poldrugem letu sem obiskal več slovenskih podjetij, ki so imela določene programe, a so padli v vodo ravno zavoljo slabih prometnih zvez in tradicije, da se slovenski gospodarski prostor ponavadi konča na trojanskem klancu. Spodbujevalni ukrepi za mnogosrediščni razvoj ne ustrezajo. Tudi sisi materialne proizvodnje niso storili dovolj za hitrejši razvoj. Naše območje se
V zvezi z vlaganji v večnamensko hladilnico v okviru sozda ABC Pomurka, o čemer je govoril Razdevšek, nas je poklical prvi mož sozda Gusti Grof. Povedal je, da je odločitev za oziroma proti naložbi »padla« v času — začetek leta 1987 — ko marsikaj ni bilo jasno glede tečajnih razlik, devizne soudeležbe in sploh devizne zakonodaje. Predvsem pa je prevagalo dejstvo, da bi morali odplačevati prevelike anuitete — tudi do sto starih milijard letno. Samo zato smo se odločili proti, je izjavil Grof.
prazni in se še bo, saj razviti deli Slovenije ne kažejo pretiranega zanimanja za vlaganje že v mesto Murska Sobota, kaj šele drugam,« je tožil Štotl.
Rdeča nit razmišljanj podpredsednika radgonskega izvršnega sveta, Franca Štrakla pa je bilo negospodarstvo. »To še po-
Se slovenski gospodarski prostor res končuje na trojanskem klancu? — Solidarnost, vredna 350 metrov ceste ali 40 kvadratnih metrov stanovanja. — Poglabljanje ekonomske krize hitrejše od republiških ukrepov za razvoj nerazvitih. — Številni pomurski »odlivi«. — Včasih vsaj obljube, zdaj še teh ne.
sebej zadeva občine v tako imenovanem prehodnem obdobju. Pri nas so praviloma prispevne stopnje iz osebnega dohodka in dohodka najvišje. Če upoštevamo novi obračunski sistem, je jasno, da bo tudi prihodnje leto obremenitev dohodka večja od tiste v razvitih občinah. Po drugi strani moramo zadržati raven zdravstva, šolstva in drugih dejavnosti. Ker imamo veliko kmečkega prebivalstva, ni težko razumeti, koliko so ti sposobni prispevati. Republiška solidarnost je pri družbenih dejavnostih na izredno trhlih nogah in vsa prizadevanja za prelivanje sredstev so podobna spopadom, ki včasih ne bi sodila v našo družbo. Ne bi se nam smelo dogajati, da so občine, ki naj bi solidarnost dobile, zadnje na vrsti, tiste pa, ki jo dajejo, najprej poskrbijo zase in za vse drugo.«
Po radgonskem je povzel besedo predstavnik ljutomerskega izvršnega sveta, predsednik Ozvald Tučič: »Tudi sam mislim, da je za našo nerazvitost kriv mačehovski odnos do kmetijstva. Že pogled v slovenski proračun za prihodnje leto zadošča za ponazoritev pripravljenosti pomagati manj razvitim. S sredstvi solidarnosti iz proračuna bi v naši občini lahko zgradili kvečjemu 350
Franc Štrakl
metrov ceste ali 600 metrov asfaltne prevleke ali stanovanje, površine 40 kvadratnih metrov. Pri družbenih dejavnostih je s solidarnostjo bolje, čeprav denimo v zdravstvu presojamo, da gre iz pokrajine štirikrat več sredstev za zdravljenje v drugih središčih, kot so Klinični center v Ljubljani, bolnišnici v Mariboru in Slovenj Gradcu in drugje. Manj razviti imamo praviloma najvišje samoprispevke, tudi do 7-odstotne. Čeprav ima tukajšnje prebivalstvo nizke osebne prejemke, z njimi vseeno skuša blažiti manj razvitost. Sicer pa se pri tako visokih samoprispevkih sprašuješ, če je to sploh še logično. Kot prehodna občina smo predlagali, da se nam ta status podaljša in za to navedli dovolj tehtne razloge. Uspelo nam je dobiti sredstva za izdelavo razvojnih programov in projektov, ki jih je prispevala komisija za skladnejši regionalni razvoj pri republiškem izvršnem svetu,« bi mogli na kratko povzeti Tučiča.
Poslovne motnje in izguba v Ini Nafti pa je bilo eno osrednjih vprašanj, s katerim se je ukvarjal predsednik lendavske vlade, Jože Kuronja. Ponovno je opozoril, da bi bila slika lendavskega združenega dela po devetih mesecih bistveno vedrejša, če bi iz
vzeli omenjeno delovno organizacijo. Njena izguba namreč znaša 5,2 milijarde dinarjev. Pred dvema letoma so imeli naftarji še tretjino občinskega dohodka, zdaj je ta delež padel na 20 odstotkov. Ob zapletih s prodajo stare rafinerije je kolektiv že moral plačati 20 milijard, moral pa jih bo še 10 in ni si težko zamiš-
Ijati, kaj pomeni 30 milijard dinarjev za občine.
Ko je razmišljal o spodbudah in ukrepih za hitrejši razvoj tega dela Slovenije, je Kuronja dejal: »Ugotavljamo, da je bilo poglabljanje ekonomske krize hitrejše od ukrepov za mnogosrediščni razvoj. Ni sprejemljivo, da smo leta 1980 zmanjšali ugodnosti za te namene, hkrati pa nam je bilo jasno, kam plove naše gospodarstvo, oziroma da bo naložb znatno manj, kot jih je bilo v minulem srednjeročnem obdobju. Neposredno sodelovanje z organizacijami in izvršnimi sveti razvitejših območij rodi malo uspeha. V Lendavi smo v tem času dobili
Ozvald Tučič
v razpravo kakih deset programov žirovskega Kladivarja, zdaj razčlenjujemo tudi Iskrine, vendar se vselej zatakne pri finančnem delu, ko gre za združevanje sredstev. Predlagamo spremembo sistema, tako da bi ugodnosti pri združevanju sredstev veljale že pred začetkom naložbe, ne šele, ko je zaokrožena finančna konstrukcija in tovarna postavljena. Na to opozarjajo tudi kolektivi iz razvitejših pokrajin; tudi zanje je vlaganje zanimivo le v prvem primeru. Brez kakovostnih novih programov ni mogoče izkoriščati ugodnosti in zato je prednostna naloga, da jih zagotovimo. Sami tega ne zmoremo, zato je na potezi republiški izvršni svet.«
OBROBNOST PERIFERIJE
V razpravo se je vključila direktorica pomurske Službe družbenega knjigovodstva Etelka Korpič-Horvat in opozorila na vrsto »odlivov«, ki gredo iz pokrajine. »Najprej je to očitno v kmetijstvu, kjer delo kmeta ni ovrednoteno zaradi cenovnih nesorazmerij v živinoreji, poljedelstvu, pridobivanju mleka in drugje. Drugi odliv je za našega največjega zgubarja Ino Nafto. Tretji gre skoraj iz vsake organizacije preko osebnih dohodkov, ki v devetmesečju zaostajajo za približno 18 odstotkov za republiškim povprečjem. Še vedno je velik odliv usposobljenih kadrov, ki se ne vračajo v Pomurje.« V zvezi s pridobivanjem 33-odstotnega deleža sredstev, ki jim pripada za naložbe na manj razvitih in nerazvitih območjih, je pripomnila, da je povezano s tako nelogično administracijo.
•••••••••••••••••• DRAGI BRALCI!
Vestnikova pot pelje danes v vsako pomursko gospodinjstvo, kajti za Pomurci je veliko, uspešno opravljeno delo — dograjena je sodobna in zelo potrebna kirurška bolnica. Tudi če niste stalni bralec Vestnika, ali celo naročnik, časopisa ne vračajte (za vas je brezplačen), vzemite ga v roke, prelistajte in ugotovite, kaj vam ponuja.
Ta številka vam hoče predstaviti predvsem nov kirurški blok pomurske bolnišnice — v sliki in besedi. Tako in še bolj izčrpno poroča Vestnik vsak teden o vsem, kar se dogaja od prleške Gomile do goričkega Srebrnega brega in še dalje do Rabe na Madžarskem ter Kleka (Klocha) na avstrijskem Štajerskem. Čeprav je Vestnik
da tudi to odvrača združeno delo od angažiranja teh sredstev. Ob tem smo slišali podatek, da imamo šest tisoč zdomcev in veliko število vlagateljev. Prebivalstvo Slovenije varčuje petkrat več kot uporablja posojila. Še vedno so torej v bankah znatna sredstva, v Pomurju predvsem devizna. Ni pa nobenega sistema za njihovo aktiviranje. »Skrajni čas je, da to storimo in pridemo do načina brez kakšnih ideoloških zadržkov. Sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov Pomurja Bela Banfi je ponovil, da so pomurski komunisti dali pobudo, naj bi o mnogosrediščnem razvoju razpravljal tudi slovenski partijski vrh (Centralni komite). Po-
Jože Kuronja
membno je dejstvo, da sta občini Murska Sobota in Lendava obmejni, narodnostno mešani območji in da pomenita navezavo na Vzhod (vprašanje tranzita!). Vnovič smo tudi slišali ugotovitve o iskalcih zaposlitve. Blizu 2500 jih je, od tega kakih 1500 mladih, in, če smo prav razumeli Štefana Čahuka z medobčinske skupnosti za zaposlovanje, tačas 195 mladim ni mogoče zagotoviti opravljanja pripravništva.
O solidarnostnem dinarju in naložbenih ambicijah sta se obširneje razgovorila direktor soboškega Elektra Robert Šušek in delovne organizacije PTT Zoltan Sever. Prvi je pojasnjeval težave, ki jih tarejo že pri zagotavljanju osnovne reprodukcije, drugi pa potožil: »V Sloveniji se borimo za ustrezen odnos do manj razvitih republik in pokrajin, ko pa začnemo nekaj samoupravno urejati v okviru naše republike, se obnašamo drugače.« Kar zadeva razvitost telefonskega omrežja v pokrajini ob Muri, je bil izrečen podatek, da znaša republiško povprečje 16,3 telefona na sto prebivalcev, pomursko 8,6 telefona. Pri številu prebivalcev (štiri tisoč) na eno poštno enoto je Pomurje izenačeno s Slovenijo. Sicer pa je Sever še spomnil, da se obrobnost tega območja najbolj pozna ravno v ptt dejavnosti. »Vsi tokovi potekajo v eno smer — niti proti avstrijski niti proti madžarski meji, tako da smo v tem kotu dobesedno zaprti. Smo brez telekomunikacijskih zvez, in vse to se pozna pri pridobivanju in delitvi dohodka.«
PINGPONG SE NADALJUJE
Po tem, ko so se izpovedali gostitelji, je predsednik medobčin-
pokrajinski list, ne zanemarja zunanje in notranje politike Jugoslavije.
<—NAROČILNICA--------------------------------—
Podpisani ______(______ iz 
_______________________ pošta _______________
nepreklicno naročam Vestnik. Prosim, da mi ga začnete pošiljati _1_ (datum)
Registrska številka moje osebne izkaznice je 
V  dne Podpis
Naročilnico pošljite na upravo Vestnika, 69000 Murska Sobota, Titova 29/1.
ske gospodarske zbornice Kolo-man Cigiit dal besedo gostom. Ti so, resnici na ljubo, veliko govorili pa bolj malo povedali; malo v smislu novega, oprijemljivejšega. Franc Razdevšek, predsednik komisije izvršnega sveta skupščine SR Slovenije za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja, je med drugim povedal, da
občina Murska Sobota — v primerjavi z Gornjo Radgono, Ljutomerom in Lendavo — premalo uporablja možnosti za pridobivanje sredstev iz naslova manj razvitosti. Na izvršnem svetu naj bi bil sprejet predlog ljutomerske občine, da bi se ji podaljšal status prehodnega obdobja, kajti sicer bi dve leti pred koncem srednjeročnega programa nehala biti manj razvita. Razdevšek se je ustavil pri evropskem skladu za reintegracije ter v slogu »milo za drago« Pomurcem, ki so ga v začetku »naskočili« s konkretnimi vprašanji, vrnil z njihovo »neresnostjo« pri gradnji večnamenske hladilnice v okviru sozda ABC Pomurka. »Pri tej naložbi se je angažirala finančna korporacija FMO, ki vlaga v manj razvite v Holandiji. Pripravljeni so bili vsi potrebni načrti, projekti, veliko je bilo razgovorov, vendar se je v zadnjem trenutku odločitev za gradnjo podrla. Nikogar s tem ne obtožujem. So že morali biti močni ekonomski razlogi, da je do tega prišlo,« je skušal biti prepričljiv predsednik komisije, rekoč, da bo zdaj projekt za tovrstno hladilnico izpeljan v Lenartu. Otvoritev bo 26. novembra. Kasneje je naštel programe in proizvodnje, ki so bile v preteklosti prenesene z razvitejših območij Slovenije v Pomurje in kar je vse že zgodovina. (V občini Ljutomer gre za Imgrad, Tehno-stroj, Mlekopromet in področje kmetijstva, v občini Gornja Radgona za Avtoradgono, Lino Apače in že zdavnaj za Radensko, v občini Lendava za Lek in tako naprej.) To mu je dejal tudi predsednik soboške vlade Štotl, čeprav je skušal vse skupaj nekoliko omiliti Oskar Likar iz ljutomerskega Imgrada: »Res je, da so se vse velike zadeve zgodile v prejšnji petletki. Res pa je tudi,, da smo v zadnjem času pomagali z denarjem iz naslova manj razvitosti križevskim opekarnam pri sofinanciranju študije, iz katere je nastala, mislim da, večmilijar-da investicija v rekonstrukcijo oziroma povečanje proizvodnje, s čimer dosegajo zelo dobre rezultate. Pomagali smo Tehno-stroju pri razvijanju kmetijskega programa. Treba je vlagati tudi v manjše naložbe in pri tem tesneje sodelovati s strokovno službo komisije, zlasti še, kar zadeva, sredstva proračuna za prihodnje
Z izpolnjeno naročilnico, katero nam pošljite čim prej, si boste zagotovili, da bo
leto, ki so namenjena za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja.«
Oglasil se je še tajnik komisije Lojze Ratajc ter pozval k dogovoru, kako priti do živega ponavljajočemu se problemu beneficiranih obrestnih mer in drugih spodbud za vlaganja razvitih na
Lojze Ratajc
manj razvita območja v Sloveniji. »Ne smemo pozabiti, da imamo pri nas, v naši republiki, uveden samoupravni, ne državni fondovski princip, kar terja ustrezno dogovarjanje in sporazumevanje na vseh področjih. Več poudarka bi morali dati kadrovski problematiki, ki se očitno zaostruje, če je točen podatek, da se približno 25 odstotkov otrok po končani osnovni šoli ne odloča za nadaljnje poklicno usposabljanje, temveč gredo takoj delat. V Pomurju boste morali razumeti, da takih in podobnih vprašanj (trenutne težave v kmetijstvu) ni mogoče reševati s politiko skladnejšega regionalnega razvoja. Na ta način je mogoče
Manj razvite občine v Sloveniji so Lenart, Ormož, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah ter občini Lendava in Ljutomer, katerih celotna površina je ali v statusu manj razvitega območja ali prehodnega obdobja. Doslej je iz kluba slovenskih manj razvitih izstopilo šest občin: Črnomelj, Gornja Radgona, Murska Sobota, Ptuj, Tolmin in Trebnje, ki pa v tem srednjeročnem obdobju še obsegajo velik del manj razvitih geografskih in 1 obmejnih območij.
reševati samo del problemov, in sicer na primer s povezavo porabniških in pridelovalnih'središč, o čemer so že bili podpisani sporazumi. Preko tega bi morali nadaljevati z aktivnostmi v okviru pravkar oblikovane skupnosti za preskrbo v naši republiki?«
Debele tri ure se je zavlekla .razprava na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti. Zbrani so se razšli z željo, da murska krajina na slovenskem zemljevidu razvitosti ne bi smela še bolj zeleneti, se pravi razvojno nazadovati, in odgovornostjo, da se obe strani še bolj potrudita pri odpravi limitov za kreditiranje naložb v manj razvite kraje ter pri pravičnejši- delitvi solidarnostnega dinarja v okviru posameznih interesnih skupnosti.
Branko ŽUNEC Bojan PEČEK
Vestnik vaš najboljši informator, priljubljeno branje in res nični prijatelj.
Kmalu strelska družina v Kobilju
V Kobilju, obmejni vasici, so imeli pred leti strelsko družino, ki je bila dokaj uspešna, vendar je zaradi odhoda nekaterih članov v druge kraje in nerazumevanja krajevne skupnosti prenehala delovati. Mladi so se pred nedavnim dogovorili, da bodo ponovno ustanovili strelsko družino. Tokrat so jih podprli v krajevni konferenci SZDL in krajevni skupnosti, podprl pa jih je tudi komite za SLO in DS. V prihodnjih dneh bodo sklicali ustanovni občni zbor in na njem izvolili vodstvo ter sprejeli program dela. Pričakujejo, da jim bo pomagala tudi Občinska strelska zveza Lendave.
Jani D.
STRAN 6
VESTNIK, 19, NOVEMBRA 1987
kulturna obzorja
0 odzivu in prireditvah
Kot je razbrati iz Kulturnega koledarja, je kulturna ponudba v Pomurju tokrat izjemoma pestra. Toliko prireditev, kot jih napovedujemo v tednu od 19. do 25. novembra, je značilnih le za čas okoli slovenskega kulturnega praznika. Kar je posebej spodbudno, pa je odziv na posamezne prireditve, ki potrjuje, da se v teh kriznih časih obračamo vase in spet iščemo v tolikanj zanemarjeni in na eksistenčni rob potisnjeni kulturi. Prav nelogično je, kako ji tudi protiinflacijski sveženj ukrepov ne prizanaša in bo pomenil še večje kleščenje kulturnih programov, če bomo hoteli izplačati osebne dohodke, v kulturi zaposlenim delavcem in vrednotiti najkakovostnejše v kulturni ponudbi. Po drugi strani pa je prav v njej na neki način izhod iz krize, tudi moralnih vrednot, in to, da se ljudje spet množično odzivajo na prireditve, je potrditev, da jim ni vseeno, kaj se dogaja s to tako imenovano porabniško sfero družbenih dejavnosti.
Da je odziv na kulturne prireditve v pomurskem središču večji kot pred časom, potrjuje izjemen obisk ha otvoritvi razstave del prekmurskih likovnih umetnikov-akademskih slikarjev: Nikolaja Beera, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana in Franca Mesariča. Res je, da je bilo veliko svojcev, pa tudi takih obiskovalcev, ki v glavnem hodijo na vse kulturne prireditve v mestu, bili pa so tudi ljudje, ki si skušajo svoj delovni vsakdan popestriti z razstavljenim. Ce posežemo nekoliko dlje nazaj, je bila svojevrstno družabno srečanje in edinstven kulturni dogodek otvoritev razstave Antični pokop v Pomurju, ki je še vedno na ogled v prostorih stalne zbirke pomurskih likovnih umetnikov v Pokrajinskem muzeju. Nasploh soboški grad s knjižnico in Klubom mladih spet postaja središče srečanj mladih (pred nedavnim je bila v klubskih prostorih odzivna video projekcija letošnjega oskarjevca — filma Platoon vod smrti), pod grajskimi oboki pa je bil tudi impresiven ples Matjaža Fariča in svojčas razstave kot alternativa galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec. Zato sredstva za prenovo omenjenih klubskih prostorov ne bodo vstran vržen denar, ampak nuja, posebej za ureditev sanitarij. Na pionirskem oddelku knjižnice v soboškem gradu so v jesensko-zimskem času aktualne četrtkove ure pravljic, grajski oder uporablja gledališka skupina Kulturnoumetniškega društva Štefan Kovač, ki napoveduje premiero v leto 1951 na soboška tla prenešenega Nušiča in njegovo Sumljivo osebo za naslednjo sredo. Ves teden pa so pomurski kinematografi v znamenju domačega filma. Če bi sodili po izjemnem obisku na prvi — nedeljski predstavi jugoslovanskega filma Oficir z.vrtnico v kinu Park, ima domači film, ki je aktualen in angažiran, svojo.publiko. Strukturno je raznovrstna in med njo je veliko mladih obiskovalcev, ki čas, o katerem vedo, da je bil, le iz učbenikov in pripovedi svojih staršev, želijo spoznati prek umetniške pripovedi filmskih ustvarjalcev. Ti so prešli črno-belo obdobje partizanskih epopej in se (neobremenjeni) lotevajo polpreteklosti in imajo svoje videnje sodobnega časa. Prav to pa je za mlade in razmišljujoče vseh starosti izziv, pa tudi pojasnilo, zakaj naenkrat večje zanimanje za domači film, kot je bilo v preteklih sedmih letih, ter druge kulturne prireditve.
Brigita Bavčar
Z ROMANOM SLUGO
0 FILMIH NA DNEVIH DOMAČEGA FILMA
ROMAN SLUGA je znan kulturni delavec ne le v občini Gornja Radgona, kjer uspešno združuje funkciji tajnika kulturne in občinske Zveze kulturnih organizacij. Tudi izven občinskih in regijskih meja odmevajo njegova prizadevanja, da z malo denarja spretno organizira dosti prireditev. V zadnjem času pa se ukvarja tudi s filmom. Izbor za Dneve domačega filma je njegovo delo in poiskali smo ga v tednu, ko potekajo.
S svežim vetrom v jadrih
Po prehojeni poti navadno pogledamo nazaj, se skušamo spomniti začetka in razvoja ter pregledamo rezultate. Vsekakor seje na začetku te poti, začetku delovanja Glasbene mladine v Murski Soboti, pred leti razmišljalo z veliko dobre volje. Nedvomno ni manjkalo načrtov za dvig glasbene kulture, ki je bil v odmaknjeni občini severovzhodne Slovenije zelo potreben. Toda načrti so eno, realizacija pa drugo. Žal smo bili zadnja leta priča, da smo z glasbeno vzgojo tam, kjer smo bili že davno. Da je Glasbena šola s svojim učnim programom nepogrešljiva v prostoru, kjer, živimo, nam je vsem jasno. Jasno nam je tudi, da so šolski programi glasbene vzgoje nepogrešljivi. Toda vse to, poleg nekaj gostovanj, je premalo, če hočemo vzgajati mlajši rod že od začetka in mu slediti do tja, ko si začne sam izbirati koncert ali gostovanje. Skratka, sodeč po praksi dveh zadnjih let — ko je nekaj zanesenjakov preko Kluba mladih organiziralo več gostovanj kakovostnih glasbenih skupin, kot Glasbena mladina, organizirana preko ZKO Murska Sobota - se je porodila ideja o ustanovitvi nove Glasbene mladine, ki bi zajela širok krog zainteresiranih, ki bi po svojih močeh na raznih področjih pripomogli k boljši, organizirani glasbeni vzgoji.
Dokajšen kos razsvetljevanja bi, jasno, nosila Glasbena šola, kjer ne manjka dobre volje, s predstavitvami, predavanji in koncerti svojih učencev in predavateljev po šolah v občini, pa tudi v sami glasbeni šoli, če bi potrebe to narekovale. Prav tako je bilo dogovorjeno, da bo ta glasbena ustanova pripravila dva samostojna celovečerna koncerta za šole in izven. V programu bi sodelovali le njeni učenci in tudi tako predstavili svoj razvoj.
Drugi pomemben dejavnik v novem programu je nedvomno tudi glasbena vzgoja v osnovnih in srednjih šolah. Naloga glasbene mladine naj bi bila predvsem pri kakovostnem ponujanju, soorganizirariju in koordiniranju’ raznih gostovanj po šolah in organiziranju nastopov glasbenih skupin in pevskih zborov izven občinskih meja.
Kar se tiče gostovanj, je ta oblika delovanja še najbolj utečena. Izhodišče po novem pa je tako, da bi to zajelo kolikor se le da širok krog glasbenih zvrsti. Klasična glasba, ki je bila do sedaj nekoliko zapostavljena, naj bi postala enakovreden člen vseh ostalih zvrsti od ljudske, rokovske pa do jazza. Tako naj bi že februarja naslednjega leta gostili simfonični orkester Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane, seveda za šole in izven. Marca bi izvedli (že za letošnji PUF načrtovano) glasbeno delavnico pod vodstvom Lada Jakše z obvezno temo prekmursko ljudsko. Bivanje vsestranskega, umetnika bi izkoristili tudi za nastope po šolah. Potem je v programu tudi gostovanje istrske skupine Istranova, ki neguje ljudska izročila tamkajšnjega kraja. Pa še rokovski koncert.
To naj bi bi! okvirni program, ki si ga je zadala nova Glasbena mladina Murska Sobota in bi delovala preko Kluba mladih in ZSMS. Program je tu. potrebna je še verifikacija ustanovitve in kar je najpomembnejše: treba bo pljuniti v roke in izpolniti zadane naloge in pričakovanja. Volje ne manjka. Začnimo s celovito glasbeno vzgojo, saj svežega vetra v jadrih ne primanjkuje.
Vojči Celec
Najboljša je dramska skupina
Kulturno društvo Jozsef Atilla iz Kapce je bilo ustanovljeno pred šestimi leti. V njem delujejo dramska skupina, mešani pevski zbor in folklorna skupina, imeti pa m tudi literarno skupino, a žal je njeno delo skoraj prenehalo. V taMskem letu so uprizorili tri dramska dela, s katerimi so nastopili v vseh večjih krajih na dvojezičnem območju občine, želeli so tudi na Madžarsko, a jim to ni uspelo. Najbolj aktivna je torej dramska skupina, ki tudi leios namerava uprizoriti dramsko delo. Dobro deluje tudi mešani pevski zbor, ki nastopa na vseh proslavah, enako velja tudi za folklorno skupino. V društvu deluje 35 članov, pretežno kmečkih zena, na katerih pravzaprav vse sloni. S pomočjo krajanov in krajevne skupnosti so uredili dvorano, saj brez nje ne bi mogli delovati. Večino denarja zberejo sami. Lani so s 14 predstavami zbrali toliko denarja, da ga je bilo ob deležu interesne skupnosti madžarske narodnosti dovolj. Takšna usmeritev jih bo vodila tudi v prihodnje. Najbolj jih pesti odhod mladih iz vasi, posebno tistih, ki so se v delu društva že dokazali. Kljub težavam upajo, da bo kulturno društvo tudi v prihodnje uspešno.
Jani D.
Na 34. Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju je bilo na ogled petnajst filmov. Sedem ste jih izbrali za Dneve domačega filma. Po kakšnih kriterijih?
»Letos je bilo v Pulju res prikazanih petnajst filmov, vendar majhna številka ne pomeni, da so bili slabi. Nasprotno, številka pomeni kakovosten dvig v jugoslovanskem filmu. Ker je bilo tako malo in v glavnem dobrih filmov, izbor ni bil težak. Izbiral sem predvsem filme, ki so bili nagrajeni, tako s strani žirij, ki so ocenjevale filme, kot filme, ki so bili najbolje ocenjeni s strani publike. Vse mi je uspelo dobiti v Pomurje, z izjemo filma HI-FI, za katerega pa menim, da ga publika niti ne bi najbolje sprejela. Na nerazumevanje je naletel že v Areni.«
V puljski Areni je svojevrstna publika. Aplavzi so neposredni, posebno, ko se pojavi kakšna zvezda domačega filma, kot Bata Živojinovič, Ljubiša Samardžič in še katera. Kaj pa pri nas, kakšen odziv pričakujete v pomurskih kinematografih?
»Mi si ne moremo privoščiti, da bi lahko povabili igralce, režiserje in druge ustvarjalce med nas na premiere filmov, vendar smo z akcijo, ki jo vodimo v pomurskih kinematografih skupaj, hoteli narediti korak dlje. To se kaže v reklami, v obveščanju ljudi — mislim, da bo sleherni občan na neki način obveščen, da ta akcija v Pomurju teče. V Gornji Radgoni, na primer, bomo prvi dan malo bolj slavnostni.«
Ste zato izbrali za otvoritev filmskih dnevov najboljši domači film letošnjega leta — Že videno?
»No, tako je naneslo, da ta film začne svojo pot prav v Gornji Radgoni. Obenem pa smo veseli, da je to tako, ker želimo poudariti še en pomemben jubilej, to je 40-letnico delovanja kina pri nas. Začetek seže v leto 1947 in prav je, da to na skromen, času primeren način tudi obeležimo. Da ljudi seznanimo, da je filmska dejavnost v Gornji Radgoni prisotna že štirideset let. Pripravljamo krajši nagovor s podatki o filmski dejavnosti, ta-_ko da bo projekcija nekoliko slovesnejša od ostalih.«
Navsezadnje je kino medij, ki ima zelo velik vpliv, in čeprav velikega izpodriva mali ekran, je vseeno zelo pomemben. Omenila sva film Že videno, prejemnika velike zlate arene za najboljši film festivala v Pulju. Z nagradami pa so ovenčani tudi drugi izbrani in našteti filmi na zloženki, ki je izšla pred Dnevi domačega filma v Pomurju. Bi morda povedali še kaj o njihovih vsebinah,
Slikar,
Viliju Gerlecu iz Murske Sobote so zadnje dni zelo žarela lica. Vesel je bil, da je razstavljal svoje akvarele v radenskem Radinu. Še posebno je srečen, da se mu vsaj sedaj, ko je upokojen, izpolnjuje hrepenenje iz mladosti.
Leta, preživeta v okolju raki-čanskega gradu, so mu poklonila ljubezen do vsega lepega. Skrbno je sledil očetovim marljivim
V. Gerlec, drevored
Igralca Mira Furlan in Radko Polič, interpreta glavnih vlog v jugoslovanskem filmu Že videno
da bi bila odločitev za ogled posameznih filmskih predstav lažja?
»Vsi filmi v glavnem obravnavajo povojno tematiko. Torej ni več tipično vojnega filma, vsi so gledljivi in ljudje, ki jih bodo gledali, bodo gotovo zadovoljni z njimi. Ce postavim v ospredje tematiko filma Oktoberfest, moram napovedati tudi Kraljevo končnico in Ljubezni Blanke Ko-lak (edini slovenski film), ki so postavljeni v čas po vojni in se nadaljujejo v sodobnost. Oficir z vrtnico je sicer vojni film, vendar je zgodba tako povedana, da praktično vojne ni čutiti v njej. Prav tako iz sedanjosti je tudi film Angel Varuh, ki je zanimiv v filmskem prikazu trgovanja z romskimi otroki. V imenu ljudstva pa buri duhove v Črni gori, kjer so se režiserju Nikoliču postavili po robu nekateri borci, ker obravnava pritiske Udbe na ljudi. Prav ta film pa je kandidat za oskarja in tako gotovo vreden ogleda.«
Štirim kinematografom v občinskih središčih sta se letos priključila še dva: v Črenšovcih in Radencih. Kaj menite o tej širitvi in vključitvi tako imenovanih lokalnih kinematografov v filmsko manifestacijo domačega filma v Pomurju?
»Prav je, da se ta manifestacija širi, čeprav smo nekje omejeni s termini filmov, ker je za daljši čas te filme težko dobiti. Vendar je prav na ta način filmska ponudba v Pomurju izboljšana. V Radencih smo nekatere domače
pevec in igralec Vili
vrtnarskim rokam, opazoval je grajsko gospodo pri slikanju, se učil omike.
Rad ima danes Vilija vsak, ki ga pozna. Dobrodošel je v soboškem Eletrogospodarstvu, kjer je delal 30 let, prijetno, se počuti v Sindikalnem mešanem pevskem zboru Štefan Kovač, kjer je vzoren basist. In svoje mesto je našel v soboškem Likosu, je tudi predsednik odbora za likovno dejavnost pri občinski zvezi kulturnih organizacij.
. Vili ni delaven le vdetih upokojitve. Vrsto let je pel in igral. Kot stasit mladenič je navduševal gledalce in poslušalce z glavnimi vlogami v operetah Hmeljska princesa, Dundo Maroje, Planinska roža. Gospodična Nituš, ki je doživela 24 ponovitev. In igral je v Kreftovi Veliki puntariji, Jurčičevem Desetem bratu ... Prijeten sobesednik je povedal, da se je kot igralec znašel na odru več kot stokrat.
In v tem zapisu naj teče beseda predvsem o slikarju. V gimnaziji sta ga učila risati profesorja Rajko Šubic in Karel Jakob. Veliko je presedel pri strokovnih knjigah, opazoval je naravo, si ogledal številne razstave. In danes je njegove dosežke, med drugim,
filme vrteli že lani, pa tudi Čren-šovci so se že vključevali v Dneve domačega filma. Vendar ne v celoti in stalno, kot kaže sedaj. Na ta način dajemo možnost ljubiteljem domačega filma, kajti jugoslovanski film povsod še ni našel prave poti na filmska platna kinematografov. To pa ni prav, kajti filmski delavci in vodje kinematografov bi se morali truditi v drugi smeri, ker si jugoslovanski filmi to zaslužijo. Pa tudi zato, ker nas veliko stanejo — vse delovne ljudi.«
In nazadnje so Dnevi domačega filma v Pomurju tudi primer zglednega sodelovanja na kulturnem področju, ali ne?
»Na vsak način. Saj je to kulturna manifestacija, ki jo v naši občini vključujemo v program Zveze kulturnih organizacij in jo tudi vrednotimo preko nje, ker pač zahteva precej več denarja kot običajno predvajanje.
V Gornji Radgoni predvidevamo večjo prireditev na področju filma tudi v decembru — 1 L bo premiera slovenskega filma Moj ata, socialistični kulak. Ob tej slovesnosti se bo predstavila filmska ekipa, prisoten bo tudi avtor Tone Partljič, večer prej pa v radgonskem domu kulture tudi uprizoritev njegovega dramskega dela Ščuka, da te kap. Tiste dni pa bo v Gornji Radgoni tudi filmski seminar združenja kinematografov Slovenije in filmskih gledališč, tako da bo tudi to prispevalo k neke vrste popularizaciji filma pri nas.«
Brigita Bavčar
Vili Gerlec med umetniškim snovanjem
opisal umetnostni zgodovinar F, Obal z besedami^
»Akvareli Vilka Gerleca odražajo vse značilnosti tovrstne slikarske tehnike v prvi vrsti z direktno, s tekočo, hitro izvedljivo, lahkotno potezo s čopičem, zračnost in prosojnost barvne površine ter jasno, pregledano in harmonično kompozicijo, s katero poskuša njen avtor predstaviti svoje intimno doživetje narave ...«
Franček Štefanec
kulturni
ČETRTEK, 19. NOVEMBRA
MURSKA SOBOTA - V dvorani kina Park bo ob 19.00 Predstava Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja z najnovejšim Partljičevim delom Ščuka, da te kap.
GORNJA RADGONA - V okviru Dnevov domačega filma bo v domu kulture ob 19.00 projekcija filma Angel Varuh.
LENDAVA — V lendavskem kinu bo ob 19.00 predstavitev edinega slovenskega filma v letošnjih dnevih domačega filma — Ljubezni Blanke Ko-lak.
LJUTOMER — V ljutomerskem kinu bo ob 19.00 na sporedu jugoslovanski film z vizijo miinchenskega Oktoberfesta. — Oktoberfest.
ČRENŠOVCI — Oficir z vrtnico je naslov romantičnega filma z vojno grožnjo neodobravanja ljubezni med predstavnikoma različnih svetov: damo in oficirjem NOB.
RADENCI — Za borce v Črni gori sporni film V imenu ljudstva je kandidat za oskarja in tisti, ki ga bodo vrteli v okviru Dnevov. domačega filma tudi v Radencih:
PETEK, 20. NOVEMBRA
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 18.00 SREČANJE S FERDOM GODINO, ki ga organizira Književna mladina’' Znani pisatelj, ki izvira z Dolnje Bistrice in se vanjo prav rad vrača ustvarjat, bo govoril o svojih junakih danes, odgovarjal pa tudi na aktualna vprašanja sedanjega trenutka in preteklosti, ki jo je doživljal kot partizan in v času informbiroja kot preganjanec, kar ga spremlja skozi življenje. V kinu Park bo ob 19.00 projekcija slovenskega filma Ljubezni Blanke Kolak slovenskega režiserja Jurjaševiča. V kinu Svoboda GORNJA RADGONA bo. 19.00 na sporedu film V imenu ljudstva.
LJUTOMER - Ob 19.00 bo v domu kulture gostovala gledališka skupina Zarja iz Trnovelj s komedijo SAMOMORILEC.
V ljutomerskem kinematografu bo ob 19.00 projekcija filma Angel Varuh.
V RADENCIH bodo predvajali film Oficir z vrtnico, v kino ČRENŠOVCI pa Kraljevo končnico. SOBOTA, 21. NOVEMBRA
PROSENJAKOVCI - V dvorani vaškega doma bo ob 13.30 gostovala gledališka skupina iz Bajansenya na Madžarskem, ki se bo predstavila z Molierovim NAMIŠLJENIM BOLNIKOM.
GORNJA RADGONA - Ob 17.00 se bo v avli osnovne šole Jože Kerenčič začelo REPUBLIŠKO SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN, na katerem se bo zbralo okoli dvesto tamburašev iz Slovenije, gost srečanja pa bo tudi najboljša tamburaška skupina na Hrvaškem.
MURSKA SOBOTA - Kino Park bo ob 19.00 predvajal najboljši film letošnjega Pulja 87 — ŽE VIDENO.
LJUTOMER - Naslov filma, ki ga bodo kot zadnjega v okviru dne-v.ov domačega filma zavrteli v ljutomerskem. kinematografu, je V IMENU LJUDSTVA. V ČRENŠOVCIH bodo to LJUBEZNI BLANKE KOLAK. v LENDAVI pa KRALJEVA KONČNICA.
NEDELJA. 22. NOVEMBRA
MURSKA SOBOTA - Dnevi domačega filma se bodo v soboškem kinu iztekli z OKTOBERFESTOM, v GORNJI RADGONI pa s slovenskim filmom LJUBEZNI BLANKE KOLAK.
SREDA, 25. NOVEMBRA
MURSKA SOBOTA — Gledališka skupina Kuda Štefan Kovač bo uprizorila (Nušičevo) SUMLJIVO OSEBO LETA 1951 V MURSKI SOBOTI. Premiera bo ob 19.30 na grajskem odru. Predstavo režira Duša Škof, za kostume je poskrbela Katja Čelič, za glasbo Janko Lešnik in Vojči Celec, za luč Željko Marušič, igrajo pa: Jani Žilavec, Berta Kološa, Brigita Perhavec, Milivoj Roš, Duško Radič, Stanko Jančar, Borut Tanšek, Boštjan Celec, Borut Siherle in Simona Zadravec________________________
Razstave
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec so še vedno na ogled dela petih prekmurskih akademskih slikarjev: Nikolaja Beera, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana- in Franca Mesariča.
V pokrajinskem muzeju je razstava Antični pokop v Pomurju. V Pokrajinski in študijski knjižnici je priložnostna razstava ob 200. obletnici rojstva Vuka Stefanoviča Karadžiča.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak so razstavljeni kipi in slike Viljema Jakopina.
LENDAVA — V galeriji Lendava so še vedno na ogled dela akademskega slikarja Lazsla Doczija iz Szombathelya na Madžarskem. Na ogled pa sta tudi stalna likovna in muzejska zbirka ter spominska soba Gyorga Zale.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti so: UMETNOST V SLIKAH (Klasična razdobja antike), DZ Slovenije, ŽENSKI ZDRAVSTVENI VODNIK, OTROŠKI ZDRAVSTVENI VODNIK (državna založba) in Vic-torija Holt - RAJSKI OTOK (Pomurska založba).
VESTNIK, 19. NOVEMBRA 1987
STRAN 7
ne zgodi se vsak dan
Karneval iz Ria
Britanska televizijska mreža BBC bo šestnajstega februarja prihodnje leto organizirala neposreden prenos karnevalov v New Orleansu, Rio de Janeiru in na Trini-dadu. Prenos bo namenjen britanskim in ameriškim gledalcem. Televizijska oddaja z naslovom Karneval za svet bo prvi tako velik prenos iz teh treh mest, ki najbolj slovijo prav po prirejanju sila spektakularnih karnevalov. Prvo uro bodo prenašali znani pustni karneval v New Orleansu, pol ure karneval na Trinidadu, zatem pa bodo kamere spremljale najznamenitejši karneval na svetu v Rio de Janeiru z mimohodom šol sambe. Producenti tega tehnično precej zahtevnega prenosa upajo, da se bodo v program vključile tudi televizije drugih držav.
pa se vendarle zgodi
Ko je umiral, je Albert Einstein poslednje besede povedal v nemščini. Slišala jih je samo medicinska sestra, ki je skrbela zanj. Sestra ni znala nemško.
•
Walter Monckton je bil 30 let sluga angleškega kralja Edvarda VII., ki je po odstopu . postal windsorski vojvoda. Leta I960 sta vojvoda in njegova žena (nekdanja gospa Simpson} Moncktona nagradila za dolgoletno zvesto službo s kovinsko tobačnico, ki je stala piškavih 20 dolarjev. Koliko se kronane glave menijo za svoje podložnike, je mogoče sklepati tudi po tem, da je na posvetilu namesto Monckton pisalo Conckton.
•
Po dolgih proučevanjih svetega pisma je angleški škof James Usher »izračunal«, da je bil svet narejen 23. oktobra leta 4004 pred Kristusom. L!s-herjev sodobnik, rektor univerze v Cambridgeu, pa je bil še natančnejši. Objavil je, da se je to zgodilo ob devetih popoldne.
znak ki vam daje GARANCIJO kvalitete *•*•*•*•*
IZOLACIJE SERVIS
& CO PTUJ
SLAVKO FURMAN — PTUJ prt žeteznlikl postaji HAJDINA
generehc p^prtmla vseh nxsnk iamno¥clniko» in
HdHoi
ZA OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO
GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637
za storitve v vašem domu l! ne zaračunavamo KILOMETRINE
Fala bougi, Martin je mijmo, z mošta—vode je napravo vijno. Nikda s ten Kristus je odo okouli. taksi Kristušov gnes je po vouli.
Tildi Sijsvecovo smo opravili, pejnez na tone smo zapravili. Na cintore rouž, svejč znosili smo gore; vb smo pokazali ka štoj zmore.
Zdaj pa pomali zijma prihaja, sunce že preveč rano zahaja.
V državni blagajninaj nika loče, pravijo ka de nan brez drv vrouče.
Skupščina nikak fkiiper ne prjde, pejnez je malo, vsem pač ne zijde. Šenki je zakonov nouvi ognjišče, tak se njij nede držau nišče.
Knjige so zapisane smrti
Knjižničarji bodočih stoletij ne bodo prijemali s spoštovanjem in častitljivostjo starih tiskov, se pravi tiskanih knjig, revij in časopisov, ki so izšli v tem stoletju, iz preprostega razloga, ker jih ne bo. Strokovnjaki, ki so se zbrali letos na strokovnem srečanju v ZDA, se namreč boje, da bo skoraj vse, kar je bilo natisnjeno do konca prejšnjega stoletja, do konca sedanjega, popolnoma propadlo.
Krivec za strahotno škodo in izgubo je kisli papir, ki ga založnik in tiskarji uporabljajo od leta 1870. Propadanja tega papirja ni mogoče preprečiti tudi v najbolj sodobno opremljenih knjižnicah, kjer je vlažnost in temperatura zraka pod stalnim nadzorom in je knjižno gradivo v varni temi.
V največji knjižnici na svetu — ameriški Kongresni knjižnici — poskušajo vse mogoče, da bi rešili knjige in časopise propada. Vendar imajo le malo uspeha. Delno so lahko zaustavili propadanje papirja s posebnimi postopki, pri katerih so papir razki-slili v plinskih komorah. Toda nemogoče je postopek uveljaviti za vse tiske. Ohranili se bodo le tisti tiski, ki so natisnjeni na kvalitetnem nekislem papirju. V časopisih in revijah pa so to, žal, reklame in oglasi, ne pa članki.
Kamenjana do smrti
Pakistansko sodišče je pred kratkim obsodilo prešuštni par na nepopisno kruto smrt: na javnem kraju so ju zakopali do vratu v zemljo, potem pa ju kamenjali do smrti. Odkar so leta 1980 uvedli tako imenovano islamsko zakonodajo, so že drugič izrekli tako hudo kazen, vendar so jo prvič spremenili v milejšo. Pakistansko žensko gibanje je ostro protestiralo proti obsodbi in nasploh proti zakonodaji, ki ženskam odreka pravico, da bi same odločale o svojem življenju.
Nesrečnika sta bila petintridesetletni Mohamed Saruar, ki je zapustil družino in pobegnil, in šestindvajsetletna Šahido Kuši. Par so našli v Lahoreju na severovzhodu države in ga predali oblasti.
Alice Smith (18) iz Dovra: »Pravijo, da je Mont Everest res najvišja gora na svetu«.
Tudi snemanje na mikrofilme ni trajna rešitev. Kvalitetni posnetki imajo trajnost vsega 100 let. Res pa je, da se jih da hitro ponovno presneti. Videti tudi ni, da bi bila kaj trajnejša rešitev prenos tiskov na magnetne medije. Tudi ti so podvrženi hitremu propadanju. Morda bo trajnejšo shranjevanje omogočil tako imenovani optični disk.
Medtem pa preostaja tiskarjem in založnikom, da tiskajo knjige in druge tiske na boljši, nekisli papir. Žal je ta dražji in težji, zagotavlja pa obstojnost tiska za 300 let.
Zanimivo je, da so za uvedbo neki-slega papirja v tiskarstvo in založništvo najbolj zaslužni ekologi, ne arhivarji in knjižničarji. Ekologi so dosegli prepoved spuščanja neprečiščenih odpadnih voda papirniških tovarn v teke in jezera. Pri proizvodnji kislega papirja je težav z odpadnimi vodami več in tako so papirničarji skoraj prisiljeni izdelovati več nekislega papirja-
TRI DNI V JAŠKU
Skoraj tri cele dni, natančno 58 ur in pol, je trajal boj za življenje osemnajstmesečne deklice Jessice Mc-Clure, ki je med igro na dvorišču svoje tete padi? v ozek jašek zapuščenega vodnjaka. Delo reševalcev je spremljalo na milijone ljudi prek televizije in stotine na mestu nesrečnega dogodka. Ko so dekletce končno po treh dneh in dveh nočeh potegnili na površje in je odprlo oči, se je odvalil težak kamen s src milijonov Američanov, ki so bili v skrbeh za njeno mlado življenje.
Ko je dekletce med igro padlo v zapuščeni jašek, širok vsega 21 centimetrov v premeru, je zdrk-
So pijane krave boljše?
Japonsko ministrstvo za mednarodno trgovino in industrijo (MITI) je pobudnik nenavadne znanstvene raziskave. Z njo naj bi namreč ugotovili, ali alkohol, ki ga dajejo kravam in svinjam, res izboljša kakovost mesa (menda je mehkejše in okuesnejše).
Raziskava bo trajala pet let, začela seje leta 1985, in zanjo je predvidenih 500 milijonov jenov (3,6 milijonov dolarjev). Ugotoviti morajo, ali alkohol povečuje tek, blaži strese, omejuje rejenje in izboljšuje kakovost mesa. Ce se bo izkazalo, da alkohol res tako ugodno vpliva na kakovost mesa, se bo poraba alkohola prav gotovo zelo povečala. Strokovnjaki, ki sodelujejo pri tej raziskavi, pravijo, da krave in svinje dobro in hitro izkoristijo kalorije iz alkohola, ki pa je predrag, zato ga mešajo z živinsko krmo.
Pot do novih antibiotikov
»Zakaj žabe, ki nagnetene živijo v mlakah, polnih bakterij, nimajo nalezljivih vnetij?« se je nekega dne spraševal biolog Michael Zasloff, vodilni genetik narodnega inštituta za pediatrijo in razvoj v Bethesdi, ko je opazoval laboratorijske dvoživke, ki kljub ranam, povzročenim pri poskusih, v umazani in mikrobov polni vodi niso imele nobenih vnetij.
To vprašanje ga je vodilo k raziskavam, ki so ga pripeljale do pomembnega odkritja. Morda bo med tistimi najpomembnejšimi odkritji, od katerih si zdravniki v prihodnosti obetajo nova antibiotična zdravila.
Ko je iskal odgovor na vprašanje, je biolog odkril v koži žab skupino naravnih pep-tidov, katerih lastnost je vznemirljiva — snovi so se izkazale kot uničevalke številnih mikrobov. Novoodkrite molekule je imenoval magainini (po hebrejski besedi, ki pomeni ščit).
Novi antibiotiki so še daleč v prihodnosti, vendar pa so prvi koraki do njih že narejeni.
Na glavi in na rokah je za šest milijonov dolarjev najrazličnejšega nakita, ki ga je neki domiselni draguljar pred nedavnim na zelo originalen način razstavil v Miinchnu.
Spremljevalec osupnil raziskovalce
Silnemu vznemirjenju in veselju astronomov, ko so februarja letos odkrili, da je prišlo do eksplozije supernove na južnem nebu v Velikem Magellanovem oblaku razmeroma blizu nas (blizu je treba seveda razumeti v astronomskem pomenu), je sledilo marljivo zbiranje podatkov in nato primerjanje zbranega gradiva. In kot je v astronomiji že običajno, se je izkazalo, da je izjemna priložnost, kakršna se stoletja ne ponovi, sicer ponudila astronomom in raziskovalcem vesolja obilo dragocenih podatkov, hkrati pa jim je nebo nasulo cel kup nerešenih vprašanj, na katera ne vedo odgovora in zaradi katerih so zdaj ustvarjalno vznemirjeni.
Supernova 1987 A, ki so jo opazili na nebu 23. februarja letos, je bila najsvetlejša in nam najbližja supernova v zadnjih 383 letih. Po prvih domnevah naj bi nastala ob eksploziji zvezde Sanduleak-69 202. Toda raziskovalni satelit je že po eksploziji poslal podatke, po katerih so astronomi sklepali, da omenjena zvezda še vedno obstaja. Ko so kasneje ponovno preverjali poslane podatke, je zabeležena zvezda znova skrivnostno izginila. Ker je niso več odkrili, so astronomi pač morali vzeti satelitske podatke kot napako. In tako velja, daje supernova 1987 A nekdanja Sanduleak-69 202.
A to še ni bilo konec ugibanj in negotovosti. Strokovnjake je potem, ko so se zedinili, da je omenjena zvezda eksplodirala, begalo predvsem vprašanje, zakaj je sploh eksplodirala. Zvezda je bila šele v srednji dobi svojega obstoja, bila je tako imenovana modra velikanka. Preverjena teorija o nastanku in razvoju zvezd pa pravi, da pride do silovite in hipne eksplozije zvezde v supernovo šele v obdobju, ko zvezda postane rdeča velikanka. Zvezda se namreč napihne in iz modre spremeni v rdečo, potem pa pride do takQ imenovane.teunonu; klearne krize, ko napihnjena zvez
nilo 7 metrov globoko in se ukle-ščilo v malenkost širšem delu jaška. Reševalci so takoj prispeli in seveda ugotovili, da je nemogoče priti do deklice po ozkem jašku. Edina možnost je bila izkopati vzporedni širši jašek in potem rov do ukleščenega dekletca.
Z mehanizacijo so se lotili dela. Na nesrečo pa so kmalu naleteli na živo skalo. Kopanje so nadaljevali s pnevmatičnimi vrtalniki, saj razstreliva niso smeli uporabiti, ker bi dekletce v vzporednem jašku zasulo in bi se zadušilo. Sele tretji dan po začetku kopanja so prišli nekaj nižje od mesta, kjer se. je nesrečni otrok ukleščil in nato začeli kopati po
da strahovito hitro zgrmi vase in nato silovito eksplodira. To je sijajna .predstava, ki so jo doslej uživali le redki astronomi, čeprav nam zgodovina hrani nekaj zapisov o eksplozijah supernov v preteklih časih. Med njimi naj bi bila tudi Zvezda, ki je po svetopisemskem izročilu zasvetila na nebu ob Kristusovem rojstvu in vodila Modre v Belehem.
Astrofiziki so postavili možnost, da bi lahko prišlo do takšnega tipa supernove, kot je bila 1987 A, v primeru, da ima zvezda v svoji sestavi razmeroma malo kovin, kar naj bi preprečilo tudi starejšim zvezdam, da bi se popolnoma napihnile in se iz modrih velikank spremenile v rdeče pred svojim kolapsom. A to je le nekoliko spremenjena in dodatna teorija, ki dejstva, da je najverjetneje eksplodirala modra velikanka, ne pojasnjuje povsem.
Znanstvenike preseneča tudi nenavaden vzorec svetlobe, ki jo je sevala 1987 A. Robert Garrison s torontske univerze pravi: »Takšne supernove doslej še nismo opazovali.« Običajno supernove zasvetijo z vso močjo in potem začnejo hitro ugašati. Letošnja supernova pa je nekaj časa svetila vsak dan svetleje, potem se je jakost njene svetlobe začela zmanjševati, okrog 22. maja pa je ponovno svetila z vso močjo, tako da jo je bilo mogoče opaziti celo z golim očesom. Potem je šele začela počasi ugašati.
Največjo uganko pa je strokovnjakom zastavilo skrivnostno nebesno telo, ki se je pojavilo v bližini supernove kot njen sopotnik. Nebesno telo je stokrat svetlejše, kot je bila eksplodirana zvezda pred eksplozijo. Preprosto so' v zadregi, ker ne vedo, kaj naj s tem skrivnostnim pojavom.
Skrivnostneža sta se lotili dve skupini astronomov, ena v harvardskem središču za astrofiziko, druga v Londonu. Podatke, ki so jih o nebesnem telesu dobili s te-Jeskopskimi. raziskavami, so. dali v računalniško obdelavo. Ko je
ševni rov. Takoj ko so se dokopali do otroka, so pod njim v ozki jašek položili napihnjen gumast balon, ki je preprečeval, da bi ob reševanju otrok zdrknil še globlje. Toda reševalni rov je bil preozek, da bi lahko nerodno ukleščeno Jessico rešili. Iz Houstona so poslali vrtalno napravo, s katero so razširili, poševni rov. Reševalci so končno le prišli do otroka.
Vse dolge ure je mala Jessica, stisnjena v smrtni pasti, pokazala neverjeten pogum. Prve dneve je celo prepevala otroške pesmice, kasneje pa so slišali, da pogosto joka. Zdravniki so se bali, da se bo otrok podhladil in umrl, čeprav so v jašek pihali topel zrak. Se bolj pa jih je skrbelo, da bodo dehidracija, izčrpanost zaradi lakote in morebitno notranje krvavenje zaradi poškodb pri padcu opravili svoje. Ko so prišli do ukleščenega otroka, je bolničar, kolikor seje dalo, otipal dekletce in ugotovil, da je padec preživelo brez večjih poškodb. Končno sta dva bolničarja v ozkem dnu reševalnega jaška pripravila Jessico za dvig in do pol sedmih zvečer je bil otrok zunaj.
računalnik izrisal sliko telesa, so bili vsi po vrsti presenečeni.
Woosley pravi: »Lažje je reči, kaj to ni, kot pa, kaj je. Ni ga bilo tam pred nastankom supernove. Ni zvezda in ni drugotna supernova. Takoj zapustim astronomijo in grem za puščavnika v gore, če to pomeni, da je prišlo do hkratne in tako bližinske eksplozije dveh supernov.«
Astronom Richard McCray pa pesniško ugotavlja: »Še enkrat se je narava izkazala za bolj domiselno,kot so astronomi.«
Supernova 1987 A še naprej muči znanstvenike in jih bega z vsakim novim odkritjem, namesto da bi jim pojav, ki so se ga tako razveselili,- postajal vse bolj jasen. Plašč drobcev, ki jih je ob eksploziji vrglo naokrog, se počasi, plast za plastjo ohlaja in opazovalci nebesnih pojavov bodo lahko kmalu nekoliko natančneje pogledali v notranjost supernove. Morda se bodo sedanje skrivnosti potem pojasnile. Ali pa bodo nastale nove.
♦
... JE PAČ PAŠTETA KEKEC!
—----?-r-
STRAN 8
VESTNIK, 19. NOVEMBRA 1987
za vsakogar nekaj
VRTIČKARSTVO
Farme deževnikov
Če je v vrtni zemlji veliko deževnikov, lahko sklepamo, da je zemlja v dobrem naravnem okolju, da vsebuje organske snovi in se humus obnavlja. Biologi so si deževnike in njihovo delovanje ogledali od blizu. Na kvadrat-
PROMETNA VARNOST
Motnje spanja in prometne nezgode
Med motnjami spanja je morda najnevarnejša narkolepsija, za katero so značilne nenadne in skoraj neobvladljive epizode hude zaspanosti sredi belega dne. Poležejo se, če žrtev vsaj za nekaj minut zaspi. Za narkoleptike je znano, da pogosto povzročajo prometne nesreče in ponekod se upravičeno zavzemajo za to, da bi jim prepovedali voziti. Raziskovalci so dokazali, da to drži tudi za debele ljudi, ki so hudi smrkači. Ti ljudje—bolniki so podnevi ves dan zaspani in se slabo odrežejo na testih, ki terjajo budnost in zbranost. Anketa je pokazala, da takšni bolniki povzročijo povprečno 2,63 odstotka prometnih nezgod, dvakrat več kot drugi.
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Vsako sredo v oddaji 21 232.
1.	Bad — Michael Jackson
2.	Zaljubljena — Novi fosili
3.	Causing a cimmotion — Madonna
4.	Andželi se dosadžuju — Parni valjak
5.	I wanna '’ance with somebody — Whitney Huston
Lestvica nastaja z sodelovanjem, hi fi videostudia na Kidričevi 21„ 69000 Murska Sobota, telefon 25-577.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu vsak petek od 18.00 do 19.00 na Radiu Murska Sobota — UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz.
NAŠA RISBA
REŠITEV RPEJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Santana, areo-pag, tigrica, Isa, jed, st, fijakar, adalin, K, banjo, col, el, Ivano, J, Janaček, Alameda.
SESTAVIL MARKO NAPAST	URAD IN FUNKCIJA MAGISTRATA	ČISTILNA NAPRAVA Z DOLGIM DRŽAJEM	UGLED, SLOVES, DOBRO IME	LJUBKO- VALNO IME ZA OČETA	KRAJ PRI DOMŽALAH	AMERIŠKA BALETNA UMETNICA DUNCAN	GLAVNO MESTO GEORGIJE V ZDA
ITALIJANSKI PISATELJ (ALBERTO)							
VIJOLIČAST DRAGULJ							
VISOK OFICIRSKI ČIN							
OBDONAV-SKO MESTECE V SREMU					DARUVAR DOHODEK RENTNIKOV		
BRKATA SLADKOVODNA RIBA				RONALD (KRAJŠE) REKA V PROVANSI			
ZNAK ZA ŠAHOVSKO TRDNJAVO		AMERIŠKA TENIŠKA IGRALKA PROGRAM					
RISTO SAVIN			ATOL V OTOČJU TUAMOTU ZIDAK				
VLOGA, PRISPEVEK DRUŽABNIKA						ŠAHOVSKI IZRAZ	PREDSTOJNIK SAMOSTANA, PRIOR
TEŽKO OROŽJE, KANON				DANSKI OTOK NEMŠKA PLANINA			
SEČNINA					PRIPOVEDNA PESEM IGRALNA KARTA		
JAVNO PRIPORO- ČANJE IZDELKOV							
BOJNI STRUP							
nem metru travnika so našteli 133 deževnikov. V letu dni prebavijo 8 —12 kg organskih snovi. Na hektarju travnika je toliko deževnikov, da njih skupna teža odtehta kravo. V biološki vrtni zemlji naj bi bilo na kvadratni meter kakih 200 deževnikov. Deževnikovi izločki vsebujejo pet-do sedemkrat več kalija in šestkrat več magnezija kakor običajna zemlja. Te snovi so idealna hrana za biološko pridelano zelenjavo. Deževniki skrbijo tudi za zračenje in vlaženje zemlje ob deževju. So torej izredno koristni na vrtu, zato jih ponekod tudi gojijo na manjših farmah. Takšno gnojenje si lahko omisli tudi vrtičkar začetnik.
Za majhno domačo farmo deževnikov potrebujemo nekaj časa, prostor z enakomerno temperaturo, kjer nikdar ne zmrzuje (npr. klet), nekaj materiala, ki ga imamo gotovo doma in nič ne stane, in seveda deževnike.
Kako pripravimo gnojišče? V lesen zaboj damo na dno slamo ali listje, lahko tudi raztrgane kose lepenke. Na to potresemo plast mešanih snovi, v kateri so deli komposta, vrtni in kuhinjski odpadki s kavno goščo, ostanki črnega kruha, čebule, porovi odpadki, jabolčne lupine in ogrizki. Deževniki imajo aromatične snovi posebno radi. Na to plast potresemo malo vrtne zemlje in nato spet odpadke. Na koncu ovlažimo, poškropimo vsebino zaboja z mlačno in malo osladkano deževnico. V zaboj naselimo nekaj velikih vrtnih deževnikov in ga pokrijemo z vrečevino, skozi katero prihaja zrak. Čez zimo se deževniki na taki farmi od idealnih razmerah dobro počutijo in zelo razmnožijo. Spomladi jih ob toplem vremenu izselimo v vrtno zemljo, predvsem mlade živali.
Našo farmo deževnikov pozimi večkrat pregledamo, in — če je potrebno — dodajamo vlažno hrano, ki naj bo pestra. Način je enostaven in poceni, primeren za vsakogar, ki bi rad čimprej oživil svojo vrtno zemljo.
Pripravimo žvrkljano testo in spečemo palačinke. Napolnimo jih z nadevom in zvijemo kot ruladice, jih dunajsko paniramo in ocvremo. Nadev: na maščobi prepražimo naribano čebulo, drobno mleto meso in kuhano sesekljano špinačo. Začinimo ter zmešamo. Ocvrte kanelone narežemo, zložimo na ploščo in serviramo z majonezo.
Za štiri osebe potrebujemo: žvrkljano testo. Nadev: 4 dag maščobe, 6 dag čebule, 40 dag kuhanega ali pečenega mesa, 10 dag špinače, sol, poper, 2 žlici smetane. Za paniranje: 2 celi jajci, 16 dag moke, 12 dag drobtin, 10 do 15 dag majoneze.
VAŠ PRIPIS
ZAČIMBE V PREHRANI
Nista samo poper in sol
V naših prehrambenih trgovinah naletite večkrat na začimbe, ki bi jih sicer radi kupili, pa ne veste, kako naj bi jih rabili in v kakšna jedila spadajo. Najbolj sta znana sol in poper, vendar je še veliko začimb, ki hrano izboljšajo, ob tem pa so tudi zdravilne. O nekaterih bodo zapisali nekaj več, da bi jih v bodoče lažje rabili,
Cayennski poper
Pridobivajo ga iz majhnih plodov paprike, ki uspeva v Aziji in Južni Ameriki. Ima ostrejši okus kot naša paprika.
Uporabljamo ga za juhe, omake in zelenjavo, dodajamo pa le trohico. Nekateri ga imajo radi v krompirjevi juhi ali pa z njim potresejo stepena ali ocvrta jajca.
Chilijev prah
To je začimba, rjava kot prst. V njej so poleg cayenn-skega popra največkrat še origano, kumina, pimet, česen, sol. Ni tako oster kot čisti cayennski poper. To začimbo dodajamo piščančjim jedem, svinjskim rebrcem in zarebrnicam. V jed lahko nasujemo kar precej te začibme; da dober okus in lepo barvo.
Curry
Je indijska mešanica raznih začimb. Prašek je okraste barve in močnega vonja. Glede na to, kakšne sestavine so v njem, je blago do ostro aromatičen. Največkrat so v njem zmleti koriander, ingver, muškat, kumina. nageljnove žbice, razne vrste popra in cimet. Primerna začimba za meso, ribe, jajca, specialitete iz jabolk. Praška ne smemo potrositi po jedi, ampak ga moramo popražiti na surovem maslu ali ga razmešati v mleku.
RECEPT ZA VAS
Kaneloni z mesnim nadevom
Če otroci jedo preveč in premastno
Na raziskovalnem inštitutu za otroško prehrano v Dortmundu že eno leto teče dolgoročna raziskava o navadah v prehrani dojenčkov, otrok in mladostnikov. Prva dognanja so pokazala, da se pri starostih od enega do dvanajstih let ravna vnos energije v povprečju po priporočilu Nemškega društva za prehrano. Pri vrsti hranil pa je nekaj očitnih odstopanj od idealnega. Priporo-
Ubogim kadilcem ne dajo miru, niti kadar se poskušajo odvaditi kajenja ob pomoči žvečilnega gumija z nikotinom. Farmacevti so ugotovili, da lahko to vedno bolj priljubljeno sredstvo za opuščanje kajenja dvigne raven holesterola v krvi, ali bolj natančno, vpliva na serumske trigliceride. Če prenehamo žvečiti ta gumi, se raven maščobe v krvi spusti na prejšnjo vrednost. Ena izmed sestavin cigaret, ki dviga raven holesterola, je nikotin, zato je kljub temu žvečilni gumi z nikotinom koristen, če v resnici pomaga pri odvajanju kajenja. Nikakor pa ne sme za vedno zamenjati cigaret.
Šipek in česen proti gripi
Šipek ali plod divje vrtnice je eden najbogatejših naravnih virov vitamina c. Šipek vsebuje velik odstotek askorbinske kisline oziroma vitamina C. Šipek vsebuje tudi veliko organskih kislin. Šipkov čaj lahko brez škode pijemo vsak dan. V nekaterih vzhodnih državah pripravljajo iz šipka vino, ki je zdrava vitaminska pijača. Sveže in posušene šipkove plodove uporabljamo tudi kot blago sredstvo proti driski, še posebno proti zoprnim poletnim driskam pri otrocih. V teh jesensko-zimskih dneh bo prav, če bomo večkrat pili šipkov čaj.
Pri preprečevanju nahoda pomaga tudi česen. Česen je naša splošna ljudska začimba in pomembno preventivno zdravilo. V starih medicinskih spisih lahko preberemo, da so mu zdravilne lastnosti dolga stoletja pripisovale tudi uradne medicine številnih ljudstev. Znanstvene raziskave česna so pokazale, da se iz njega lahko izloči snov alicin, ki v vodni raztopini močno baktericidno deluje na nekatere mikroorganizme. Enemu miligramu alicina ustreza okrog 15 enot penicilina. Česen dobro varuje pred različnimi oblikami gripe in drugimi boleznimi, ki dobijo obliko prave epidemije.
Pojdite na pregled sečil
Prisotnost krvi v urinu je vredna pozornosti. Motnjo včasih opazi bolnik sam, ko vidi da je urin močneje obarvan. Najpogosteje opazijo kri v urinu moški. Prvo, na kar moramo pomisliti, je, ali nismo morda jedli močne
čen delež beljakovin v dnevni hrani je 9 odstotkov, dejansko pa jih je v prehrani otrok 9,5 odstotka.
Delež maščob naj bi bil 35 odstotkov, dejanska poraba pa znaša 39 odstotkov. Za ogljikove hidrate je priporočilo 51 do 56 odstotkov, otroci pa jih zaužijejo le 48,5 odstotka. Podobna analiza pri nas kaže, da otroci zaužijejo preveč maščob v vsakodnevni

rdeče obarvane hrane, na primer rdeče pese. Če smo ta vzrok izločili, moramo pregledati vsa sečila, ledvice, sečevod, mehur, prostato in sečno cev. Če opazimo kri med celotnim odvajanjem vode, se vzrok verjetno skriva v ledvicah ali sečevodu. Če pa se kri pojavi šele v zadnjem curku, so težave v mehurju in se pojavijo šele, ko je mehur že skoraj prazen.
Ko greste k zdravniku, ga opozorite: Ali ste v zadnjih 24 urah pred pregledom jedli rdečo peso, ali imate težave prvič, ali ste jih imeli že prej, ali veliko kadite; povejte vse podrobnosti, saj vam bo zdravnik tako najhitreje in najbolje pomagal.
prehrani, to pa ni dobro za razvoj otroka.
Tetoviranje s posledicami
Začne se kot dokazovanje poguma ali preganjanje dolgega časa med poukom: z ostrim nalivnikom ali iglo in s tušem ali črnilom izpraskamo majhne umetnije na hrbet roke, podlaht ali bedro. Nedolžna otroška šala? V nasprotju z normalnimi tetoviranji je odstranitev te pisane šolske umetnosti zapletena. Tetoviranje, ki ga opravi strokovnjak, lahko zbrusimo, slike s črnilom pa moramo praviloma odpraviti z operacijo. Z nestrokovnimi vbodi namreč črnilo ali tuš različno globoko prodre v kožo. Kožni zdravnik mora sliko izrezati iz kožnih plasti. To pa je — predvsem pri velikih tetoviranjih — tudi kozmetični problem.
MNOGI, KI SO GAZE POSKUSILI, PRAVIJO: TO JE
IZDELEK, KI SE HVALI SAM!
MURSKA SOBOTA
VESTNIK, 19. NOVEMBRA 1987
STRAN 9
Ena izmed petih operacijskih sob v novi kirurgiji pripravljena čaka prve paciente...
(Foto: Lado Klar)
Kako bomo plačevali bolnišnico?
Najverjetneje s precejšnjimi ali celo zelo velikimi težavami. Seveda so to le še ugibanja brez tehtnih izračunov. Jasno pa je že sedaj, da funkcioniranje tako velike bolnišnice, kot je z zgraditvijo kirurškega bloka postala regijska bolnišnica, ne bo poceni. Že prve številke, ki so jih pripravili v Pomurskem zdravstvenem centru in v zdravstveni skupnosti, potrjujejo, da bomo Pomurci kar globoko zajemali sapo, ko bomo zbirali denar za celotno zdravstvo. Torej tudi za dejavnost bolnišnice. In če že v uvodu zapišemo optimistično napoved tistih, ki se na financiranje zdravstva razumejo: trdijo namreč, da se bo z zbiranjem 0,6 odstotka od dohodka (osnova je masa kosmatih osebnih dohodkov v združenem delu) nabralo dovolj sredstev tudi za financiranje bolnišnice.
Ker je o številki oziroma vsoti denarja, ki bo potrebna za celotno dejavnost bolnišnice, težko pisati kaj konkretnejšega tudi zaradi divjajoče inflacije, so v tem trenutku že jasna razmerja med sedanjimi in bodočimi stroški. Poigrajmo se z nekaj številkami: regijska bolnišnica, razkropljena na več mestih v Murski Soboti in Rakičanu, bo letos porabila za 120 milijonov dinarjev elektrike. Ko bo v sistem porabe te energije vključen tudi kirurški blok, se
BEZANJE IN VRAČANJE HIPOKRATOVIH UČENCEV
Spominjamo se pogovora z dr. Janezom Stanovnikom, uglednim mednarodnim strokovnjakom in raziskovalcem, članom predsedstva SR Slovenije, ki nam je na vprašanje o svetovnem fenomenu »bega in vračanja možganov« takole odvrnil: »Dal vam bom namenoma primer iz mesta in dežele, kjer sem živel: Ženeve v Švici. Švicarski zdravniki so tradicionalno odhajali po vsem svetu, kjer so postajali izredno pomembni kirurgi in svetovno znani zdravniki. Zakaj? Zato, ker je bila ženevska kantonalna bolnica najbolj zanemarjena bolnica na svetu. Pa so se kantonalne oblasti spomnile in zgradile najsodobnejšo kantonalno bolnico. Kar naenkrat so se začeli vsi ti največji svetovni strokovnjaki vračati v Ženevo in danes je ta glavni center za okulistiko, raka, srčne bolezni.«
Čemu tako izhodišče za premislek o zdravniškem kadru v Pomurskem zdravstvenem centru in še posebej v novem kirurškem bloku? Gotovo ne zato, da bi z njim namigovali na »kočljive probleme in odprta vprašanja«, ki so glede zdravnikov in zdravstva v zraku. Tudi ne zato, da bi se podajali v avanturo prebijanja skozi goščavo številk, odstotkov, primerjav in še marsičesa, kar zadeva — navedeno dobesedno — stanje zasedenosti delovnih enot, normativov in izhodišč, strokovno utemeljitev potrebnega kadra ob zagonu kirurgije ter normative in usmeritve do leta 2000. K podrobnostim se bomo namreč morali še večkrat vračati. Tudi samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela s
bodo stroški, po letošnjih cenah, povečali kar za štiristo milijonov dinarjev. Gre torej za skoraj štirikratno povečanje porabe električne energije, kar pa je ob vsej sodobni opremljenosti kirurškega bloka seveda povsem normalno.
Predvsem pa je nova bolnišnica tehnično izredno zahtevno opremljena. Doslej so imeli v bolnišnici organizirano najnujnejšo, torej skromno vzdrževalno oziroma tehnično službo. Odslej bo drugače. Prednost pri novih zaposlitvah bodo dobili tehnični delavci, torej energetiki in drugi strokovnjaki, ki bodo skrbeli za brezhibnost celotnega omrežja inštalacij in aparatur. Tehnična ekipa se bo povečala kar za 36 delavcev, nekaj so jih že zaposlili. Seveda bodo potrebne tudi nove zaposlitve zdravstvenih delavcev — skupaj kar 47. Težave bodo, seveda, zaradi pomanjkanja denarja. Ker pa nihče ne želi, da bi prihajalo do kakršnihkoli pomanjkljivosti ali celo škode na novem kirurškem bloku, ker je bila gradnja draga, so se v zdravstveni skupnosti odločili, da dajo prednost zaposlovanju tehničnih delavcev, nato pa bodo v bolnišnici postopoma zaposlili še potrebne zdravstvene delavce. Izračunali so, da bodo povprečno za štirideset novih zaposlitev letno porabili 150 milijonov dinarjev.
kadrovskim načrtom za to srednjeročno obdobje nas v danem primeru toliko ne zanima, kljub zgovornemu podatku, da bo mogoče do leta 1990 zaposliti v soboški splošni bolnišnici 57 delavcev — vse za potrebe kirurgije. Kronično pomanjkanje denarja pa je že tako ali tako stara pesem, ki je ne bi ponavljali.
Dr. Stanovnika smo se domislili ob že tradicionalni fluktua-ciji (selitvi) zdravnikov, pa ne samo zdravnikov, iz pokrajine ob Muri, kot tudi ob takšnih ali drugačnih poskusih pridobivanja zdravnikov specialistov v Pomurje. Kaj jim je mogoče ponuditi? Kakšne možnosti za raziskovalno delo, osebno rast, razvoj, napredovanje? Navsezadnje: kakšno plačo? Ko smo to spraševali najodgovornejše v Pomurskem zdravstvenem centru, so se zgolj kislo nasmehnili, misleč: saj komajda shajamo. Nesmisel — tako spraševanje. Pa vseeno: je kako »ime« med kirurgi, internisti, infektologi, anesteziologi, rentgenologi, patologi? Kdo bi si upal iti v selekcijo in temu ustrezno naravnati nagrajevanje, plačevanje zdravstvenih strokovnjakov? Po čem bo ali ne bo slovela nova kirurgija? Zgolj po svetlih, novih, zračnih sobah — ko seveda ne bodo pod udarom smrdljivih vonjav ali iz smeri Nemščak (svinjska farma) ali iz smeri Murska Sobota (kafilerija in drugi smradni viri)?
Ne, ni cinizem, marveč resno spraševanje ob nekaterih uglednih, specializiranih bolnicah v Sloveniji; vzemimo slovenjegraško, ki se je specializirala za področje urologije. »Če
Izračun, v katerem so upoštevani novi stroški, hkrati pa tudi »brisanje« dosedanjih (razni transporti iz Murske Sobote v Rakičan, boljša oziroma lažja organizacija dela itd.), kaže, da se bodo stroški za delovanje bolnišnice z odprtjem kirurškega bloka povečali za 1,3 milijarde dinarjev. Prepričanje je, ponovimo še enkrat, da bodo pomurske zdravstvene skupnosti lahko pokrile te stroške.
In kaj bo z obračunavanjem minimalne amortizacije. Višina bo odvisna od vrednosti objekta in tudi osnovnih sredstev. Kakšna bo tako imenovana knjigovodska vrednost objekta in opreme na dan otvoritve, bo odvisno od stopnje opremljenosti. Ob sedanji vrednosti in posameznih amortizacijskih stopnjah (gradbeni objekti v višini 2,5 odstotka, elektronske opreme 20 odstotkov in druge opreme 14,5 odstotka) bi znesla celotna obračunska amortizacija 920 milijonov dinarjev, torej bi se od dosedanje povečala za osemsto milijonov dinarjev.
Izračuni torej kažejo na to, da bo dejavnost bolnišnice sicer izredno draga, vendar tudi to, da bomo Pomurci zmogli ta izdatek. Preprosto zato, ker si želimo še boljšega zdravstvenega varstva.
Ivan Gerenčer
želi splošna bolnišnica Murska Sobota zaposliti več kadrov, kot je bilo določeno s kazalci za obdobje 1986—1990, si bo morala prej pridobiti soglasje zdravstvene skupnosti Slovenije. Nove kadre more zaposliti izrecno na račun zmanjšanja nadurnega dela.« Namenoma smo povzeli nekatera stališča kolegija Pomurskega zdravstvenega centra, saj marsikaj pojasnjujejo. Sicer pa naj bi bilo v kirurškem bloku na novo zaposlenih 83 delavcev, v celotni delovni organizaciji Pomurski zdravstveni center pa letos 658, od tega 373 zdravstvenih delavcev (64 zdravnikov specialistov in 309 drugih).
Ker smo že omenjali fluktua-cijo (selitve) zdravnikov, je treba resnici na ljubo pripomniti, da ta v zadnjih dveh, treh letih ni izrazitejša, toda prav tako ni izrazitejšega pridobivanja specialistov. Da jih potrebujemo, najbrž ni sporno. Pri tem je zanimiva misel moža iz vodstva Pomurskega zdravstvenega centra: »Težko pridobimo tiste, ki so končali Medicinsko fakulteto v Ljubljani, kajti po tovrstnih fakultetah v Jugoslaviji in tujini so različne doktrine. Tako nekateri zdravniki določene zadeve, o katerih se dogovorimo v zdravstvu Slovenije ali naše pokrajine, zavračajo, ker so bili pač na medicinski fakulteti drugače educirani.« Skratka, bezanje in vračanje pomurskih Hipokratovih učencev — Hipokrat, antični zdravnik, po katerem se imenuje zdravniški kodeks — je proces, ki mu tudi z novo kirurgijo v Murski Soboti še ne bodo kos.
BRANKO ŽUNEC
Hočemo se potrditi z vestnim m
strokovnim delom
Vsa leta smo zaradi potreb v tej stari zgradbi nenehno povečevali število postelj, vendar tako, da smo jih natrpavali v prostore. Zaradi tega je napor sodelavcev večji, več je fizičnega dela, nimamo dvigal, transportnih vozičkov in drugega. Natrpanost oddelka vpliva na počutje bolnikov, zahteva mnogo dobre volje od osebja. Pogosto je potrebno biti takten, da eni ali drugi ne eksplodirajo ...« med drugim prebiramo v posebni številki Vestnika iz leta 1980, povzemamo pa besede dr. Miloša Borovška, takrat in še danes predstojnika kirurškega oddelka soboške bolnišnice, ko je predstavljal razmere na svojem oddelku pred drugo odločitvijo Pomurcev, da s samoprispevkom prispevajo za boljše razmere zdravljenja.
Takrat, 14. decembra 1980, smo glasovali ZA. In zdaj, 21. novembra 1987, (skoraj sedem let je vmes), odpiramo sad takratne odločitve — NOVO KIRURGIJO V RAKIČANU. Spet smo potrkali pri dr. Milošu Bo-rovšaku, zaenkrat še v njegovi stari delovni sobi, ki pa bo v kratkem ostala prazna . ..
»Po 34 letih dela na kirurgiji sem le dočakal, da bom vsaj en slepič lahko operiral v novih sodobnih postorih. Kot sam se tega trenutka veselijo vsi moji sodelavci in gotovo tudi pacienti. Od odločitve za gradnjo kirurgije se tu razmere za delo niso prav nič izboljšale — celo obratno, in vse to smo vsi skupaj strpno prenašali, predvsem pa smo se trudili, da ne bi bilo prizadeto naše strokovno delo. Obseg našega dela je zdavnaj prerasel te prostore in to opremo. Letno okrog 30 tisoč bolnikov, dnevno v specialistični ordinaciji 180, letno 30 tisoč rentgenskih slik na aparatu izpred zadnje vojne, 1200 večjih in več tisoč manjših operacij so številke, ki govorijo same. Ko smo leta 1980 v Pomurju v drugo izglasovali samoprispevek, smo bili v zdravstvu prepričani, da bomo kirurgijo res zgradili, nismo pa mogli vedeti, da bo to šele čez sedem let, Kakorkoli že, zdaj ie zgradba tik pred vselitvijo. Če sem odkrit, nas je malo strah, ali nam bo uspelo vse optimalno organizirati in izpeljati. Načrt dela imamo pripravljen, zaposleni že spoznavajo stavbo in prostore, kajti naše delo je takšno, da procesa ni mogoče prekiniti niti za dan. Bolnika ne moreš poslati domov, se preseliti in potem začeti znova.«
Razne inšpekcije so opravile tehnični pregled zgradbe in pred izdajo uporabnega dovoljenja zahtevajo, da se napake in pomanjkljivosti odpravijo. Kdaj je po vaši oceni možna preselitev?
Ena velika in še dvanajst nič manj pomembnih pridobitev
spanzer, ginekološki dispanzer in patronažno-babi-ška služba. Uredili so tudi lekarno.
V Gornjih Petrovcih je zrasla nova sodobna zdravstvena postaja za potrebe osnovnega zdravstva in zobozdravstveno službo. Urejena je bila tudi lekarna. Objekt je blizu glavne ceste in ne daleč od Murinega obrata, zato je zdravje bližje ljudem širšega območja severovzhodnega Goričkega.
V prizidku k beltinski ambulanti, ki so ga v soboški občini najprej zgradili s pomočjo samoprispevka, je osnovno zdravstvo pridobilo prostor za otroški in šolski dispanzer ter možnosti za širitev dejavnosti, obenem pa so uredili tudi novo lekarno. V Beltincih je nastal večji zdravstveni center, ki zadovoljuje potrebe velikega okoliša soboške in lendavske občine.
V Apačah so obnovili zdravstveno ambulanto, ki je v hiši, zgrajeni že leta 1900. Delovne razmere so se kar opazno izboljšale, čeprav stara zgradba zahteva stalna popravila.
Hkrati z novo šolo so v krajevni skupnosti Raz-križje zgradili zdravstveno postajo. Ljudem zdaj že nekaj let ni treba k zdravniku v Ljutomer. V zdravstveni postaji opravljajo tudi sistematične preglede otrok. Racionalno, skupno s šolo, so rešili ogrevanje.
V Vidmu ob Ščavnici so obnovili zdravstveno postajo, ki je morda malo preveč oddaljena od središča vasi, vendar bi bila gradnja nove prevelik zalogaj.
Tudi radensko zdravstveno postajo so obnovili s pomočjo referendumskega dinarja. V njej sta splošna zdravstvena ambulanta in zobna ordinacija. Obe sta pred obnovo delali v nemogočih razmerah.
Še ena, na videz drobna, za krajane Bučkovec pa zelo pomembna pridobitev. S pomočjo samoprispevka so kupili osnovno opremo za zdravstveno službo. Za zdaj je zdravstvena postaja v stanovanjskem bloku in si zanjo želijo primernejši prostor. Prepričali so se o solidarnosti in verjamejo vanjo.
n111 «as °P'f/ ko zn?,,Fnii zdrav’ d *
J°’ Jlhz<
stvefl>;,0 P^'b’o danJ>W de* pom£' 1
Pomurci smo dve petletki s samoprispevkom zbirali denar za zdravstvo. K temu smo prispevali dodatne prostovoljne prispevke in še združujemo sredstva z dodatno prispevno stopnjo. Kirurgija, ki jo odpiramo, je največji in najzahtevnejši zalogaj desetletja zdravstvenih naložb, nič manj pomembnih pa ni za učinkovito zdravstvo tudi tistih dvanajst objektov in posodobitev, ki so bile iz referendumskega dinarja narejene poleg vsega, kar smo gradili v bolnišničnem kompleksu v Rakičanu. Vse so bile prispevek k boljšemu osnovnemu zdravstvu. Prav je, da se jih vsaj spomnimo.
Črenšovci z okolico so dobili novo zdravstveno postajo. V njej so: amublanta splošne medicine, splošna zobna ambulanta, šolska zobna ambulanta, patronažna služba, babiška služba in lekarna. Od leta 1983 imajo v Črenšovcih zdravnika »pri roki« vsak dan.
V Križevcih pri Ljutomeru je bila obnovljena zdravstvena postaja, ki jo obiskujejo ljudje iz 20 vasi.
V Gornji Radgoni so k zdravstvenemu domu prizidali dispanzerski oddelek. Pri sredstvih so bila odločilna prav tista iz samoprispevka. V prizidku so uredili vse za delo otroškega dispanzerja mladinskega zobozdravstva, kliničnega laboratorija, logopeda in psihologa.
V Murski Soboti so zgradili prizidek k zdravstvenemu domu. Pridobili so nove prostore za zdravstveno varstvo otrok, šolarjev in mladine, dispanzer za psihohigieno in zdravstveno varstvo žensk. To je v določenih službah omogočilo celodnevno delo in delo ob sobotah.
Tudi ljutomerski zdravstveni dom je dobil prizidek. V njem so sodobni prostori za pediatrijo in medicino dela, prometa in športa, otroški in šolski di-
»Namestitveni del in operacijske sobe so do 85-odsotno opremljene. Radi bi, da bi bil oddelek v celoti opremljen. Če ne bomo dobili vsega, kar potrebujemo, bomo dobili nedonošenčka. V letih gradnje smo zaradi pomanjkanja denarja morali črtati marsikaj s seznama nabav. Ob stoodstotni obljubi, da bomo naročeno in še naedobavljeno res dobili, bi se lahko preselili takoj. Če pa tega zagotovila ne bo, moramo s selitvijo počakati. Iz manjkajoče opreme sta dva aparata osnovna: in rentgen ali »avtoklav«. Sedanji »avtoklav« — priprava za steriliziranje, nepogrešljiva v času grožnje virusa aidsa — ima majhno zmogljivost, pri neprekinjeni uporabi pa lahko hitro odpove. Rentgenska
aparatura je iz leta 1933 in
z
močjo sevanja že škoduje bolniku, še bolj pa je nevaren za tiste, ki morajo delati z njim. Sploh velja za vse naše vrednejše aparate, da so dotrajani in da ni kaj dosti za seliti. Za aparat za obsevanje z ultravijoličnimi žarki nam je proizvajalec ponujal mercedes, če mu ga odstopimo za muzej. Ni mogel verjeti, da še deluje. Odločili smo se, da to ostane naš muzejski primerek, ki se mu bodo pridružile operacijske mize in še marsikaj. Vse kar je dobro in uporabno, pa pri selitvi brez sramu nosimo s seboj. Fizično preselitev smo sposobni izpeljati v nekaj dneh. Realen datum je nekje na prehodu leta.«
Zgradbo smo s skupnimi močmi zgradili, zdaj pa ljudi skrbi, ali bomo v Pomurju zmogli zbrati dovolj denarja za nemoteno delo tako sodobne bolnišnice. Je po vaši oceni bojazen upravičena?
Vse skupaj ne bi smelo biti toliko dražje, da bi se tega bali. Po moje bodo največje dodatno breme sredstva za amortizacijo, pri veliki večini drugih stroškov — za kurjavo, prevoze, prehrano, pa bi se račun moral iziti z boljšo
organizacijo, funkcionalnejšo ureditvijo, objekt je dobro toplotno izoliran, ne bo prevažanja, ne bo potrebnih toliko dežurnih ekip in tudi z novimi zaposlitvami ne mislimo pretiravati. Mislim, da so nujne samo tiste, ki jih zahteva večje število postelj in pa strokovnjaki za delo z novo tehnologijo.«
Sodobni prostori z vsaj najnujnejšo opremo so osnova za boljše in strokovnejše delo. Veliko je pripomb na odnos zdravstvenega delavca do bolnika, tudi na kakovost dela. Razmere, v katerih je delala kirurgija, so ljudje sprejemali z razumevanjem. Zdaj veliko pričakujejo. Jih ne bost razočarali?
»Že doslej smo se trudili po naših močeh in v danih razmerah. Veliko smo vlagali v usposabljanje. Naši kirurgi imajo poleg splošne specializacije tudi dodatna znanja in so sposobni opravljati zahtevne posege, za kar pa doslej pri eni operacijski sobi ni bilo možnosti. Naš cilj je kakovostna storitev v obsegu, ki je dogovorjen s sporazumom o delitvi dela med slovenskimi bolnišnicami. Svoj ugled in prostor v slovenskem zdravstvu si bomo zaslužili samo z vestnim in strokovnim delom. V tej naši »mali« bolnišnici pa si niti ne upamo želeti, da bi bili nekaj posebnega ali da bi v kakšni specialistični-dejavnosti prodrli v strokovni vrh. Za to imajo drugje, predvsem pa na naši kliniki, boljše možnosti. Prednost naše majhnosti so neposrednejši in pristnejši odnosi med bolnikom in zdravstvenimi delavci. Prepričana sem, da bomo v novem objektu delali še varneje in uspešneje, še vestneje, brez dolgih čakalnih dob, pa tudi brez vrst pred ordinacijami. To našim bodočim pacientom lahko obljubimo.«
Ali je nova kirurgija trajna rešitev za zdravje Pomurcev?
»Za naslednjih 20 let bo gotovo dovolj za pomoč pri večini kirurških obolenj. S 120 posteljami bomo zadovoljili potrebe našega prebivalstva, pa tudi za naše turiste — goste pomurskih zdravilišč bo dovolj prostora. Že zdaj imamo najkrajšo ležalno dobo v Sloveniji. Ni nobene osnove, da bi jo zdaj podaljševali, kvečjemu obratno, kajti čim več dela bomo skušali opraviti že v naših specialističnih ambulantah. Mislim, da je ob nakupu še manjkajoče opreme v novi zgradbi v pomurskem zdravstvu zdaj prednostno na vrsti ureditev razmer na nekaterih oddelkih naše bolnišnice, ki so bili morda prikrajšani tudi zaradi gradnje kirurgije.«
IRMA BENKO
lo v bflih : omogola la martHx logu zadira gije sn»ie c voj zdrFtva goč. D*tvo oddelki pa bilo ra#1 le: se je v* sol gosto Sla I sebej oFna moral fl'.oln ke, strdile njem danc omogw10 Zdravem še in I# de nos do®lni vilen.«
'' 5 A
mu na*‘Ju. sedbaiiuai Tako sf’° 6 ritve. ^Ini s je bilof e^v osebje5 tu JOŽEFA] giji naj1 bil dajete več vor v N ma.
Saw‘Pre< ba. Res ? j« kega g5 .J1 dobili 1 'ko ensko r Pn teri sp( tud smo že1 rib
%

kla, ta Srečkove vseka)Pc venda< 111 smo P Uzc osebje^
kovnojj e pa je' bitve.

STRAN 10
Bnja občanov
Pomen nove kirurgije za nekatere oddelke
DUŠAN DEVETAK, Černelavci: »Delim zadovoljstvo vseh pomurskih občanov, ko bomo končno dočakali slovesno otvoritev kirurškega bloka, ki bo pomenil veliko nam vsem, predvsem pa tistim, ki mnogokrat iščemo zdravniško pomoč. Prepričan sem, da bo z otvoritvijo tega kirurškega bloka manjša stiska v čakalnicah, kot je to bilo v starem objektu, in da se bodo v novem okolju bolniki bolje počutili. Nič manjšega pomena ,	ne bo to, da bo zdravstveno osebje končno dela-
lo v boj ih razmerah. To bo navsezadnje prizadevnim specialistom omogo*3 lažje in kakovostnejše delo«.
M ART TIVADAR, Murska Sobota: »Ob predlogu zadiranje sredstev za gradnjo nove kirurgije snUe občani zavedali, da je nadaljnji razvoj zdrava v več kot sto let stari stavbi nemogoč. D(tvo je, da je zaradi tega trpelo delo na

oddelk*Pa tudi bolnikom, ki so se zdravili, ni bilo ra^1 ležišča ponujeno praktično nič. Tako se je V s°bi gnetlo tudi po deset bolnikov, pogosto Sla pomožnih ležiščih in nosilih. Še posebej opna je bila gneča, ko so bili obiski in si moral bolniško sobo. V takih razmerah so tudi zdravniki, bolničarke, str®lce in drugi težko delali. Razveseljivo je, da smo z razumevanjem o*anov zgradili nov, sodoben objekt, v katerem je bolnikom omogo®10 spodobnejše bivanje in so boljše higienske razmere. Zdravip°nt in vsem drugim zaposlenim pa bo omogočeno uspešnejše in 1# delo. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo usluge in odnos dežnikov, oziroma do vseh tistih, ki bodo kirurgijo rabili, pravilen.«

KAREL PEČEK, Murska Sobota: »Vsi občani Pomurja in delovni ljudje s širšega območja, ki bodo hodili na novo kirurgijo, pričakujejo skupaj z nami napredek na tem področju zdravstvene dejavnosti. Vsak se boji, če bi moral nekega dne pod kirurški nož. Zato smo se zavestno odločili za boljši, najsodobneje opremljen kirurški blok z željo, da bodo v njem laže in strokovneje opravili delo strokovnjaki, ki sedaj delajo v
starih prostorih, ki so že zdavnaj odslužili svojemu na?®u- Pričakujem, da bo v novi kirurgiji dobra kadrovska zasedbama ne bo treba zdravstvenega varstva iskati v drugih regijah. Tako si ° tudi zmanjšal negativni odliv sredstev za zdravstvene storitve. * /n si, da bo nova kirurgija sodobno opremljena z vsem, kar je bilo-^videno, pa še manjka. Želim še to, da kirurgi in celotno osebje ? b> imeli težkih, kompliciranih posegov.« JOŽE^ADar, RADENCI: V tej novi kirurgiji naj' “tlo vse boljše kot v stari in veseli smo, da je U "o zgrajena. Zdaj se nam ne bo treba več vo? v Maribor ali Ljubljano, ker bo vse do-
Očesni oddelek
Predstojnica dr. Lea Talanyi-Pfeifer ob odprtju sodobne kirurgije razmišlja takole:
Delavci očesnega oddelka se pripravljamo na postopno razširitev sodobnih diagnostičnih metod in zdravljenja.
Dobili smo operacijski mikroskop, zato bomo začeli z mikrokirurgijo. Ta je po današnji mednarodni in tudi jugoslovanski doktrini vsakdanja metoda očesnih operativnih posegov. Tako bo tudi naš oddelek začel z vsaditvijo očesnih leč pri bolnikih s starostnimi sivimi mrenami. S tem bodo rešeni debelih in težkih očal, ki jih morajo nositi pacienti po operaciji sive mrene.
Z ultrazvočnim aparatom bomo lahko diagnosticirali odstope mrežnice, tumorje v očeh in ugotovili tuja telesa po poškodbah.
Dobili smo tudi aparat za predpisovanje kontaktnih leč, ki jih bomo naročali pacientom z refrakcijskimi hibami — slabovidnostjo.
Kamera fundus nam bo omogočila slikanje očesnega ozadja, ki je mnogokrat nujno za diagnozo patoloških sprememb na vidnem živcu, mrežnici in ožilju.
Bolniki z zvišanim očesnim tlakom bodo imeli svoje ambulantne prostore za diagnostiko in kontrolne preglede.
Pomurski otroci so dobili sedem prostorov (namesto dosedanjih dveh). Z novo opremo za diagnostiko slabovidnosti in škiljenja in aparate ortopti-čno-pleoptične vaje, ki omogočajo zdravljenje prirojenih anomalij vida.
Očesni oddelek ima pet zdravnikov, tri višje medicinske sestre, osem sred
ma.
Safl^dolgo se dela. Že'nekaj let stoji stavba. R®*!? Je vse drago, vendar bi morali kaj takega gt?11 združenimi močmi. No, zdaj smo dobili /o, prostorno kirurgijo, tudi bolj higiensko V Prej, ko je bila tako tesno, da so neka-
teri sp’ udi na hodniku. Ja, res upamo, da bo sedaj vse boljše, saj smo žUedolg0 čakali na to.
bi
MARIJA LAH, OČESLAVCI: Kaj pričakujem od nove kirurgije? Da bi bilo boljše kot sedaj. Pred dvema letoma sem po osemnajstih letih rodila hčerko, pa mi ni bilo nič všeč. Osebje je bilo zelo neprijazno — vsaj za nas Štajerce, prav tako je bila neprimerna čistoča... Bolj pogosto smo zahajali k zdravniku v Maribor kot v Mursko Soboto, saj je osebje tam bolj prijazno. Moram pa povedati, da so mi bili všeč zdravniki, to lahko trdim. Toda sestre in drugo ... zelo neprijazno.
V no'
j|en--i- .-. moral0 biti drugače, kajti strokovno so dovolj uspos* da'’ e PrOaznosti jim manjka. Ta gradnja se je preveč zavlekla, tar smo vsi veseli, ker je le končana!
Srečk« b Ljutomer: Nova bolnišnica bo vseka* Pomembna pridobitev za Pomurje, venda^ Moramo vedeti nekaj: te kirurgije nismo 1 gradili za zdravnike in bolniško osebA zase. Vsi ti zidovi in nova oprema ne bojtj p?''* disto n*d> de v prostorih ne bo PrVaZiaotrBk .ezn'vosti *n tistega, kar bolnik najbw	° uje — človeškosti in seveda stro-
kovno^ ‘ovni ljudje in vsi, ki so kakorkoli in pomoč, so prispevali zase. To pa jop °, kar skupaj pričakujemo od te pomembne nove prido-

bitv«'
Anica MUHIČ, Veržej: Od nove bolnice pričakujemo vsi vse tisto, kar je bilo v stari slabo. Tega se je nabralo precej: boljša oskrba, boljši odnos, manj čakanja, boljše zdravstvene storitve. Ni to toliko kritika starega načina dela, kot želja, da bi se v novih prostorih tudi bolnik počutil kot človek, ne pa kot slučajna, nepotrebna oseba, ki nekoga prosi usmiljenja v svoji in s svojo boleznijo. Nekateri smo si težko odtrgali dinarje za neti v  gradnjo, vendar pa smo prispevali in to bodo mora L mislih tisti, ki bodo v bolnišnici upravljali in ki bodo v bolnift Kigali.
§TEjia c| ^KE, Lendava: Razmere, v kakšnih je čas°S®dania kirurgija, poznam ne le iz °P' ko°PlSU’ amPak sem jih videl in spoznal s?m se pred leti zdravil na tem od-del^nco0^6' Nemogoče razmere za delo zdraV[ oebja in bivanje bolnikov so vpl'u stti0°r,Pr' zdravljenju nastopile težave. Zdaj-J^ Pomurci s širšo družbeno pomočjo, n%2,nazadnje tudi s prispevkom drugih slov®U	ravstvenih skupnosti, naposled bol-
nišniupravičeno pričakujemo, da bo v njej potekalo delo oziraj avijenje brez večjih težav, čeprav je tudi res, da na začetku	gladko. Seveda pa si vsi želimo, da bi imeli zdrav-
stvenU0 C1 čim manj dela; da pa bi bilo tako, je treba več storiti za pr^Jbod3 ne samo na zdravstvenem področju. Sicer pa od dose-danj'*]ajj . $h zdravstvenih delavcev, ki bodo delali v novem od-delMJn Pričakujem več človeške topline, ki bolnikom veliko potne Pliva na njihovo počutje.
JOŽEF BUKOVEC, Lendava: Človeka veseli,
njih medicinskih sester, tri inštrumen-tarke, tri administratorke in šest strežnikov.
Bolniki Pomurja so se na sedanjem očesnem oddelku počutili domače, saj so imeli svojo stavbo s parkom. Želimo jim, da bi jim bilo prijetno tudi v novem, modernem očesnem oddelku v Rakičanu.
Pionirski časi oftalmologije so za nami, pred nami pa je obdobje kakovostnega, poglobljenega dela na višji ravni, ki ga omogoča-ta in narekujeta sodobna tehnologija in znanje.«
Operacijski blok
Za razlago, kaj pomeni rakičanska kirurgija za delavce v operacijskem bloku, smo zaprosili višjo med. sestro Eriko Žilavec;
»Preselitev v nov kirurški blok bo gotovo prinesla ogromno pridobitev tudi za operativo — iz kirurške, ginekološke, ušesne in očesne dejavnosti.
Dobili bomo sodobno grajen in opremljen Centralni operacijski blok s šestimi operacijskimi dvoranami v I. nadstropju in urgentni operacijski trakt z dvema operacijskima dvoranama v pritličju kirurškega bloka. Poleg povečanja števila operacijskih dvoran je v tem sklopu še vrsta potrebnih do
ko odpiramo objekte, ki so namenjeni zdravju občanov, saj se to ne dogaja tako pogosto. Ni nam žal denarja za koristne naložbe, posebej ne za gradnjo kirurgije, saj vsi vemo, kakšna je bila stara bolnišnica. Mislim, da se je gradnja predolgo zavlekla, vendar pa je le končana. Upam, da bo v novi kirurgiji boljše delo za zdravnike in boljše počutje za bolnike. V zadnjem času so iz lendavske občine nekateri bolniki raje odhajali v prav zaradi prevelike gneče v stari kirurgiji. V bo-
Nove specialistične ambulante že na fotografiji dajejo dober vtis. Če pred njimi ne bo vrst in čakalne dobe, bodo pacienti še bolj zadovoljni. (Foto: Lado Klar)
 - -
do^ re.p °- upamo pa, da bodo urejeni tudi nekateri drugi pro-bleP1'^ boi  Vsem za to, da se uredi reševalna služba, ki bo hitro prepe 'n'ke v bolnico č tar doslej ni bilo.
datnih prostorov, ki omogočajo mnogo varnejše in boljše delo.
Doslej nismo imeli čistilnih garderobnih filtrov — prostorov, kjer se vse osebje pred vstopom v operacijski blok sleče in preobleče v sterilna operacijska oblačila. S tem zagotovimo višjo raven čistoče, kar je osnovna zahteva.
Nadaljnja pridobitev v operacijskem bloku je centralni prostor za zbujanje bolnikov po operacijah. Zaradi sodobne opreme in vrste strokov-^nega kadra je možen najboljši nadzor ’'nad operiranci. Med pridobitve, izboljšave in olajšave v operativni dejavnosti moram šteti tudi enoto centralne priprave in sterilizacije. Ta dejavnost prevzame vso predpripravo inštrumentov in drugih pripomočkov, potrebnih pri operacijah, kar je osnova za naše delo.
Vse te prostorske in tehnične izboljšave nam bodo zagotovile boljše delovne razmere, kot jih imamo sedaj, kar bo gotovo velika spodbuda za nadaljnje uspešno zdravljenje naših varovancev.«
Bolnišnična lekarna
Med tistimi, ki se selitve v nove prostore najbolj veselijo, je gotovo osebje lekarne. V njihovem imenu navajamo besede predstojnice, mag. Nade Bernat:
»Nova bolnišnična lekarna je v medetaži kirurškega bloka. Polovica prostorov je namenjena lekarniški dejavnosti, drugi del pa izdelavi infuzijskih raztopin. Lekarniški del je v celoti opremljen, čakamo še brezprašno komoro za izdelovanje sterilnih pripravkov ter tehtnice. Ta teden je pri
spela celotna oprema za izdelavo infuzijskih raztopin in te dni jo bodo začeli montirati. Tako bomo lahko sami izdelovali infuzijske raztopine, kar je velika pridobitev za celotno bolnišnico. Farmacevtska industrija izdeluje namreč le ozek asortiman infuzij sedaj si pomagamo z lekarno Kliničnega centra, ki nam pošilja manjkajoče infuzije), občasno jih na tržišču tudi primanjkuje — vse to pa narekuje lastno izdelavo infuzijskih raztopin. Prav tako pa je ta izdelava pomembna tudi z vidika SLO.
Bolnišnični lekarni pripada še skladišče v kletni etaži z ločenima prostoroma za vnetljive in jedke snovi.
Mislim, da se lahko pohvalimo z eno najlepših bolnišničnih lekarn v Sloveniji, ki bo v celoti opremljena ob odprtju, oz. preselitvi.«
Ginekološki oddelek
Čeprav se na prvi pogled zdi, da odprtje kirurgije s porodniškim oddelkom nima prave povezave, pa vendar ni povsem tako. Predstojnik oddelka, dr. Vincenc Lenart, je ob tej priložnosti izjavil: »Z vselitvijo v novo kirurgijo v Rakičanu vidim največjo pridobitev za kirurške bolnike Pomurja, ker bodo na ta način deležni optimalnega zdravljenja, pa tudi optimalne nege.
Bolniška soba. Standard, o kakršnem v stari kirurgiji še sanjati nismo upali. (Foto: Lado Klar)
Zaposleni v novi kirurgiji pa bodo imeli dobre delovne razmere, kar bo vsekakor dobro vplivalo na odnos bolnik-zdravstveni delavec.
Za naš oddelek pa lahko trdim, da bomo z novo kirurgijo racionalizirali operativno delo tako v dopoldanskem kot v podaljšanem delovnem času. Kajti zdaj, ko smo tako prostorsko utesnjeni, moramo včasih delati na meji bolnikove varnosti, kar pomeni za zdravstvene delavce dodatne obremenitve.«
Oddelek za ušesa, nos in grlo
Po besedah dr. Brede Breznik-Far-kaš je selitev v Rakičan zanje izrednega pomena. Oddelek so namreč ustanovili leta 1963 in že od takrat ima vrsto pomanjkljivosti. Naštejmo največje: je ob zelo prometni cesti, operacijska- soba se zaradi tega težko zrači, bolniki (predvsem operiranci) nimajo potrebnega miru. Poleg tega je oddelek ločen od drugih, zato vozijo paciente z avtomobili na rentgenske in druge preglede — prav tako morajo prevažati hrano in perilo. Garderobo imajo na podstrešju. Prostori so izrazito nefunkcionalni, saj je v enem nadstropju sedem sob, toaleta, umivalnici, kopalnica in čajna kuhinja. Imajo le eno ambulanto, zaradi česar je čakalna doba en mesec. Znani so tudi kadrovski problemi, saj je premalo zdravnikov-specialistov. Ob tem pa število pregledov stalno narašča — leta 1966 jih je bilo na primer 4.205, lani pa že čez 11 tisoč. Podobno je z operacijskimi posegi in bolnišnično nego. K oddelku sodi še avdiovestibulološka
Tole pa je prostor, kjer vam bodo popravljali polomljene kosti — mavčarna. (Foto: Lado Klar)
ambulanta, kjer opravljajo preglede sluha in ravnotežja. Po novem bodo vsi prostori v Rakičanu. Seveda bodo funkcionalnejši, na voljo bo 30 postelj, dobili pa bodo tudi novo opremo (operacijska miza, luči, mikroskop). Čakalna doba bo krajša, saj bodo delali v dveh ambulantah.
Še beseda kirurga dr. Štefana Kousa
»Ko smo se pred 7 leti Pomurci odločali za samoprispevek, smo zapisali, da bomo za ta zbrani denar in za ta odrekanja dobili zelo potreben in sodoben zdravstveni objekt, s katerim se bomo približali preostali Sloveniji. In kaj smo za ta denar sedaj dobili? Mislim, da že-lahko rečemo, da smo dobili sodoben kirurški blok z več kot 15.000 m1 koristne površine, v katerem so našli svoje prostore vsi oddelki, ki so sedaj v M. Soboti. Kot največji v tem bloku je dobil kirurški oddelek 120 bolniških postelj, ki so razvrščene v dveh etažah, in to v triposteljnih in dveh šestposteljnih sobah.
Najzahtevnejši del pa je vsekakor operacijski blok, ki mora ustrezati zelo strogim in zahtevnim predpisom. V
njem je šest operacijskih sob, od katerih pa žal ena, to je tista, ki je namenjena ginekološkim posegom, sedaj še ne bo opremljena, ker je tovrstna oprema izredno draga. Ti prostori so razdeljeni in opremljeni tako, da bo delo lahko potekalo nemoteno in bo z njimi odpravljeno najožje grlo starega kirurškega oddelka, kjer imamo praktično samo eno operacijsko sobo za vse večje posege. V novem kirurškem bloku pa so za to dejavnost opremljene tri operacijske sobe, dve operacijski sobi pa sta namenjeni za posege ušesnemu in očesnemu oddelku. Ti prostori nam bodo omogočili skrajšam nje čakalne dobe, to je tistega najbolj neprijetnega in negotovega časa, katerega se vsak bolnik najbolj boji. Po operativnih posegih bodo bolniki, premeščeni v poseben prostor, kjer bo stalni nadzor reanimatorja, kar je izredna pridobitev, saj omogoča maksimalno varnost operiranca.
Pomembna in povsem nova pridobitev je tako imenovani urgentni blok. Ta je v pritličju in je namenjen tistim bolnikom, ki potrebujejo nujno takojšnjo pomoč — poškodovanci, bolniki z notranjimi krvavitvami, hudimi bolečinami ali kakšnim drugim težkim stanjem. V ta sklop spadajo ambulanta ter dve operacijski sobi s potrebnimi pomožnimi prostori. Tu je zagotovljena kirurška oskrba neprekinjeno 24 ur. Tem bolnikom torej ne bo treba več čakati, ampak bodo oskrbljeni takoj. Preostala kirurška specialistična dejavnost pa bo potekala v specialističnih ambulantah, in sicer urološki, ortopedski, dveh ambulantah za splošno kirurgijo ter v travmatološki ambulanti. Služba bo urejena tako, da bo omogočala izbiro zdravnika. V kirurškem bloku pa je tudi fizioterapija za potrebe bolnišnice, torej samo za hospitalizirane bolnike. Brez sodobne fizioterapije si danes ni mogoče zamisliti uspešnega zdravljenja, saj je potrebna bol
nikom pred operacijo in po njej, posebno pa poškodovancem. Fizioterapija je grajena in opremljena v skladu z delitvijo dela v SRS. Rad bi omenil še to, da je za majhne otroke, ki imajo poseben oddelek v drugi bolniški etaži, v šesti etaži prostor za igre, kjer bo nadzor vzgojiteljice in učilnice za šoloobvezne otroke.
In kaj reči o opremi? Oprema je sodobna v skladu z delitvijo dela v SRS in seveda v skladu z našimi finančnimi možnostmi. Rad bi povedal še to, da bomo delali tisto, kar nam samoupravni sporazum o delitvi dela v zdravstvu v naši republiki dovoljuje in torej bistvenih širitev dela ne-bo. Kadre vseh profilov smo za tako delo zaposlovali in vzgajali tako, kot so nam dovoljevali predpisi in dogovori. Trudili se bomo, da bomo morebitne vrzeli čim prej zapolnili in tudi skušali kupiti najnujnejšo manjkajočo opre mo, saj se zavedamo, da vsega naenkrat pač ni mogoče. Vse opreme žal še nismo dobili, tačas nam manjka ena bistvenih enot za obratovanje, to je centralna sterilizacija, ki je namenjena potrebam celotne bolnišnice in že plačana, tipamo, da bo švedski izdelovalec, ki slovi kot vesten dobavitelj, to tudi v najkrajšem možnem času poslal in montiral, ker je to ena glavnih ovir, da oddelek ne bo mogel takoj obratovati. Težave so tudi pri RTG opremi, in sicer predvsem finančnega značaja. Vse naenkrat žal ne gre, dasi se zavedamo, da bo to močno motilo način in obseg dela.«
ZBRAL: BOJAN PEČEK
NIK, 1r5yeMBRA 1987
STRAN 11
krržem po naših šolah
VESTNI KOVA ANKETA
POGLED
Pri babici na Zgornji Ščavnici so v soboto pokrivali'hišo. Konec oktobra so jo odkrili, sezidali podstrešne sobe in dali na hišo novo ostrešje. Delo je bilo precej težko. Večkrat jim je nagajal dež. Moja babica je vedno vsa v skrbeh poslušala vremensko napoved. Bala se je snega. Stric Silvo je delal večkrat ponoči, kajti veliko dela je opravil sam. Končno smo včeraj spravili strešno opeko na ploščo in hitro pokrili hišo. Delali smo še pozno zvečer. Tudi moja mama je lezla po strehi in pokrivala. Zdaj se več babica ne boji dežja in tudi ne snega.
Polonca Fiala. 3. raz. OŠ Videm ob Ščavnici
Hitim iz šole domov. Stopim v sobo in se zazrem skozi okno. Mimo hitro poleti ptica čez drevesa in hiše. Morda leti v toplejše kraje. Boji se zime, lakote, ki ji preti. Pred menoj je polje, kot živo mravljišče. Kmetje hitijo pospravljat svoje pridelke. Tam traktor seje, tam orje. Vsi hitijo. Še list z drevesa hiti na zemljo. Na sosedovem vrtu otroci obirajo sočna jabolka. Na smejočem se obrazu že vidim, kako bo pozimi zagrizel v sladko jabolko, ko zunaj ne bo niti malo življenja. Na vrtu še bohotijo cvetoče rože. Kmalu se bodo tudi one poslovile od življenja. Sonce počasi zahaja. Sinja rdeča zarja osvetli hiše, se odbije od oken. Na cesti slišim traktor. V duhu si predstavljam voz, ki je poln veselih ljudi, ki vedro pojo in se veselijo življenja.
Sonce je zašlo. Žalostno pomislim, da bo nekoč zašlo tudi naše
življenje.
Neža Bojnec, 7. raz. OŠ Dobrovnik
Jesen
Jesen je zadišala, sadje nam dala. Kmetje na polje hitijo, mi se jeseni veselimo. Listje z dreves leti, mamo pa zima skrbi.
Jernej Jerebic, 2. raz. OŠ Odranci
LJUBEZEN
NA
PRVI
POGLED
Kakor vsako poletje smo se tudi letos odpravili na morje, in sicer s počitniško prikolico. Ustavili smo se v avtokampu Staško. Že prvi dan sem si ogledala mesta, kamor zahajajo mladi. Takoj prvi večer sem odšla v letni kino. Bila sem sama, zato sem se dolgočasila. Stolov je bilo veliko in nasploh je bilo vse zanimivo. Vsedla sem se v zadnjo vrsto, ki je bila popolnoma prazna! Ni minilo niti pet minut in že je prišla skupina fantov. Eden od njih je prisedel na mojo desno. Preden se je začel film, so se najine oči večkrat srečale. Vprašal me je, ali mi vsebina filma ugaja. Odgovorila sem, da zelo in da v njej uživam. Nato se mi je predstavil in hotel izvedeti za moje ime. Po končanem fdmu me je vprašal, če me lahko pospremi do kampa. Z veseljem sem privolila. Ura je bila šele deset, jaz pa sem lahko bila tisti večer zunaj do enajstih. Povabil me je še na plesno zabavo. Sedla sva za mizo v kotu in se pogovarjala o vsemogočih stvareh. Ura se je bližala enajsti in morala sem se vrniti. Ob prihodu v kamp sva ugotovila, da sva soseda. Žjutraj po zajtrku me je počakal in odšla sva pomit posodo. Dogovorila sva se, da bova pohitela na plažo in si poiskala primerno mesto za sončenje. Na kosilo pa sva odšla vsak s svojimi starši. Po kosilu pa seveda takoj v vodo. Plavala sva daleč, da sva se lahko vse pomenila. Po popoldanski malici me je počakal in nato sva odšla na igrišče. Tam sva se dogovorila, kako bova preživela mali raj — tako sva namreč imenovala najine večere. Najprej sva odšla v kino, se nato ustavila še na plesni zabavi in zaključila v disku. Tako sva preživela drugi večer, ker pa nama to ni preveč ugajalo, sva naslednji večer naredila drugače. Odšla sva v kino, nato me je povabil v restavracijo, na koncu pa sva odšla še na sprehod ob obali. Tak načrt nama je bil všeč, zato ga nisva spreminjala.
Domov smo se odpravili isti dan. Slovo je bilo težko. Obema so tekle po licih debele solze. Tolažilo naju je le to, da so tudi starši postali prijatelji in se zdaj velikokrat obiščemo. V počitnicah so ostali pri nas tri dni, mi pa smo jim obisk vrnili. To je bil za naju pravi užitek. Sedaj si redno dopisujeva in se imava zelo rada.
Lidija Balažič, 7. a OŠ Beltinci
ZAKAJ PRAZNE POSTELJE?
Za vsakega šestega srednješolca v Pomurju je pripravljena postelja v tem ali onem >dijaškem< domu. Povsod — v Murski Soboti, Radencih in Rakičanu — je seveda poskrbljeno tudi za celodnevno prebrano, za organizirano učenje, za udejstvovanje v raznih krožkih in še za kaj. Toda mladi se kar naprej izogibajo domovom. Večina se jih namreč, če je to le mogoče, raje vozi vsak dan v šolo in domov z avtobusi ali kako drugače. Seveda na to večkrat vplivajo tudi starši, ki menijo, da je bolje, če so otroci vsak dan doma; tako jih imajo na očeh in če je treba, jim tudi lahko pomagajo pri delu. Poleg tega nimajo skrbi v zvezi s plačevanjem domske stanarine. In kaj ugotavljajo predstavniki vseh treh pomurskih domov za srednješolce?
BIL SEM V BOLNICI
Najbolj cenim svoje zdravje. Dokler nisem prav hudo zbolel, sem se z njim igral. Zgodilo se je pred štirimi leti, ko sem zbolel, ker sem alergičen na penicilin.
Zvečer sta me mama in oče odpeljala v bolnico. Zdravnica, ki je bila dežurna, je rekla, da sem v smrtni nevarnosti. Ko sem to slišal, sem mislil, da bom umrl. Začel sem se oprijemati mame. Toda komaj sem se zavedal, že me je držala v rokah medicinska sestra. Šele sedaj je bil joj. Drl sem se, kot kaka sraka. Sestra me je na hitro utišala. Odnesla me je v sobo, tam me je že čakala pripravljena postelja. Komaj sem se namestil, že je prišel zdravnik. Bil je velik mož, v belem plašču. V rokah je imel dve veliki injekciji. Jaz sem šele sedaj začel svoj »šov«. Drl sem se na ves glas, če se me je sestra hotela dotakniti, sem brcal, mahal okrog sebe . . . Toda naposled so mi prišli le do živega. Medicinska sestra me je trdo prijela. Zdravnik mi je potegnil hlače dol ter mi v zadnjico potisnil dve injekciji. Še preden sem se zavedal, sem bil pokrit in zdravnika ni bilo več v sobi. Od utrujenosti sem kar hitro zaspal.
Vem, da je najbolj bogat tisti, kateri je zdrav. Vesel sem, da sem
ozdravel in da nisem umrl.
Denis Vouri OŠ Dobrovnik
Vsak človek mora imeti urejeno lasišče, saj tudi s tem pokaže, da je urejen in čist. Sčasoma si moramo striči lase in zato imamo frizerje. Ti te postrižejo, operejo lase in naredijo frizuro.
Tudi moja mama hodi k frizerju. Ko pride v salon malo posedi. Nato ji frizerka s šamponom umije lase, jih spere z vodo in zbriše s frotirko. Nato gre mamica v drug prostor s stoli in ogledali. Frizerka začne lase navijati ali pa sušiti kar s fenom. Ko so lasje posušeni, uredi pričesko. Po želji na koncu lase zlakira z lakom za lase. Mamica plača in odide domov z lepo frizuro. Vsi smo zadovoljni.
Nina Kuzma, 4. b OŠ Edvard Kardelj
Murska Sobota
BABICA Ml JE PRIPOVEDOVALA
Moja babica, očetova mama, mi velikokrat pripoveduje zanimivo, vendar žalostno resnično zgodbo o tem, kako je zapustila svoj rojstni kraj. To seje zgodilo leta 1948, ko so Rusi vkorakali na Madžarsko, takrat je dosti mladih bežalo čez mejo. Eni izmed teh skupin se je pridružila tudi moja babica s svojim možem, mojim dedkom.
Nekaj večerov prej so opazovali, kako so se menjavale straže in kje bi bilo najlaže prestopiti mejo. Težka je bila odločitev sploh iti, ker bi doma pustila svoje starše, brate in sestre. Vendar je premagala željo po svobodnem življenju.
Neke mračne noči so s skromno prtljago šli na pot. Tavali so v noči in se nekajkrat tudi izgubili. Po prehojeni štirideset kilometrov dolgi poti so prispeli v Mursko Soboto. Mnogi od.skupine so nadaljevali svoje potovanje in ga končali ali na Švedskem, ali v Ameriki, ali v Avstraliji.
Moja babica in dedek sta ostala v Murski Soboti in v težkih povojnih časih začela novo življenje.
V Murski Soboti živita še danes in večkrat obiščeta sorodnike, ki so ostali na Madžarskem. Sara Koleš, 4. b OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota
NA POTEPU
Toplo sonce sije, v mladih srcih radost vzklije. Misel se ti razjasni: »NA POTEP!« in konec je skrbi.
A zvečer, ko vračaš se domov, ti srček hitro bije od strahu, da te mamica ne nabije.
Natalija Gujtman, 7. d OŠ Bakovci
GOBE
Ko sem se neko jutro zbudila sem zagledala v košari pred vrati polno gob. Presenečena sem gledala polno košaro. Zraven nje je
IGOSli-SKI
J
OGENJ — Narisala Tanja Casar, 3. razred OŠ Odranci.
stal oče in se zadovoljno smehljal. Videla sem, kako je srečen.
Drugo jutro sem zgodaj vstala, da mi oče ne bi odšel sam zdoma. Ko sva prišla v gozd sem se držala očeta, da bi bolj našla gobe. Ko sva že nekaj časa hodila je oče našel tri zelo lepe gobe. Skočila sem k njemu in bila žalostna, ker še nisem našla nobene. Oče me je pobožal in me potolažil.
Šla sva naprej. Nenadoma sem obstala. Zakričala sem: »Oče, gobe!« Prišel je k meni in gledala sva moje prve najdene gobe. Šla sem srečna z očetom domov in postavila polno košaro pred vrata. Od takrat zelo rada iščem gobe.
Nadja Drobec, 3. raz. OŠ Videm ob Ščavnici
ALFRED ŠEBJANIČ, Murska Sobota: »Pri nas bi lahko bivalo 300 učencev. Toliko smo namreč imeli postelj, preden smo del prostorov, ker so bili prazni, morali odstopiti za druge dejavnosti. Še vedno pa je na voljo 270 ležišč. Žal se iz leta v leto število stanovalcev zmanjšuje, kar nam povzroča velike finančne probleme. Največji padec števila vpisanih učencev v naš dom beležimo po letu 1980, ko je večina srednjih šol v Murski Soboti prešla na enoizmenski pouk, poleg tega pa smo tedaj z uvedbo usmerjenega izobraževanja zgubili precej učencev, ki so se v prejšnjih letih k nam vpisovali iz sosednje republike Hrvaške. Ko smo tudi pri nas ukinili tako imenovani vajeniški program, pa se učenci od tam skoraj ne vpisujejo več na naše šole in tako tudi ne v domove. Tako smo imeli do leta 1980 še okrog 60 učencev s Hrvaške, letos pa jih je le še 5. Svoj položaj moramo zato reševati tako, da se ukvarjamo z dodatnimi dejavnostmi, celo z gostinsko, saj oddajamo sobe raznim gostom in vzgojitelji se morajo ob takšnih priložnostih preleviti v receptorje in še kaj, delati morajo ob sobotah in nedeljah. To pa ni tisto, kar bi si želeli in za kar so usposobljeni. Toda gre za preživetje.«
JANKO KONDRIČ, Radenci: »Pri nas imamo dom Srednje šole za gostinstvo in turizem, v katerem je 180 ležišč za učence. Vpiše pa se jih le do 120. Mislim, da so nas zavedli minuli zlati časi in da smo zgradili prevelik dom. Vzroki za nezasedenost pa so podobni kot drugje. Potem ko učenci ugotovijo, da bi se lahko vozili domov, ker jim to omogo-
MARIJA SKLEDAR, Rakičan: »Naši učenci so večina s kmetij in starši jih, če se le da, zadržijo doma, da jim pomagajo pri kmečkih opravilih. Nekateri zato pridejo v dom šele 'v zimskih mesecih, ko na poljih ni več dela. Imamo tudi take učence, ki vstajajo pred 5. uro in celo prestopajo na avtobus za Rakičan, domov pa se vrnejo med četrto in peto uro, čeprav je na Srednji kmetijski šoli enoizmenski pouk.
Sistem izobraževanja v sosednjh državah, na primer v Avstriji, je tak, da mora učenec obvezno bivati v domu, ker njihov učni pro-
STANKO ČERPNJAK iz Martinja: »V Domu učencev Štefan Kovač Murska Sobota stanujem že tretje šolsko leto, obiskujem pa 3. letnik naravoslovno-matematične usmeritve na srednješolskem centru v Murski Soboti. Tudi jaz bi se sicer lahko vozil vsak dan domov z avtobusom, toda vstajati bi moral okrog pol petih, nazaj pa bi prispel okrog 17. ure. Tako bi mi ostalo premalo časa za učenje. Mislim, da se to pri večini tistih, ki se vozijo, pozna pri uspehu. V domu sem zadovoljen s prehrano in namestitvijo, želel pa bi si, če bi imeli tudi takšne vzgojitelje, ki bi

Alfred Šebjanič, Janko Kondrič, Marija Skledar,
gram poteka ves dan. Dajejo namreč večji poudarek praksi, imajo tudi obvezne interesne dejavnosti, kot so računalniški in strojepisni krožek, pa delo s kmetijsko mehanizacijo. V takšnem sistemu izobraževanja si učenci pridobijo tudi več delovnih navad. Tudi pri nas je bilo nekaj časa tako po vojni. Da se učenci raje vozijo v šolo, kot da bi stanovali v domu, pa je vzrok tudi v tem, ker se želijo izogniti neke
Stanko Čerpnjak, Emil Dugonjič, Sabina Kostanjšek
čajo avtobusne zveze, čez čas zapustijo dom, ker tudi preračunajo, da so tako finančno na boljšem. Najbrž se tudi starši bojijo svoje otroke vpisati v dom, ker če v šoli niso uspešni in jo mora-
vrste kontroli, ki obstaja v domovih. Starše najbrž lažje prinesejo okrog kot vzgojitelje. Ce pa pogledamo v gostinske lokale, pa najsi bo to zjutraj, opoldne ali zvečer, je vedno v njih tudi veli-
jo zapustiti, je treba vrniti štipen- ko srednješolcev. In tako narašča
dijo z dodatkom za bivanje v domu. Nekateri pa se ne upajo vpisati zato, ker ob začetku šolskega leta še ne vedo, ‘ali bodo sploh dobili štipendijo, ki bi jim omogočala tudi bivanje v domu. Zato bi bilo prav, če bi še pred začetkom šolskega leta zvedeli, kako bo s štipendijo. Sicer pa smo tudi mi imeli svoj čas več učencev s Hrvaške, letos pa jih je le 8.«
tudi število prekrškov med mladostniki.«
Če bi se nad vsem tem zamislili, potem bi si širša družbena skupnost gotovo bolj odločno prizadevala, da domovi za srednješolce ne bi bili napol prazni, kajti s tem so neizkoriščena tudi precejšnja sredstva, ki jih je družba vložila za zgraditev domov za učence. In kaj menijo nekateri izmed njih?
nam lahko pomagali pri učenju iz matematike in fizike. No, vem, da te kadre iščejo tudi šole in da bi v našem domu imeli boljše razmere, če bi bil bolj zaseden.«
EMIL DUGONJIČ iz Gan-čan: »Obiskujem 3. letnik Go-stinsko-turistične šole v Radencih in ves čas stanujem v šolskem domu. Rajši sem namreč tu, ker bi sicer moral prezgodaj zdoma. V domu mi je še kar všeč, saj imamo dobro prehrano in poskrbljeno je za pestre dejavnosti, v katere se lahko vključujemo. Nekoliko pa me moti, da sedaj že ob 20. uri dom zaprejo, če nimamo kakšnega organiziranega izhoda. Da bi bil vsaj odprt do devetih, kot v letnem času! To je moja želja.«
SABINA KOSTANJŠEK s Trat: »Da, jaz sem med tistimi srednješolci, ki se vsak dan vozijo domov, čeprav za to porabimo precej časa. Do doma imam namreč čez 30 kilometrov. Ko sem začela obiskovati 1. letnik Srednje kmetijske šole Rakičan, zdaj pa sem že v tretjem, so tako odločili starši. Zdelo se jim je, da bo tako bolje zame, ker me bodo vsak dan videli in vedeli, kje sem. Ob koncu tedna pa je treba tudi kaj pomagati pri delu na kmetiji. Vsakodnevna vožnja res ni prijetna, še posebno zato, ker moram vstajati že ob 4.30, domov pa se vrnem ali ob 15.00 ali ob 17.30, odvisno od konca pouka. Ali bi stanovala v domu, če bi lahko sama odločila? Najbrž bi, vendar če bi imeli eno ali dvoposteljne sobe, ker me sicer moti, če jih prebiva več skupaj. Sem namreč edinka in tako sem pač navajena. Kar se tiče plačevanja stanarine,.pa ne bi bilo težav, ker prejemam štipendijo, ki bi zadoščala.«
riMT V AVTORADGONI
PfKHZVOONO TRANSPORTNO PODJETJE
IH RUTMRBSBNR
TOZD AVTOTRGOVINA SERVIS
GORNJA RADGONA n.sol.o
MT-549 DE LUXE
Pogoji:
70% udeležba ob prevzemu, razlika v treh obrokih v treh mesecih brez obresti
Na voljo:
— traktorji IMT 539, 542, 549
—- vsi priključki IMT Beograd
Ugodna prodaja
PRODAJA KMETIJSKO MEHANIZACIJO NA
OBROČNO ODPLAČILO
Vse informacije v Avtoradgoni, Gornja Radgona, Ljutomerska c., oz. po telefonu (069) 74 691, 74 511.
Tudi odlična ponudba rezervnih delov iz programa IMT in zagotovljena servisna služba.
VESTNIK, 19. NOVEMBRA 1987
___f___*_'_2__:_*_L___‘L._*:_2__
STRAN 12
naši kraji in ljudje
Bo izletniški kraj Kapela končno dobil dobro gostinsko ponudbo?
»Melani« s Kapele
NA OBISKU PRI NAJSTAREJŠEM OBČANU RADGONSKE OBČINE
Kapela je najpogostejša izletniška točka tako za domačine, doma iz okolice Radenec ali Murske Sobote, kot tudi za tuje goste, ki bivajo v hotelih in zdraviliščih. Kapelska cerkev, ki je vidna daleč naokrog, je že od nekdaj neke vrste romarsko središče.
Krajevna skupnost Kapela je sestavljena iz številnih zaselkov, vrhov in grap. Vsak košček rodovitne zemlje je izkoriščen in posajen v vinsko trto. V zadnjih dvajsetih letih so počitniške hiše rasle kot gobe po dežju, asfaltirali so ceste in napeljali nekaj tele-
Milena Bajzek pred gostiščem na Kapeli, ki mu je dala ime MELANI. Dobra domača hrana, vina s tega vinorodnega okoliša in točenje buteljčnih vin tudi v manjših količinah — s tem bo prav gotovo pritegnila domače in tuje goste.
fonskih zvez (prav ta čas bodo dobili telefone novi naročniki).
Prav čudno, da kraj, ki je obdarjen ne le z naravnimi lepotami, ampak tudi z dobrim vinom, ni pritegnil večjega števila go-stinsko-turističnih delavcev. Prav tako ni poskrbljeno za varno sprehajalno stezo ali pločnik od Radenec do Kapele, čeprav odgovorni v krajevni skupnosti in Naravnem zdravilišču Radenci vedo, da se gostje najraje sprehajajo prav do Kapele in nazaj.
Če bi govorili o gostilnah, na Kapeli ni velike izbire. Bo ta izletniški kraj končno dobil kakovostno gostinsko ponudbo? Zaradi tega vprašanja toliko uvodnih besed, kajti pred dobrim mesecem je nekoč razvpiti »Sisak«
Velika Polana povezana z Žižki
V teh jesenskih dneh je cestno podjetje iz Murske Sobote asfaltiralo občinsko cesto med Veliko Polano in Žižki. Oba kraja sta prispevala po nekaj sredstev, ostalo je primaknila občinska Komunalno-cestna skupnost Lendava. Asfaltiranih je 1200 metrov makadamske ceste, ki je bila problem tako krajevni skupnosti Polana in Črenšovci. Del sredstev za ureditev ceste so zagotovili z izkopom jarkov ob tej cesti. Na pomlad bo potrebno urediti še bankine.	Foto- J Žerdin
ASFALTIRANE ULICE
Gornja Radgona je te dni bogatejša za štiri asfaltirane ulice. Na novo so delavci Splošnega gradbneega podjetja Pomurke asfaltirali Vrečevo in Vodnikovo ulico ob bencinski črpalki.
Cestno podjetje iz Varaždina pa je položilo asfalt v Kajuhovi ulici. Na Jurkovičevi ulici v starem središču Gornje Radgone pa so položili novo asfaltno prevleko. Stara je bila dotrajana, večkrat pa je bila tudi prekopana, zato so ji škodile zimske zmrzali. Dela je organizirala občinska komunalna skupnost, ki je zbrala tudi potrebna sredstva.	L. K.
Asfalt na cesti
Spodnja Ščavnica—Lešane
V krajevni skupnosti Spodnja Ščavnica si prizadevajo, da bi asfaltirali čim več cest. S tem bi pocenili vzdrževanje krajevnih in vaških cest, saj jim sedaj veliko denarja pobere gramozenje. Največja postavka je drag prevoz, saj v svoji okolici nimajo gramoznice.
Letos bodo dobili asfalt na cesto Spodnja Ščavnica—Lešane. Cesta je že pripravljena za asfaltiranje, položili pa ga bodo, če bo dovoljevalo vreme, še pred zimo. Ce pa to ne bo mogoče, bodo z deli nadaljevali spomladi. Dela potekajo na dolžini 2700 metrov ter bodo stala 80 milijonov dinarjev. Za 1000 metrov asfalta je prispeval sredstva sis za ceste občine Gornja Radgona, za preostalih 1700 metrov pa sojih zbrali s samoprispevkom. Že lani je dala KS Spodnja Ščavnica s sredstvi iz samoprispevka asfaltirati 1000 metrov te ceste od Ka-mušta do Treh križev. Dela je izvajalo Cestno podjetje Maribor, tozd Murska Sobota, ki je tudi letos izvajalec del.	L. K.
—ŽIHLAVA---------------------------------
Te dni so delavci cestnega odjetja Maribor, tozd Murska Sobota položili asfalt na cesti Žihlava—Gomila v dolžini 500 metrov. To sicer ni veliko, a za kaj več ni bilo denarja. Za ta poseg je občinska komunalna skupnost porabila 46,7 milijona dinarjev. Denar so zbrali s pomočjo sisa za ceste občine Gornja Radgona. Krajani in uporabniki ceste si želijo, da bi bila ta prometnica, ki vodi proti Ptuju, v celoti asfaltirana, kar pa še ne bo tako hitro, saj stane kilometer-asfalta skoraj 100 milijonov dinarjev.	L. K.
ali »Medvešček« (nazadnje je bil lastnik tozd Grozd Gornja Radgona) prevzela nova lastnica — Milena Bajzek.
Milena je že prekaljena gostilničarka. Po končani gostinski šoli na Bledu je začela delati v (takrat zelo dobri in znani) restavraciji Pri mostu, nato sedem let v Riu v Ljubljani in zadnjih pet let v Kompasu v Gornji Radgoni. Imeti svoje gostišče — to je bila njena življenjska želja, smo izvedeli.
Kako, da se je odločila za zapuščeno gostilno, ki je na slabem glasu in v dokaj klavrnem stanju? Odgovorila je: »Tu blizu imava z možem vinograd. Večkrat smo se peljali mimo, radi bi se kje ustavili in kaj pojedli ... pa nikjer nobene gostilne! To je glavni vzrok, da sem kupila prav to gostilno. Dražba je bila septembra in drugih kupcev sploh ni bilo (le VG Kapela in iz drugih občin). Brez pomoči Beograjske banke, ki nam je posodila velik delež od potrebnih 330 milijonov, tega ne bi mogli kupiti. Oba z možem imava že opravljen tečaj varnosti pri delu, v gostilni pa delam le jaz.«
V manj kot enem mesecu so morali usposobiti gostilno za poslovanje, vse prebarvati, pobeliti stene, očistiti, še prej pa izkopati in zbetonirati greznico. Poleg tega sta z možem morala sama kupiti potreben inventar: mize, stole, krožnike, jedilni pribor, kozarce, prte ... le blagajno imata zaenkrat sposojeno.
Njena želja (in tudi naša) je, da Melani ne bi doletela enaka usoda kot njene predhodnike: da bi postala navadna pivnica, zbirališče »špricerašev« in pretepačev, ampak restavracija, v katero bodo radi zahajali vsi, željni dobre domače hrane. Za najavljene skupine izletnikov ali poslovnežev ima pripravljene posebne ugodnosti, ponudbo pa je že poslala vsem pomurskim agencijam. Prav tako bo poskušala pritegniti domače goste s poceni družinskimi kosili ob sobotah in nedeljah, kb se marsikateri gospodinji ne ljubi kuhati doma, hrana v hotelih pa je predraga. In za mlade — čez nekaj časa bodo lahko naročali pice, že sedaj pa si radi naročijo ocvrt krompir.
Kako ohraniti raven, kje dobiti kadre? Milena Bajzek upa, da ji bo v kratkem uspelo dobiti vsaj enega natakarja in kuharja, saj je od tega odvisna tudi nadaljnja usoda gostišča.
Bernarda Peček
»KoFko kapljic, tol’ko let
Lahko bi dejali, da se je napitnica (Zdravljica) iz znane slovenske pesmi, ki pravi, da mu želi toliko let, kolikor kapljic vina bo popil, pri Alojzu Adaniču skoraj uresničila. Rojen je bil 13. junija 1888. leta, tako da bo prihodnje leto star polnih sto let. Adanič je tako najstarejši občan v radgonski občini, zato so se ga na primeren način spomnili tudi odgovorni. Prejšnji teden so ga obiskali predstavniki občinske organizacije Rdečega križa, Socialistične zveze, Centra za socialno delo ter krajevne skupnosti.
»Katera je za ženitev,« je bilo bilo prvo, kar je rekel slavljenec — stoletnik, Alojz Adanič, ko je zagledal polno kuhinjo gostov, med njimi pa le enega moškega. Premlade že ne bo imel, ker jo je treba preveč učiti, je nadaljeval v enako zbadljivem tonu. Kakšno je bilo naše presenečenje, si lahko mislite, saj smo pričakovali, da bomo zagledali ostarelega in izsušenega možička, ki ga je zapustil spomin, ki sta mu opešala vid in sluh. To slednje sicer delno drži, saj smo morali biti kar precej glasni, da nas je slišal, drugače pa se Adaničev stric še dobro drži. Kako to, smo vprašali?
»Dosti vina sem spil, veste! Ko sem delal pri Buvierju (pri nekdanjem lastniku vinske in šampanjske kleti ter večine vinogradov na radgonskem ob-mdčju)vsem spil po štiri polov, njake. Ze zjutraj sem nagnil po tri ali štiri >kupice<, pa tako čez
ULIČNA RAZSVETLJAVA V PETIŠOVCIH
Kdor pozna ostre ovinke v Pe-tišovcih, ve, da je vožnja po vasi v nočnih urah dokaj nevarna. Ceste se ne da zravnati, zato so se v krajevni skupnosti odločili, da uredijo ulično razsvetljavo, da bi vsaj ublažili oziroma olajšali promet tudi v večernih in nočnih urah. Občani so združili sredstva za ulično razsvetljavo, vsako gospodinjstvo je plačalo po 25 tisoč dinarjev, tako se je v vasi zbralo 3,5 milijona dinarjev. Ob cesti v vasi so namestili 49 večjih svetilk, nekaj pa jih bodo
Na Bistrici po novem
KK SZDL Bistrica je v četrtek, 5. 11. 87, sklicala pro-gramsko-volilno konferenco s soglasno sprejetim dnevnim redom, ki je vseboval kar sedem pomembnih točk. Po izvolitvi organov konference je dosedanji predsednik Stanko Lebar podal izčrpno poročilo o uspešnem delovanju v štiriletnem mandatu.
Rezultati takšnega dela in sodelovanja z 11 društvi, delovnimi organizacijami ter OŠ Prežihov Voranc so znani tudi OK SZDL, kar je pohvalno potrdil njen predstavnik Ivan Farkaš.
Novo vodstvo KK SZDL Bistrica je prevzela Cilka Horvat iz Srednje Bistrice in sekretarka Danica Žižek iz Gornje Bistrice. Da bo življenje v KS potekalo še naprej v delovnem vzdušju, so sprejeli nekaj programskih usmeritev:
— sprotno reševanje problematike v KS, ’
— izvedbo referenduma, — še tesnejše sodelovanje z društvi, ter občinskimi organi, — več pozornosti bo deležna štipendijska politika, gradnja,
— pristop k drugi fazi telefonije,
— skrb za pravilno informiranje krajanov bo še vedno stalna naloga,
— izboljšati udeležbo na določenih delegacijah,
— pomoč pri reševanju prostorske stiske na OŠ,
— novogradnja vrtca ne sme ostati le želja krajanov.
...................D.JAKŠIC.
ves dan po dva, tri litre.« Pripovedoval nam je, kako so se ga nekoč napili, potem pa jih je zalotil gospodar. Na srečo jim ni nič rekel.. . vendar so morali biti naslednji dan spet točno na delovnem mestu. Govoril nam je še, kako je bilo v prvi svetovni vojni — najbolj so mu ostale v spominu neuničljive uši , pa na delu v »Ciglencah«, kjer se ni razumel z enim od sodelavcev in je dejal, da so bile tam same barabe, vendar se on ni dal, kajti bil je »hujd kak mladi kokot«. Vmes je malo zakinkal, položil glavo na mizo in si jo pokril z rokami, pa čez nekaj minut spet vzel svoj kozarec vina, naredil požirek in nadaljeval. Izvedeli smo, da je bil dvakrat poročen, prva žena mu je umrla 1936. leta, druga 1974. leta. Samo z drugo sta imela dva otroka, vendar sta oba umrla še kot dojenčka. Pa še o »gaunarskem« bratu
še na nekaterih stranskih poteh. Celotna naložba je stala 6,60 milijona dinarjev. Milijon dinarjev je prispevala tudi komunalna skupnost občine, Veliko pa je pomagala tudi Ina Nafta, ki ima v vasi še nekaj svojih objektov, V
ŽELJA: NAMESTO KLJUČA - PIPA
Občani določenih vasi svojo krajevno skupnost praviloma poimenujejo po največjem naselju. Od tega nenapisanega pravila so odstopili v Rad-možancih, Genterovcih in Kamovcih ter za sedež izbrali Genterovce, čeprav vas ni največja.
»Tako smo se odločili predvsem zato, ker so Genterovci, kljub manjšemu številu gospodinjstev, neke vrste krajevno središče; tam so šola, cerkev, trgovina ...,« nam je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Evgen Kalamar, ki smo ga »ujeli« v topli kuhinji. Očitno je, da je z jesenskimi deli na poljih pohitel. Ker pa na kmetih v tem obdobju še ni pravega časa za počitek, moramo dodati, da ga tudi on, kol kmet in predsednik, nima: odpravljal se je po opravkih v Mursko Soboto, sicer pa je treba skrbeti za živino itd.
»Letošnje leto je bilo v Radmožan-cih napeto kot že dolgo ne: sezidali smo novo mrliško vežico in prenovili vaško-gasilski dom. Vežica nas je stala 4 milijone dinarjev, dela pri domu 5 milijonov. Precej denarja za ti gradnji smo odrinili od sredstev krajevnega samoprispevka, za mrliško vežico pa so gospodinjstva prispevala še dodatno v povprečju po 25 tisoč dinarjev,« je pohvalil svoje krajane naš sogovornik, po narodnosti Madžar, ki pa enako dobro govori slovensko.
— Kako pa v drugih vaseh?
»V Genterovcih so letos preuredili stavbo, prvotno namenjeno za administrativne opravke in sestanke krajevne skupnosti, v garažo za gasilski avto, kar nam ni ravno po volji. V Kamovcih so od socialnega skrbstva dobili starejšo hišo in tako so prišli do javnega prostora, kjer bodo imeli se-' Stanke, volitve itd. Je pa res, da tam, kjer ni krajevnega samoprispevka, ni vidnejšega napredka. V Kamovcih doslej še niso imeli samoprispevka, saj je naselje na obeh straneh asfaltirane ceste Lendava —Dobrovnik— Murska Sobota in tako ni bilo skrbi z modernizacijo poti. Enako je z Genterovci, čeprav je. res, da so v tej vasi že imeli samoprispevek.«
— V Radmožancih pa brez krajevnega samoprispevka ne morete?
»Tako je! Zdaj pripravljamo »teren« za nov samoprispevek, o katerem bomo glasovali ob koncu leta. Če bo referendum uspel, v kar sem osebno prepričan, potem bomo 5 naslednjih let zbirali denar, in sicer: delavci 3 . odstotke od. osebnega, dohodka, kmetje 10 odstotkov od katastrskega
nam je govoril, pa o nekem ka-varnarju ... Vmes so manjkale letnice, drugič spet imena. Le kdo bi si zapomnil skoraj celo stoletje!
»Zdaj te me pa pje pustili, ja bom šel ležat,« nam je še zapovedal, nato pa smo ga spremili do njegove sobe in postelje.
Čeprav svojih otrok Adanič nima, pa ga imajo Rožmanovi radi, kot da bi bil njihov dedek. In pravnukinja, (če bi bila) Silva mu je kar podobna. Mogoče pa je to le posledica dolgih pogovorov ob večerih, ko se Alojz Adanič vrne v mislih sedemdeset let nazaj. Upamo, da ga bomo lahko razveselili ob njegovem rojstnem dnevu junija prihodnje leto in mu spet prinesli nekaj tistega zdravila, ki ga ohranja pri življenju (kakor je sam dejal): dobre domače kapljice ...
Bernarda Peček
krajevni skupnosti se že pripravljajo na ureditev telefonije, ki je na vrsti v prihodnjem letu. Pričakujejo da bo takrat asfaltirana tudi cesta Petišovci—Benica.
Jani D.
dohodka, zdomci pa 3 odstotke od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za plačilo 9 tisoč 600 kvadratnih metrov »glazure« na vaški, 2 kilometra dolgi cesti, pri vaško-gasil-skem domu pa želimo narediti prizidek, s .čemer bomo pridobili tudi prostor za oder. Pa pročelje doma bi radi ure.dili.-V bivši stari šoli pa nameravamo postaviti neke vrste etnografski muzej, saj je v vasi še veliko ekspona-tov, ki kažejo nekdanje delo in življenje.«
V tem pogovoru smo nehote nekoliko bolj »izpostavili« Radmožance, kar pa seveda ne pomeni, da v drugih vaseh drže roke navzkriž: celotna krajevna skupnost se bori za telefon, saj v Radmožancih in Kamovcih nimajo še nobenega priključka, medtem ko so v Genterovcih štirje. Zdaj so v Radmožancih zbrali kar 34 interesentov za telefon, v Kamovcih 12, v Genterovcih pa. kar po svoje čudi, samo 4. Bojda se nekateri iz te vasi preveč zanašajo na nemogoče: češ da bodo telefon kdaj pozneje dobili, ne da bi globlje segli v žep. To pa se ne bo zgodilo ne tam ne kje drugje. Kdaj bo v krajevni skupnosti dovolj telefonov, je odvisno od poštne centrale v Dobrovniku, kjer so zanjo namenili del prostorov kulturnega doma, genterov-ska krajevna skupnost pa je ta poseg
V krajevni skupnosti Genterovci še nimajo vaškega vodovoda. Ponekod imajo hišne vodovode, drugod ročne črpalke, pri nekaj hišah pa vodo zajemajo z vedri in ključem.
BELTINCI
Kanalizacija bo naposled začela delati?
Kanalizacija je bila v Beltincih zgrajena že pred leti, vendar zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti še danes ne dela. Te pomanjkljivosti bi morale biti odpravljene že jeseni prejšnjega leta oziroma spomladi letos, a niso še do danes.
Zaradi tega in pa previsokega prispevka gospodinjstev ni uspela prva akcija razširitve kanalizacijske mreže v posamezne ulice oziroma naselja. Kot smo izvedeli, je sedaj glavni kanal saniran, v kratkem pa naj bi usposobili tudi čistilno napravo in opravili tehnični prevzem. S tem bi bila dana zelena luč za razširitev kanalizacijske mreže in priključitev posameznih gospodinjstev na kanalizacijo. Kot kaže, se stvari vendarle premikajo in so v krajevni skupnosti Beltinci ponovno začeli z akcijo za razširitev kanalizacijske mreže in priključitev posameznih gospodinjstev na kanalizacijo. Sodeč po prednostnem vrstnem redu prijav gospodinjstev naj bi letos uredili kanalizacijsko mrežo v Mladinski ulici. Soudeležbo gospodinjstev so od prvotnih 60 znižali na 40 odstotkov od predračunske cene na priključek, ki znaša okrog dva milijona dinarjev. Tako naj bi gospodinjstvo prispevalo po 800.000 dinarjev za priključek, kar pa pomeni, da se bodo dela zaradi večjega deleža krajevnega samoprispevka nekoliko podaljšala. Po izdelanem programu bi lahko letno priključili na kanalizacijo okrog 60 gospodinjstev, seveda če bodo zagotovljena poleg gospodinjskih
tudi sredstva samoprispevka, samoupravne komunalne skupnosti in drugih. Upajmo, da tokrat ne bo ostalo le pri željah, da bi ta za,
Beltince velika investicija, začela služiti svojemu namenu.
Feri Maučec
Evgen Kalamar: S ponovno uvedbo samoprispevka smo v Radmožancih nekaj mesecev odlašali, zdaj pa je tako rekoč vse nared za nov referendum.
sofinancirala z milijonom in 500 tisoč dinarji. Upravičeno zahtevajo 220-številčno centralo.
— Ko smo se peljali skozi Kamovce, smo se ustavili pri Donkovih in snaho Eržiko posneli pri »pumpanju« vode iz domačega vodnjaka. Povedala je, da v krajevni skupnosti še nimate vaškega vodovoda, smo po krajšem premoru pobarali sogovornika Evgena Kala-marija, ki se mu je sicer že mudilo na pot, vendar pa spet ne tako, da ne bi odgovoril tudi na to — neprijetno — vprašanje.
»V lendavski občini je še nekaj vasi, kjer ni vodovoda, ampak pri nas je huje: celotna krajevna skupnost je brez zdrave pitne vode. Če smo na nekaterih področjih v primerjavi z drugimi v prednosti ali pa grerfio vštric, smo tu v hudem zaostanku. Velika večina gospodinjstev ima sicer lastne vodovode, drugod imajo ročne črpalke, ponekod pa vodo še zajemajo z vedri ..., vsi pa si jo želimo iz omrežja. Naposled je napočil čas, da uredimo vaški vodovod v vseh treh vaseh, čeprav se zavedamo, da bo stal veliko denarja. Sami seveda ne bomo zmogli, zato računamo tudi na sredstva za manj razvite. Naj dodam, da so strokovnjaki že nakazali mesto za črpališče; lam je vode dovolj, pa tudi sicer ustreza vsem zahtevam.«
V krajevni skupnosti Genterovci torej čaka občane še veliko dela in sa-moodpovedovanja. Če so zmogli drugje (v mislih imamo vodovode), bodo zagotovo tudi v Genterovcih, Radmožancih in Kamovcih.
Š. Sobočan
VESTNIK, 19. NOVEMBRA 1987
STRAN 13
dopisniki so zabeležili
Povrtnina je bila povrtnina
Naš neodvisni dopisnik Franc Gyorfi se nam je oglasil s potovanja po Jugoslaviji z naslednjim pismom:
»Oprostite, prosim, moji pomoti! V svojem pisanju o česnu in izletu v Beograd (Vestnik, 5. 11. 1987) sem pomotoma zapisal povrtnino iz Maribora z veliko začetnico. Česna po 10.000 dinarjev ni prodajala Povrtnina, ampak stojnica, ki spada k DO z Reke.«
Toliko za pojasnilo in popravek, sicer pa lep pozdrav, ki nam ga je Franc poslal iz Velike Kladuše, razmnožujemo za vse bralce Vestnika.
ŠE ENKRAT
ZGUBILI KLJUČ?
V pomurskem VESTNIKU z dne 22. 10. 1987 je bil objavljen članek Zgubili ključ, v katerem novinar prikazuje neažurno noveliranje voznih redov na voznoredni tabli na AP v M. Soboti od strani Avtobusnega prometa M. Sobota. Predvsem izpostavlja prevozni prihod tujega prevoznika z Madžarske na relaciji Monošter—M. Sobota.
V skladu z uzancami o prevozu potnikov v JCPP je dolžan vsak prevoznik vse spremembe, ki nastanejo med prometnim letom, obvezno javiti prevoznim organizacijam, po katerih območjih poteka njihova linija. Žal omenjeni prevoznik, s katerim tudi nimamo nobenih poslovnih stikov, tega ni storil, zato tudi njegova sprememba ni bila takoj ažurirana na voznoredni tabli.
Na osnovi želja in potreb potnikov, da se jim čimbolj ustreže predvsem na primestnih linijah, se vozni redi pogosto spreminjajo, zaradi česar tudi voznoredna tabla na Avtobusni postaji mora slediti tem spremembam, kar pa tudi dejansko sledi, saj jo dopolnjujemo vsak mesec sproti. Iz prakse lahko povemo, da pogosto prihaja do zamenjave odhodov in prihodov na voznoredni tabli s strani koristnikov naših uslug pri ugotavljanju prihodov in odhodov avtobusov.
V dopolnilo vsemu temu pa obstaja na Avtobusni postaji še informativna služba, ki ima vse podrobne informacije o celotnem prometnem dogajanju na AP, ki jo velik del potnikov tudi obiskuje.
R. K.
(Avtobusni promet M. Sobota)
-PRIPIS:---------------------------------------------
Kot avtor omenjenega članka sem kar zadovoljen, da objavljena >bodica< ni ostala brez odmeva. Naj se sliši druga plat medalje! No, vseeno pa se z vašim odgovorom ne strinjam v celoti.
Med drugim ugotavljate, da sem postavil v ospredje nepopravljen napis glede prihoda in odhoda avtobusa na relaciji Monošter— M. Sobota—Monošter. Tega pa da niste storili zato, ker vas tuji prevoznik o tem uradno ni obvestil. Povprašal sem enega izmed šoferjev, ki vozijo na tej progi, pa mi je dejal, da vam je osebno sporočil njihovo spremembo voznega reda kmalu po tistem, ko je nastala. To pa je bilo v začetku leta. No, vi ste se pač strogo držali »uzanc o prevozu potnikov v JCPP«, to pa je po mojem nepotrebna, birokratska togost. Sploh pa tudi sedaj nimate na vaši tabli z voznim redom napisano vsega tako, kot bi moralo biti. Spet naj navedem za primer tujega prevoznika. Napisano je, da vozi avtobus v Zalaegerszeg — dobeseden prevod Žalska rit. Mar ni to smešno za tistega, ki ve, da se ta kraj na Madžarskem pravilno napiše Zalaegerszeg, kar dobi čisto drug pomen? Tudi Szentgotthard (Monošter) ni dobro napisan, ker manjka en t. Res je, v tem primeru ne gre za ažurnost, temveč le za površnost.
Da vsak mesec sproti dopolnjujete spremembe na voznem redu avtobusov, je morda res, vendar mislim, da pri tem niste dosledni. Tako, denimo, vem, da že nekaj mesecev ob delavnikih odpelje iz Murske Sobote ob 19.35 avtobus v Bistrico, pa to sploh nikjer ne piše. Najbrž bi podobnih primerov našli še nekaj.	Jože Graj
Učna ura o Vuku Karadžiču
Učenci in mentorji Srednje zdravstvene šole v Murski Soboti so ob koncu prejšnjega tedna v počastitev 200. obletnice rojstva Vuka Stefanoviča Karadžiča pripravili učno uro o njem. Predstavitev Vuka so popestrili z glasbo s srbskimi narodnimi motivi, z diapozitivi ter z razstavo Vukovih del.
Učne ure so se udeležili vsi razredi zdravstvene šole, pa tudi štirje razredi Srednje kmetijske šole iz Rakičana.
Ugotavljajo, da jih je ta ura zelo obogatila, predvsem pa jim je ponudila veliko znanja o tem velikem srbskem rodoljubu, piscu prve srbske slovnice, reformatorju srbskega jezika in črkopisa, piscu slovarja ter vnetem zbiralcu srbskih narodnih pesmi, pripovedk, pregovorov in drugih ljudskih stvaritev.	m. P.
Mladi v KS Prosenjakovci
Svet krajevne skupnosti Prosenjakovci je v petek organiziral sestanek z mladimi, kjer so govorili o družbenopolitičnem in gospodarskem položaju naše širše družbe in pa krajevne skupnosti.
Na sestanku je svet KS predlagal ustanovitev mladinske organizacije v Ivanjševcih in pa Središču, kjer do sedaj niso bili organizirani mladi. Ker pa sta obe vasi majhni skupaj štejeta 180 prebivalcev in to v večini starejši, so se domenili, da se ustanovi ena organizacija za obe vasi, kar so pa mladi že v nedeljo tudi storili, izvolili so si novo vodstvo, in sicer: za predsednika Silvijo Prelec iz Središča, Kristino Cahuk namestnika predsednike iz Ivanjševec in blagajnika Draga Kozica iz Ivanj-ševec.
V drugih vaseh, kjer so ustanovljene mladinske organizacije, sojih spodbudili k resnejšemu delu, kar je pa najbolj vidno v vasi Prosenjakovci, kjer so za konec tedna že organizirali zbiranje starega papirja in tudi uspeli ter dokazali, da so pravilno organizirani. Sklenili so, da se bodo v bodoče tudi bolj aktivno vključevali v delo krajevne skupnosti..	Žita
SOBOSKI RIBICI SO ZBOROVALI
V nedeljo, 25. 10. 1987, so imeli soboški ribiči redno sejo skup, ščine, ki je bila v mali dvorani gasilskega doma v M. Soboti.
Poročilo o delu družine je podal predsednik predsedstva Janko Bezjak. Na prvo mesto je postavil ribji zarod, za kar je predsedstvo namenilo 5 milijonov dinarjev, kar je okoli 5.000 kg merskega krapa, ki bi ga 1.500 kg vložili v KRAŠKO JEZERO, ostalih 3.500 kg pa v gramoznice.
Govor je bil tudi o pravicah in dolžnostih — posebno pa o disciplini, ki ni ravno vzorna. Predloženi predlog enotne mandatne kazni v znesku din 5.000 so tudi potrdili.
Družina je v juliju organizirala mladinski republiški ribiški tabor, v Bakovcih. Za uspešno organizacijo je dobila priznanje republiške ribiške zveze.
V avgustu je bil ribiški piknik, s katerim so se soboški ribiči vključili v turistični program Pomurja. Zaradi pridnosti članov in dobre organizacije je piknik lepo uspel. Občani so bili, kot vedno, zelo zadovoljni, posebno ker je bilo tokrat dovolj rib. Organizirali so tudi tekmovanje za ribiškega carja, ki pa se letos ni mogel pohvaliti z veliko ribo. V juniju so organizirali letni zbor ribičev, ki pa se gaje udeležilo le 60 članov. Na njem so podelili prvo interno odličje — bronaste-
ga ploščica.
Člani predsedstva so opravili pogovor s predstavniki milice, ki so obljubili pomoč pri zatiranju krivolova. Posebno poglavje je odškodninski zahtevek za onesnaženje voda, ker s farmo svinj v Nemščaku ne morejo priti do sporazuma, zato so sprejeli sklep, naj se vloži tožba. Sporazumno pa so se dogovorili za odškodnino s Separacijo peska v Puconcih. Družina namenja pozornost tudi tekmovalni dejavnosti, in to z moško in žensko ter seveda mladinsko ekipo. Mladinska ekipa je na republiškem prvenstvu v Mariboru zasedla šesto mesto, članska ekipa pa je bila sedma med dvajsetimi ekipami. Letos so prvič tekmovale v republiški ligi tudi članice in zasedle odlično drugo mesto ter se s tem uvrstile na tekmovanje za pokal Jugoslavije za leto 1988. Posamezno je Danica Šarkanj osvojila naslov republiške prvakinje z maksimalnim številom točk (100). Silva Pok je osvojila tretje mesto, Lilijana Kuplen pa si deli deseto mesto. Danica in Silva sta se tako uvrstili v republiško reprezentanco, ki bo nastopila na državnem prvenstvu v letu 1988.
Družina je določila tudi čas za opravljanje ribiških izpitov. Ugotavlja se, da »novinci« te dolžnosti ne jemljejo resno, kajti od 60

MESNA INDUSTRIJA p. O. Murska Sobota
1.	Pomočnika glavnega direktorja za tehnologijo
Pogoji:
— VII. stopnja izobrazbe živilsko-tehnološke ali veterinarske smeri — 4 leta delovnih izkušenj
2.	Pomočnika glavnega direktorja za ekonomiko
Pogoji:
— VII. stopnja izobrazbe ekonomske smeri
— 4 leta delovnih izkušenj
3.	Direktorja proizvodnega sektorja
Pogoji:
• — VII. stopnja izobrazbe ekonomske ali živilsko-tehnološke smeri — 3 leta delovnih izkušenj
4.	Direktorja finančnega sektorja
Pogoji:
— VII. stopnja izobrazbe ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
5.	Direktorja informacijskega sektorja
Pogoji:
— VII. stopnja izobrazbe ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
6.	Direktorja kadrovsko-splošnega sektorja
Pogoji:
— VII. stopnja izobrazbe družboslovne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
7.	Vodja službe tehnološke priprave
Pogoji:—
— VII. stopnja živilsko-tehnološke, organizacijske ali ekonomske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
8.	Vodja službe kakovosti proizvodnje
Pogoji:—
— VII. stopnja biotehniške ali veterinarske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
9.	Vodja obrata Klavnica
Pogoji:
— VI. stopnja izobrazbe ekonomske ali živilsko-tehnološke smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
10.	Vodja obrata Predelava
Pogoji:
— VI. stopnja izobrazbe ekonomske ali živilsko-tehnološke smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
11.	Vodja službe operativne priprave
Pogoji:
— VII. ali VI. stopnja izobrazbe organizacijske, ekonomske ali živilsko-tehnološke smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
12.	Vodja službe transportne dejavnosti
Pogoji:
— VI. stopnja prometne ali druge ustrezne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
13.	Vodja službe vzdrževanja in energetike
Pogoji:
— VII. ali VI. stopnja izobrazbe tehniške smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
14.	Vodja službe nabavne dejavnosti
Pogoji:
— VII. ali VI. stopnja izobrazbe ekonomske ali agronomske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
15.	Vodja službe skladiščenja in odpreme
Pogoji:
— VI. stopnja izobrazbe organizacijske ali ekonomske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
16.	Vodja obrata Družbena prehrana
Pogoji:
— VI. stopnja izobrazbe gostinske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
17.	Vodja službe prodajne dejavnosti
Pogoji:
— VII. stopnja izobrazbe ekonomske ali živilsko-tehnološke smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
18.	Vodja službe za izvoz in uvoz
Pogoji:
— VII. ali VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri
. — izpit za zunanjetrgovinske delavce
— 2 leti delovnih izkušenj
19.	Vodja službe finančnega knjigovodstva
Pogoji:
— VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
20.	Vodja službe knjigovodstva
Pogoji:
— VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
21.	Vodja službe splošne dejavnosti
Pogoji:
— VII, ali VI. stopnja izobrazbe pravne ali druge družboslovne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
22.	Vodja službe čiščenja in sanitacije
vabljenih se jih je komisiji priglasilo le 18. Disciplinska komisija je obravnavala sedem kršiteljev in za enega izrekla enoletno prepoved, za druge pa vzgojno kazen opomina.
Delovne akcije potekajo zadovoljivo, saj se člani zavedajo, da z delom odslužijo delovne točke, ki jih morajo sicer plačati. Družina je relativno močna in šteje 675 članov, 108 pionirjev in 48 mladincev.
Finančno stanje je relativno dobro in je sad dobrega dela in vlaganja v vse vode — posebno v komercialno vodo KRASKO JEZERO, ki je do zdaj povrnilo 3.500.000 din. Pri tem naj omenimo, da je v turističnem ribolovu 40 tujcev prispevalo 240.000 din. Z rednim vlaganjem bodo prav gotovo privabili še več tujcev.
Delegati so sprejeli tudi višino članarine za leto 1988, ki znaša 34.000 din za člane. Ob tem so opozorili,na veliko povečanje prispevka republiške zveze in ceno Ribiča, ki je samoupravno določena — 16.550 din. Spomnimo naj na lansko članarino, ki je bila 12.000 din. Povečanje je skoraj 300-odstotno in zdi se, da ni usklajeno s porastom standarda.
Ob koncu so žal ugotovili, da so prijateljske vezi družine z daljnimi RD odlične, sosednji RD Ljutomer in Lendava pa sta obdani s »plotom«, in .tako v ta ribiški okoliš ne smeš. Starejši ribiči se spominjajo »starih dobrih časov«, ko si lahko lovil med prijatelji ljutomerskega, lendavskega, radgonskega in soboškega okoliša ...
Arpi
Gradijo vodovod
V.Brezotici, ki spada v krajevno skupnost Polana, so se končno odločili, da bodo zgradili vaški vodovod. Je menda edina vas v lendavski občini, kjer še ni vaškega vodovoda. Za zdravo pitno vodo se je odločilo več kot 50 gospodinjstev. Izkopali so že večino vodovodnega omrežja. V Brezovici pravijo, da bodo vodo napeljali iz Velikopoianskega zajemališča, ki je zgrajeno ob potoku Črncu. Omrežje so gradili strojno in sami, z delovnimi akcijami. Naložba bo resda visoka, saj računajo na okrog 30 milijonov dinarjev. Za gradnjo vodovoda bodo denar prispevali posamezniki, nekaj denarja se zbira s krajevnim samoprispevkom, levji delež pa bo prispevala tudi občinska komunalna skupnost Lendava. Brž ko bodo vodovodni mojstri priključili vse ventile, če vreme ne bo nagajalo, bodo Brezovčani dobili zdravo pitno vodo: najverjet-neje še pred zimo, sicer pa na pomlad.
Jože Žerdin
Delavski svet ABC POMURKA — Mesna industrija, p. o., Murska Sobota Bijedičeva 11, na osnovi 91. člena Statuta
RAZPISUJE
naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
Pogoji:
— V. stopnja živilsko-tehnološke ali druge ustrezne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
23.	Pomočnik vodje obrata Klavnica
Pogoji:
— V. stopnja živilsko-tehnološke smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
24.	Pomočnik vodje obrata predelava
Pogoji:
— V. stopnja izobrazbe živilsko-tehnološke smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
25.	Vodja prevzema živine — 2 delavca
26.	Vodja klanja živine
27.	Vodja razseka, mesa
— 2 delavca
28.	Vodja predelave mesa in maščob
29.	Vodja priprave in obdelave mesa
— 2 delavca
30.	Vodja izdelave mesnih izdelkov
31.	Vodja izdelave konzerv
— ,2’delavca
32.	Vodja predelave odpadkov
— 2 delavca
33.	Vodja sanitarnega klanja
Pogoji od 25 — 33:
— V. stopnja izobrazbe živilsko-tehnološke smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
34.	Vodja kooperacijske proizvodnje
Pogoji:
— VI. stopnja izobrazbe agronomske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
35.	Vodja izvedbe transporta
Pogoji:
— V, stopnja izobrazbe prometne ali tehniške smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
36.	Vodja mehanične delavnice
Pogoji:
— V. stopnja strojne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
37.	Vodja priprave vzdrževanja
Pogoji:
— VI. stopnja tehniške smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
38.	Vodja izvedbe vzdrževanja
— 2 delavca
Pogoji:
— V: stopnja Izobrazbe tehniške smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
39.	Vodja vzdrževalnih delavnic
— 2 delavca
Pogoji:
— V. stopnja izobrazbe tehniške smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
40.	Vodja nabave živine
Pogoji:
— VI. stopnja ekonomske, agronomske ali živilsko-tehnološke smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
41.	Vodja distribucije
Pogoji:
— VI. stopnja izobrazbe ekonomske ali organizacijske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
42.	Vodja kuhinje in družbene prehrane
Pogoji:	__
— V. stopnja gostinske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
43.	Vodja restavracije
Pogoji:
— IV. stopnja gostinske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
44.	Vodja čiščenja in sanitacije
Pogoji:
— IV. stopnja izobrazbe živilsko-tehnološke ali druge ustrezne smeri	.	।
— 2 leti delovnih izkušenj
45.	Vodja PE Murska Sobota
46.	Vodja PE Maribor
47.	Vodja PE Ljubljana
48.	Vodja PE Izola
49.	Vodja PE Nova Gorica
50.	Vodja PE Reka
51.	Vodja PE Velika Gorica
52.	Vodja PE Sarajevo
53.	Vodja PE Beograd
54.	Vodja PE Split
55.	Vodja PE Skopje
Pogoji od 45 — 55:
— VI. stopnja izobrazbe ekonomske, živilsko-tehnološke ali druge ustrezne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
Vsa dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Razpisni rok je 15 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov ABC POMURKA — Mesna industrija Murska Sobota, Bijedičeva 11.
STRAN 14
VESTNIK, 19. N
šport
ANKETA
MANJ SREDSTEV ZA TELESNO KULTURO
Z novim letom bo začel veljati zakon o celotnem prihodku in dohodku, ki opredeljuje vire financiranja družbenih dejavnosti. Po določilih tega zakona se bo telesna kultura v prihodnje financirala iz dohodka ozdov in skupnosti, ne pa več iz bruto osebnih dohodkov, kot je bilo to doslej. Kaj bo to pomenilo za nadaljnji razvoj telesne kulture? Na to vprašanje smo želeli odgovor med našimi anketiranci.
ŠTEFAN VUČAK — predsednik odbora za finance in plan pri TKS Murska Sobota: »To je manj stabilnejši vir financiranja telesne kulture, kot je bil doslej iz bruto osebnega dohodka. Kljub temu pa ne bi bila ta sprememba prehuda (zdravstvo se je že doslej tako financiralo), če zakon ne bi določal, da se obveznosti iz dohodka delijo na tiste, ki so odvisni od velikosti doseženega dohodka, in tiste, ki so neodvisni od njega. To pomeni, da jim teh obveznosti ni potrebno Realizirati, če ne ustvarijo zadosti dohodka, ali drugače povedano: vsem ozdom in skupnostim z motnjami v poslovanju ne bo potrebno odvajati prispevkov za telesno kulturo. Tako se bo položaj v nekaterih občinah poslabšal. To pa tudi zato, ker predvideva zakon spremembe v načelu zbiranja sredstev. To velja za tiste občine, iz katerih delavci odhajajo na delo v druge občine, medtem ko se bo položaj izboljšal v občinah, v katere se delavci vozijo na delo iz drugih občin. V težkem položaju bodo torej tiste občine, kjer je veliko ozdov z izgubami, in pa tiste, iz katerih se delavci vozijo na delo v druge občine. To vprašanje naj bi rešili s solidarnostjo in vzajemnostjo.«
SLAVICA FUJS— planer in analitik pri strokovni službi SIS: »Zakon o celotnem prihodku je opredelil nove vire financiranja družbenih dejavnosti na podlagi svobodne menjave dela. Dohodek kot vir za financiranje telesne kulture je v odvisnosti od velikosti ustvarjenega dohodka. Več sredstev bodo imele občine z visoko stopnjo zaposlenosti. Zaradi tega se mora v telesni kulturi sprejeti ustrezni sistem solidarnosti, ki bo omogočal izvajanje mi-
nimalnih zagotovljenih programov v tistih občinah, ki ne bodo zbrale dovolj sredstev iz dohodka. Minimalni zagotovljeni program, ki je podlaga za solidarnostno združevanje sredstev, pa je dejavnost množičnega dela športa mladih. Na podlagi prvih izračunov je izoblikovan predlog, da se za solidarnostni sistem zagotavljajo sredstva tako, da jih prispevajo vsi uporabniki, ki so za minimalno zagotovljeni program v svoji obči-
ni obremenjeni za 10 odstotkov manj, kot znaša povprečna obremenitev v Sloveniji, do solidarnostnih sredstev pa bodo upravičeni uporabniki, ki so za zagotovljeni program v svoji občini obremenjeni vsaj za 10 odstotkov višje, kot znaša povprečna obremenitev v Sloveniji. Po teh izračunih bi bila soboška občina upravičena do solidarnostnih sredstev.«
DRAGO ŽIŽEK — strokovni delavec pri TKS Murska Sobota: »Novi zakon o celotnem prihodku in dohodku družbenih dejavnosti je vnesel med telesnokulturne delavce precej zaskrbljenosti. Nov način financiranja telesne kulture iz ostanka dohodka lahko pomeni za našo občino manj denarja za telesnokulturno dejavnost. Jasno je, da v tistih občinah, kjer več ozdov posluje z izgubo, ne bo mogoče zagotavljati sredstev za telesno kulturo v celoti. Solidarnost, ki je doslej v telesni kulturni nismo poznali, bo v prihodnje pomemben^ir finanoira-nja telesne kulture. Omenjeno področje pa bo moralo biti dogovorjeno med občinami, saj ga zakon o celotnem prihodku in dohodku ne predvideva. Zato pa bodo tudi morale biti izdelane ocene bilanc v posameznih občinah. O tem pa se bo potrebno dogovoriti do konca tega leta v Sloveniji, če hočemo, da bo z novim letom normalen dotok sredstev za financiranje telesne kulture. Tako se bomo morali tudi v naši občini dogovoriti o načinu financiranja telesnokulturne dejavnosti, pri čemer bodo morali biti rezultati dela v prihodnje eno izmed osnovnih meril za financiranje programa. To so poudarili tudi delegati na zadnji seji skupščine TKS Murska Sobota.«
Feri Maučec
NAMIZNI TENIS
Zmaga in nepotreben poraz
Proti zelo močnima ekipama so Sobočani doma iztržili polovico, kar jih je stalo vodstva na lestvici. Proti Partizanu iz Bjelovarja so odlično začeli, saj so povedli z 2:0, potem pa je stopil na sceno najboljši igralec tekme, nekdanji pionirski državni prvak Kovač, ki je premagal vse tri Sobočane, in če k temu dodamo še izredno slabo igro Benka, potem tudi solidna Kuzma, ter Benkovič nista mogla preprečiti minimalnega poraza. V drugem srečanju s prvim favoritom lige Metalcem Oltom iz Osijeka povsem drugačna slika. Blestel je zlasti Kuzma s tremi zmagami, nič manj Benkovič, ki je v prvi izredno poemmbni partiji premagal najboljšega gostujočega igralca Kneževiča, pa tudi Benko je tokrat zaigral za spoznanje bolje in tako so Sobočani dosegli nepričakovano visoko zmago. V naslednjem kolu igrajo na Reki s Kvarnerjem. Rezultati: SOBOTA— PARTIZAN 4:5 (Kuzma —Grantverger 2:0, Benko— Novakovič 2:0, Benkovič—Kovač 0:2, Benko—Grantverger 1:2, Kuzma —Kovač 1:2, Benkovič—Novakovič 2:0, Benko—Kovač 1:2, Benkovič—Grantverger 0:2, Kuzma —Novakovič 2:1): SOBOTA METALAC OLT 7:2 (Benkovič-Kneževič 2:0, Benko-Povreslo 2:0, Kuzma —Funjak 2:1, Benko—Kneževič 0:2, Benkovič—Funjak 1:2, Kuzma—Bolkovec 2:0, Benko—Funjak 2:0, Kuzma —Kneževič 2:0, Benkovič— Bolkovac 2:0).	M. U.
DVA PORAZA RADGONE
V A republiški ligi so Radgončani doma spet dvakrat izgubili in tako imajo vedno manj možnosti, da ponovijo lansko odlično uvrstitev na tretje mesto. Proti močnima ekipama Polikema Olimpije in Kočevja sta solidno zaigrala Ži-tek ter Unger, vendar je bilo ob slabih in nezainteresiranih tretjih igralcih Oriju ter Rihtariču to premalo za zmago. Sobočani so v B ligi presenetili vodilno neporaženo ekipo Ingrada iz Celja ob odlični igri povratnika Močana s tremi zmagami, Beltinčani pa so doživeli dva pričakovana poraza. Radgona je s 6 točkami na šestem mestu, Sobota z 12 na drugem in Beltinci, z 2 točkama na osmem mestu.
Rezultati: RADGONA-POLIKEM OLIMPIJA 4:5 (Unger 2:1, Žitek 2:1, Ori 0:2, Rihtarič 0:1); RADGONA —Kočevje 3:6 (Žitek 2:1, Unger 1:2, Rihtarič 0:2, Ori 0:1); SOBOTA—Ingrad 6:3 (Močan 3:6, Smodiš 2:1, Gerendaj 1:2); SOBOTA—Tempo (T. Velenje) 6:3 (Gerendaj 3:0, Smodiš 2:1, Županek 1:2); SOBOTA—Tempo (. Velenje) 6:3 (Gerendaj 3:0, Smodiš 2:1, Županek 1:2); BELTINCI—Tempo 1:8 (Tratnjek 1:2, Tkalec 0:3, Lenarčič 0:3); BELTINCI — Ingrad 1:8 (Lenarčič 1:1, Tratnjek 0:3, Tkaledc 0:3, Baša 0:1).
JUDO
Zmagal Tonček Vehah
V Mariboru je bilo pionirsko tekmovanje v judu za pokal Slovenije. Sodelovalo je 110 tekmovalcev iz celotne Slovenije, med njimi tudi pomurski judoisti, ki so dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Najuspešnejši je bil Tonček Vehab, ki je zmagal v kat. do 58 kg. Uspeh je tudi drugo mesto Kavčiča v kat. do 38 kg in tretje mesto Šadla v kat. nad 64 kg. Peta mesta pa so v svojih kategorijah zasedli: Danjjel Vehab, Ma-zouzi, Brozovič in Rituper. T. K.
Sejem zimske športne opreme
Smučarski klub Gornja Radgona tudi letos organizira sejem nove in rabljene zimske športne opreme. Sejem bo v soboto, 28. novembra 1987, ob 9. uri v veliki telovadnici TVD Partizan. Na sejmu bodo tudi strokovnjaki, ki bodo dajali nasvete prodajalcem in kupcem zimske športne opreme, prikazovali montažo vezi in jih seznanjali z zimskim letovanjem.
—ŠAH-------------------
Radenska Pomurje druga
V Gleisdorfu v Avstriji je bil mednarodni šahovski hitropotezni turnir, na katerem je sodelovalo osem ekip. Zmagal je mariborski Kovinar s 45,5 točke, ekipa Radenska Pomurje iz Murske Sobote pa je bila s 40,5 točke druga, kar je lep uspeh. Med posamezniki pa je bil najuspešnejši član Radenske Pomurja Bogdan Hari z 12 točkami od 14 možnih.
Zmagal Gaber
Šahovsko društvo Radenska—Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo novembrski hitropotezni turnir. Med desetimi šahisti je zmagal .Jože Gaber z 8 točkami pred Bogdanom Harijem, 6, Danilom Harijem, Igorjem Kosom in Borisom Kovačem, po 5,5, Robertom Radosavljevičem, 4,5, Cirilom Logarjem, 4, Štefanom Režonjo, 3,5, Francem Kuharjem, 2,5, in Andrejem Kuharjem, brez točke..
NOGOMET
Za konec poraz
V zadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostovala v Domžalah in izgubila tekmo z domačim moštvom s 3:0. Sobočani so dobro začeli in imeli lepo priložnost že v deseti minuti, ki pa je Jančar ni izkoristil. V nadaljevanju pa so bili boljši gostitelji in zasluženo zmagali. Jesenski del SNL
Ljubljana	13	8	4	1	29:10	20
Koper	13	8	4	1	19: 6	20
Rudarffr.)	13	7	5	1	20:10	19
Maribor	13	7	3	3	18:12	17
Domžale	13	5	6	2	16:11	16
Teol Slovan	13	5	4	4	19:15	14
Ing. Kladivar	13	5	4	4	14:12	14
MURA	13	4	4	5	20:22	12
RudarfTV)	13	3	5	5	17:17	11
Vozila	13	3	4	6	12:16	10
Elkroj	13	2	5	6	15:20	9
Triglav	13	1	6	6	12:20	8
Izola	13	3	0	10	13:27	6
'Steklar	13 1 4,8 12:38 6
PNL
Rezultati — zadnje kolo Dokležovje : Tišina Veržej : Renkovci Turnišče : Hotiza Dobrovnik : Črenšovci Mladost : Beltinka Odranci : Bakovci
Jesenski del
Dobrovnik	11 8	2	1 26:11 18
Veržej	11 6	4	1 18:11 16
Bakovci	11 7	1	3 22:10 15
Turnišče	11 6	3	2 26:15 15
Beltinka	11 6	1	4 30:25 13
Mladost	11 5	1	5 20:19 11
Dokležovje	11 4	2	5 19:26 10
Tišina	11 3	3	5 23:22 9
Renkovci	11 3	3	5 18:24 9
Črenšovci	11 2	4	5 17:25 8
Hotiza	11 1	3	7 18:29 5
Odranci	11 0	3	8 10:30 3
1. MNL MS			
Rezultati	— zadnje kolo		
Puconci : Čarda			2:3
Lipa : Tromejnik			1:3
Rakičan : Tešanovci			4:2
Ižakovci : Ljutomer			1:1
Gančani : Cankova			2:7
Radgona : Filovci			1:3
Jesenski del			
Ljutomer	11 6	5	0 23:14 17
Tromejnik	11 7	2	2 35:22 16
Cankova	11 7	0	4 29:17 14
Lipa	11 5	3	3 37:23 13
Čarda	11 6	1	4 22:15 13
Ižakovci	11 4	3	4 22:19 11
Filovci	11 5	1	5 23:22 11
Radgona	11 3	4	4 23:26 10
Puconci	11 2	5	4 25:28 9
Rakičan	11 3	2	6 19:29 8
Gančani	11 3	2	6 13:28 8
Tešanovci	11 0	2	9 10:38 2
II. MNL MS
Rezultati — zadnje kolo
Hokej na travi
Sklenjena je bila tekmovalna sezona v hokeju na travi. ABC Pomurka iz Murske Sobote, ki predstavlja Pomurje v najvišjem tekmovanju — medrepubliški ligi, je dosegla pomemben uspeh v pokalnem tekmovanju, manj uspešna pa je bila v ligaškem tekmovanju. V letošnjem jubilejnem, letu, ko pomurski hokejisti praznujejo 30-letnico delovanja, se je ekipa ABC Pomurke v pokalnem tekmovanju uvrstila med štiri najboljše v državi, kar je doslej največji uspeh. Sobočani so izpadli iz nadaljnjega tekmovanja šele v.srečanju s kasnejšim zmagovalcem — zagrebškim Marathonom. Po jesenskem delu tekmovanja v medrepubliški ligi so zasedli hokejisti ABC Pomurke z osvojenimi 7 točkami sedmo mesto. To je veliko manj kot v prejšnjih sezonah in kot so sami pričakovali. Če pa analiziramo dogajanja v
jesenskem delu tekmovanja — številne poškodbe, bolezni in rumeni kartoni —, ugotovimo, da so dosegli to, kar so v takih razmerah lahko. Moštvo ABC Pomurke je nastopilo v standardni postavi na dveh tekmah, na preostalih srečanjih pa so poskušali s številnimi menjavami, kar je prav gotovo prispevalo k slabši uvrstitvi. Res pa je, da se lahko pomurski hokejisti po svoji kakovosti enakovredno kosajo s katero koli ekipo i.z medrepubliške lige, kar lahko sklepamo tudi po osvojenih točkah v jesenskem delu tekmovanja, saj je razlika med ekipami od 4. do 9. mesta minimalna. Izenačenost med ekipami pa se je pokazala tudi v pokalnem tekmovanju. Najboljši strelec v moštvu ABC Pomurke v jesenskem delu tekmovanja je bil Fujs, ki je nastopil tudi za mlado reprezentanco Jugoslavije na srečanju z
3:2
0:0
5:1
2:1
2:4
0:1
Hokejisti ABC Pomurke iz Murske Sobote, ki je član medrepubliške lige. Stojijo, od leve: Čerpnjak, Črnko, Gostonj, Fujs, Š. Mesarič, Forjan^in Zelko. Čepijo: Časar, M. Mesarič, Lenarčič, Sraka, Mujdrica in Kerman.
Foto: F. Maučec
Največji uspeh v pokalnem tekmovanju
Madžarsko, dal je 6 golov. Drugi najboljši strelec pa je bil Čerpnjak s 3 goli. Sicer pa je selekcija ABC Pomurke sestavljena iz igralcev Lipovec, Če-pinec in Murske Sobote. S to ekipo ter Vitom Zelkom in Bu-kvičem, ki sta v JLA, ob nekaterih mlajših in obetavnih igralcih lahko ABC Pomurka v prihodnosti veliko doseže. Od preostalih pomurskih moštev velja posebej omeniti Lipovce, ki So ponovno postali republiški članski prvak, in Bakovce, ki so postali republiški pionirski prvak. Poleg ŠŠD Pionir Bakovci pa gojijo hokej na travi tudi v SŠD Polet in Mladost iz Murske Sobote.
Razveseljivo je, da so v Lipovcih, kjer je veliko zanimanje za hokej na travi, zopet začeli razmišljati o gradnji igrišča, kjer tesno sodelujeta športno društvo in krajevna skupnost. To bi prav gotovo veliko prispevalo k boljšim delovnim razmeram in vzgoji tekmovalcev.
Pomurski hokejisti pozimi ne bodo počivali, temveč bodo, tako kot prejšnja leta, tekmovali v dvoranskem hokeju. Pripravljajo pa se tudi na praznovanje 30-letnice hokeja na travi v Pomurju, ki bo predvidoma v soboto, 12. decembra, 1987 v Lipovcih.
Jesenski del medrepubliške lige
Apače : Grad	6:2
Bratonci : Križevci	3:0	b.b.
Selo : Vrelec	2:1
Rogašovci : Serdica	2:2
Šalovci : Prosenjak.	2:2
Romah : Hodoš	neod.
—'KASAŠKI ŠPORT--------
Zopet uspeh kasačev Marka Slaviča
Na dunajskem hipodromu so bile preteklo soboto in nedeljo mednarodne kasaške dirke, na katerih je sodeloval tudi Marko Slavič mlajši iz Ključarovec z Dueno MS in Adoni-som MS ter zopet dosegel lep uspeh. Na sobotni dirki je zasedel z Dueno MS s kilometrskim časom 1:20,8 drugo mesto, z Adonisom MS na nedeljski dirki pa je bil četrti s kilometrskim časom 1:19,7.
—CELOVEC---------------
Sobočani četrti
V Celovcu je bilo mednarodne tekmovanje slepih in slabovidnih v igri z zvenečo žogico. Med sedmimi ekipami je sodelovala tudi Murska Sobota in v postavi: Maučec, Potočnik in Korošak zasedla četrto mesto.
TK
—ŠAH-------------------
Poraz Lendave
V tekmovanju druge republiške šahovske lige je Šentjur premagal Lendavo s 4:2. Za Lendavo je zmagal Vuk, remizirala pa sta Gerenčer in Ivanec. V naslednjem kolu igra Lendava doma v nedeljo ob 9. uri s Slovenskimi Konjicami. V četrtek pa organizira ŠD Lendava mesečni hitropotezni turnir (ob 17.30).
. J. G.
Marathon	9	7 1 0 33: 2	17
P. Zelina	9	6 2 1 29:10	14
Jedinstvo (Zg.)	9	6 1 2 30:10	13
Jedinstvo (Zč.)	9	3 3 3 12:10	9
Mladost	9	4 1 4 11:13	9
Concordia	9	2 3 4 8:15	7
ABC POMURKA	9	3 1 5 10:20	7
Trešnjevka	9	3 0 6 8:23	6
Zagreb	9	2 1 6 12:28	5
Svoboda (Ij.)	9	1 1 7 5:26	3
		L. Zelko	
KOŠARKA
ZMAGA SOBOČANK V ŠKOFJI LOKI
V šestem kolu tekmovanja v slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Metalservisa Pomurja iz Murske sobote gostovala v Škofji Loki in premagala domačo Odejo s 65:63. Strelke za Pomurje: Korenova 23, Drožinova 18, Kolarjeva in Kardoševa po 10 ter Borčeva 4. V naslednjem kolu igra Metalservis Pomurje doma z ekipo Cimosa.
V drugi republiški moški košarkarski ligi vzhod je bilo odigrano predzadnje jesensko kolo. Radgona je premagala Starše s 84:61. Strelci za Radgono: Štihec 23, Kumer 15, Sakovič 13, Senekovič in Merklin po 10, Škof 6, Domanjko 4 in Ilič 4. Miklavž pa je premagal ekipo Pomurja s 94:81. Strelci za Pomurje: Klemar 26, Banič 21, Tušar 16, Marinič 9, Cigiit 7 in Kerčmar 2. V zadnjem kolu igra Pomurje doma s Ptujem, Radgona pa gostuje v Rušah.
— ROKOMET-----------------------------------
TOKRAT BREZ TOČK
V predzadnjem jesenskem kolu tekmovanja v slovenski moški in ženski rokometni ligi sta pomurska ligaša kot gostitelje ostala praznih ork. Bakovci, ki so igrali v Veliki Nedelji, so izgubili tekmo z Jadranom s 25:33. Strelci za Bakovce: Koželj 8, Katona 6, Marčnik 4, A. Lovenjak in S. Lovenjak po 2 ter Horvat, Smodiš in Antolin po enega. Rokometašice Polane pa so v Čakovcu izgubile tekmo z vodečim Kranjem z 21:30. Strelke za Polano: S. Hozjan 11, Bačvičeva 4, Horvatova in Vugrinčeva po^, Kavaševa in Viragova po enega. V zadnjem jesenskem kolu igrajo Bakovci v Črnomlju, Polana pa pri Iskri.
ODBOJKA-----------------------------------
DRUGA ZMAGA ODBOJKARIC POMURJA
V šestem kolu tekmovanja v prvi republiški moški odbojkarski ligi je Brezo'vica v Križevcih nepričakovano premagala Agro-plod Ljutomer s 3:2. Ljutomerčani tokrat niso prikazali pričakovane igre, zlasti so popustili v finišu. V naslednjem kolu igra Agro-plod Ljutomer s Fužinarjem na Ravnah.
V drugi republiški ženski odbojkarski ligi je ekipa Pomurja premagala rezervno moštvo Palome Branika s 3:2 in drugič zmagala. V moški konkurenci pa je Turbina premagala Pomurje s 3:1. V naslednjem kolu igrajo odbojkarji in odbojkarice Pomurja doma z ekipama Mežice.
STRELSTVO
Noršinci zmagali v Hotinji vasi
SD Franc Lešnik-Vuk iz Hotinje vasi je pripravila tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško za Vukov memorial, tokrat z mednarodno udeležbo. Sodelovali so tudi strelci Noršinec in dosegli lep uspeh, saj so z 829 krogi zasedli prvo mesto. Med posamezniki pa je bil Špindler tretji s 369 krogi, Horvat, z istim številom krogov, peti in Bukovec osmi.
V občinskih strelskih ligah Murska Sobota so odigrali četrto kolo. V občinski ligi A vodijo Gančani, ki so še brez poraza, z 8 točkami pred Grafičarjem, ABC Pomurko MI in Sebeborci, po 6, ter Bakovci, Graničarjem, Krko in Tromejnikom, po 4 točke. V občinski ligi B je na prvem mestu druga ekipa Noršinec z 61 točkami pred tretjo ekipo Noršinec, 48, in drugo ekipo Panonije, 46 točk. Med posamezniki vodi Andrej Horvat (Nor.) s 1435 krogi pred Milanom Harijem (Trom.), 1434, in Robertom Ivaničem (Nor.), 1427 krogov. V občinski pionirski ligi vodi ABC Pomurka MI s 45 točkami pred Noršinci, 35, in Tišino, 32 točk. Posamezno je na prvem mestu Robi Markoja s 692 krogi pred Igorjem Kovačičem (oba Nor.), 654, in Tomažem Trplanom (ABC), 653 krogov. , .	,
VESTNIK, 19. NOVEMBRA 1987
STRAN 15
I LETOŠNJA TURISTIČNO-SEJEMSKA PRIREDITEV
samozaščita, varnost, obramba
»MIKLOŠOVO SENJE«
PROMETNA GNEČA JE PREVELIKA
Ceste se slabšajo — vozil je vedno več
Vzrokov za hitro rast števila prometnih nesreč je več. Ne bi jih vseh naštevali. Opozoriti velja na prostislovje ki je že nekaj let opazno. V ceste namreč vlagamo vedno manj, ali zelo malo, medtem ko število vozil vseh vrst raste in je že samo sebi v napoto. V zadnjih nekaj letih se ni zgradila nobena pomembnejša cesta, vse smo bolj ali manj uspešno krpali, kar nas verjetno čaka tudi v prihodnjem letu. Ljudje pa so seveda kupovali stroje, avtomobile, motorna kolesa, traktorje kombanje in še marsikaj. Vso to pločevino prenašajo že tako slabe ceste, potem seveda ni čudo da nesreč ni več. Po naših cestah se vozi kakih 14 tisoč traktorjev, 24 tisoč osebnih avtomobilov, 1300 tovornih avtomobilov. . 120 avtobusov, da o kolesih s motorjem sploh ne govorimo. Ob vsem tem je še močan tranzitni promet pa tudi vedno več turistov prihaja v naše kraje. Kaj storiti? Najbolje bi bilo urediti ceste, a za kaj takega nam je vedno manjkalo denarja in ni razloga da tako ne bo tudi v prihodnje. Tisto malo denarja ki nam je na voljo pa bi lahko racionalnejše izkoristili tam, kjer je to najbolj potrebno.
Jani D.
Zagotoviti požarno vodo
Za gašenje požarov je kajpada potrebna voda, pa tudi druga gasilna sredstva, predvsem za gašenje lahkov-netljivih snovi. Kako v lendavski občini zagotavljajo vodo za gašenje? Pri reševanju problema sodelujejo gasilska društva in krajevne skupnosti z gasilskimi vodnjaki. Sedaj jih gradijo oziroma so jih že v Gomilici, Brezovici, Dobrovniku in Bistrici. Napeljujejo tudi vodovodna omrežja s hidranti in urejajo različne druge oblike vodnih zajetij. V letošnjem letu se je v ta prizadevanja vključila tudi območna vodna skupnost, predvsem v Kobilju. Komunalna skupnost pripravlja krožni sistem vodovoda v industrijski coni. Vse te akcije so gmotno podprli v Samoupravni skupnosti za varstvo pred požarom občine Lendava in Zavarovalni skupnosti Triglav.
Jani D.
I UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Vožnjo prilagodimo času in cesti
Spolzke ceste in megla nas spremljajo v teh jesenskih dneh in zima, ki je pred vrati, nam jo bo še bolj zagodla. Vse to mora vsak voznik upoštevati, če ne želi, da bi ga doletele nevšečnosti. Staro vozniško pravilo, ki pravi, da prilagodimo vožnjo času in cestnini razmeram, za nekatere še vedno ne velja. Preveč se jim mudi in v tej ihti jih doleti nezgoda, ki je včasih lahko tragična. Minuli teden ni bilo veliko prometnih nezgod, vse pa so bile posledica neprimerne hitrosti.
Trčil v betonski prepust
9.	novembra se je zgodila prometna nezgoda v Dolgi vasi. Voznik tovornega avtomobila Stanko Pozvek iz Poznanovec je vozil tovorni avtomobil proti Lendavi. V križišču z magistralno cesto je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal čez cesto na levo-stran v jarek in trčil v betonski prepust. Na tovornem avtomobilu je za 2 milijona dinarjev škode.
Ni speljal ovinka
9.	novembra se je voznik osebnega avtomobila Drago Kocet iz Kapce peljal proti Kuzmi. Zaradi neprimerne hitrosti v bližini Gornjih Slaveč ni mogel speljati ovinka in ga je zaneslo v mostno ograjo. Pri nezgodi sta se poškodovala voznik in njegov sopotnik Rudolf Čurman iz Matjaševec.
Skoda na vozilu je ocenjena na 5 milijonov dinarjev.
Usposabljanje ZRVS se nadaljuje
V tem jesenskem času se nadaljuje usposabljanje Zveze rezervnih vojaških starešin soboške občine na idejnopolitičnem, splošnovojaškem in obrambno-sa’mozaščitnem področju. Letošnji program usposabljanja je bil zastavljen dokaj obsežno, žal pa ga v celoti ne bo mogoče uresničiti Zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev, obremenjenosti večjega števila rezervnih starešin, ki so razporejeni v štabe in enote TO in JLA, ter želje, da bi lahko krajevne organizacije ZRVS same organizirale določene aktivnosti, za kar imajo vse možnosti. Sicer pa je večji del programa že doslej uresničen. Tako so se dvakrat zbrali vsi rezervni vojaški starešine sanitetne službe, ki so pod vodstvom polkovnika dr. Sima Opačiča reševali taktično nalogo in se seznanili z organizacijo sanitetne oskrbljenosti štabov in enot teritorialne obrambe. Na letnih konferencah krajevnih organizacij ZRVS so bile predsta-
OROŽJE VSE POGOSTEJE V ROKAH NEPOKLICANIH OSEB
Kadar se pogovarjamo o orožju, imamo podzavestno v mislih le puške, pištole ter težje vrste orožja, marsikdo od bralcev pa najverjetneje ne ve, da so orožje tudi lok, samostrel, sablja, bajonet in drugi predmeti, ki jim je glavni namen napad. V rokah nepoklicane osebe pa so lahko taki predmeti kaj hitro sredstvo za uresničitev nizkotnih naklepov ali pa tudi neposredna nevarnost za varnost in življenje ljudi. Da do takšnih zlorab ne bi prihajalo, je dolžnost slehernega lastnika orožja, da le-to in strelivo skrbno
35 let društva šoferjev in avtomehanikov
Združenje šoferjev in avtomehanikov Lendava je bilo ustanovljeno pred 35 leti. V vseh letih obstoja so se srečevali s številnimi težavami. Eden največjih problemov je ostal do danes nerešen, nimajo namreč društvenih prostorov. Tudi finančni problemi so nerešeni, saj društvo ne dobi nobenih dotacij. Edini vir dohodka je članarina, pa še od te morajo polovico odvajati v slovensko združenje. Kljub vsemu je bilo društvo aktivno, dokler so imeli še ljudi, ki so radi delali. Danes je težko najti človeka, ki bi sprejel kakršno koli funkcijo. Osnovna naloga društva je strokovno pomagati članom, vendar pa je to zaradi pomanjkanja prostorov in strokovnjakov težko. Člani društva sicer sodelujejo v strokovnih odborih v delovnih organizacijah, pomagajo tudi v avto-moto društvu, drugega pa ne zmorejo. Težko je verjeti, da se v Lendavi ne bi naše! prostor za društvene potrebe, saj je v nekaterih objektih veliko praznih sob, ki bi jih bilo potrebno urediti. Člani društva pravijo, da bi morali tudi oni dobiti nekaj denarja za delovanje, če se že najde za vsa druga društva in organizacije-	Jani D.
Prečkal cesto
13.	novembra se je zgodila prometna nezgoda na Kidričevi ulici v M. Soboti. Vzrok nezgode: neprimerna hitrost voznika osebnega avtomobila in nenaden prihod pešca na cesto. Iz Cankarjeve ulice proti Titovi cesti se je peljal avstrijski državljan Josef Legen z neprimerno hitrostjo. Z njegove desne je na cesto nenadoma stopil pešec Štefan Porš iz M. Sobote. Prišlo je do nesreče, v kateri je bil pešec hudo telesno poškodovan.
Čelno trčenje na Hotizi
15.	novembra se je zgodila prometna nezgoda na magistralni cesti na Hotizi. Iz Murske Sobote proti Lendavi se je peljala z osebnim avtomobilom Marija Brkovič iz Hlapičine. V blagem ovinku je zaradi neprimerne hitrosti zapeljala na levo stran vozišča v trenutku, ko seje nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom
vljene varnostno-politične ocene rezmer v krajevni skupnosti, ozdih in občini. Ob obletnici Aerokluba Murska Sobota so ZRVS v sodelovanju z JLA, UNZ in TO organizirali predstavitev oborožitve in opreme obmejnih enot, ki si jo je ogledalo večje število občanov.
Za jesenski del usposabljanja rezervnih vojaških starešin je ostala tematika s področja vojaškostrokovnega usposabljanja Zaledna oskrbljenost bojnih dejstvovanj na začasno zasedenem ozemlju. Ta tematika je izredno zanimiva in bi prav gotovo pritegnila zanimanje rezervnih starešin. Izkušnje iz nekaterih krajevnih organizacij, kjer so že organizirali usposabljanje, kažejo, da smo tej problematiki doslej namenjali premalo pozornosti. Elementi zaledne orkrbljeno-sti (tehnična, intendantska, sanitetna, veterinarska, prometna, gradbena, protipožarna in finančna) bodo v morebitni splošni ljudski obrambni
varuje in z njim pazljivo ravna. To dolžnost nalaga lastnikom orožja tudi Zakon o orožju (Ur. 1. SRS št. 17-938/81 z dne 6/6-1981), in sicer v svojem 5. členu, kot sankcija ma kršitev določil iz tega člena* pa je predviden tudi odvzem orožja in streliva.
Občane — lastnike orožja in streliva želimo v nekaj vrsticah opozoriti na nekaj pomanjkljivosti pri hrambi in posesti orožja, ki jih delavci organov za notranje zadeve vsakodnevno opažamo. Tako so se zgodile na ob-
Dragutin Kos iz Murske Sobote. Pri čelnem trčenju sta se lažje poškodovala oba voznika in sopotnik v Kosovem avtomobilu Zvonimir Vuk iz Murske Sobote.
Nesreča pri ličkanju
15.	novembra seje pri ličkanju koruze poškodoval Alojz Ficko iz Trdkove. Na stroju je med ličkanjem koruze odstranil zaščitno mrežo. Ko se je nabralo nekaj storžev, ki so ovirali ličkanje, jih je Ficko hotel odstraniti z roko, pri čemer ga je valj stroja zagrabil in poškodoval.
Pri ličkanju koruze se je letos zgodilo že veliko nezgod, zato je dobro, da opozorimo na nekatere stvari: zaščitne mreže nikoli ne snemajmo, če so pri ličkanju manjši zastoji, jih ne odpravljajmo z rokami, ampak z drugimi predmeti. Delo raje opravimo uro pozneje kot nikoli!
J. D.
vojni izrednega pomena za zagotovitev bojnih dejstvovanj.
Dragocene izkušnje iz NOB in nekaterih novejših vojn, predvsem vietnamske, nam narekujejo, da pri načrtovanju aktivnosti nikoli ne smemo pozabiti na zaledno oskrbljenost. Spoznati moramo, da zaledna oskrba nista samo pasulj in uniforma, ampak tudi zdravila, oborožitev, motorna vozila, gorivo, živina, objekti, zaščita pred požarom, skladišča itn. Izrednega pomena je tudi ureditev teritorija, to je množica postopkov in ukrepov, ki se načrtno uvajajo in izvajajo v miru, izrednih razmerah in vojni s ciljem, da se ustvarjajo najprimernejše razmer za življenje in delo prebivalstva ter pripadnikov izvajanja oboroženega boja. Poleg tega usposabljanja pa si morajo člani ZRVS svoje znanje izpopolniti še s prebiranjem člankov v revijah Naša obramba in Vojaški glasnik.
Ladislav Lipič
močju Slovenije kot tudi na območju Pomurja vlomne in druge tatvine, pri katerih so storilci poleg zlatnine ter drugih vrednosti odnesli tudi dragoceno orožje. Verjemite, da je vlomilec vesel, če se mu iz nezaklenjene steklene vitrine oziroma iz kota za omaro ponuja dragocena lovska puška ali drugo orožje. Dragoceno orožje proda na tako imenovanem črnem trgu ali pa mu pride prav pri izvrševanju drugih kaznivih dejanj. Čisti dokaz za to trditev je nedavna tatvina šestih lovskih pušk na območju Ljutomera. Storilec je neovirano prišel v stanovanje lahkomiselnega in nepazljivega lovca ter mu iz nezaklenjene garderobne omare odnesel celotno zbirko lovskega orožja. S tem orožjem je storilec izvršil rop na Kogu ter se ob prijetju upiral s streljanjem. Poleg tega, da je ogrožal varnost ljudi, pa je povzročil še veliko materialne škode. Neredke so tatvineo-rožja iz osebnih avtomobilov. Po uspešnem lovu je treba po lovskem običaju trofejo »zaliti« , orožje se odloži na sedež avtomobila, ki je zaklenjen ali pa tudi ne, in storilcu ni potrebno nič drugega, kot da si postreže sam. Če že pozabimo na materialno vrednost orožja, ki ni majhna, pa verjetno ne moremo mimo tega, da ne bi bilo nikomur izmed oškodovanih lastnikov orožja vseeno, če bi ravno zaradi njegove malomarnosti z njegovim orožjem kdo komu prizadejal poškodbo ali pa celo vzel življenje.
Orožje pa ni v nevarnosti samo pred storilci kaznivih dejanj, temveč tudi pred domačimi radovedneži, naj si bodo to otroci ali pa drugi nepoklicani. Orožje naj bo nedostopno tudi domačim, zaklenjeno, ključ pa naj je na na varnem mestu. Tudi s strelivom se ravna malomarno. Zgubljen lovski naboj je zanimiva igrača za otroka, dokler ne poči.
Pred odtujevanjem orožja pa niso varne niti ustanove, ki ga imajo ter društva. Muzeji, kjer so zbirke orožja, so bili že nekajkrat oškodovani, zadnji primer je znan iz muzeja v Bistri, kjer je storilec odtujil puško, vred j staro milijardo. Tudi na našem območju so bile tatvine orožja iz muzeja v Ljutomeru, prav tako pa tudi vlomi v prostore strelskih društev.
Samo po sebi se postavlja vprašanje, kako zavarovati orožje pred odtujitvami in ali je to popolnoma sploh mogoče. Odgovor je preprost. Pred nepoklicanim je potrebno postaviti čim več ovir, ki jih ne bo mogel premagati. Najsi bo to železna, dobro zaklenjena omara, zaklenjena vrata sobe in drugo, ko pa govorimo o društvih in ustanovah, pa bi kazalo razmišljati o tehničnem varovanju s pomočjo alarmnih naprav. Vse to so naložbe, ki se glede na današnjo ceno orožja ter na posledice, ki lahko nastanejo, čeorožje uporablja nepoklicana oseba, splačajo.
Aleksander JEVŠEK
BO V SOBOTO, 5. DECEMBRA. OD JUTRANJIH DO VEČERNIH UR.
REZERVACIJE PROSTORA SPREJEMA SOBOTA - tozd KOMUNALA V MURSKI SOBOTI (TELEFON 069 21-600).
VABLJENI VSI, KI RADI PRODAJATE IN KUPUJETE NA TEM SEJMU!
vodnogospodarsko podjetje
maribor n.soLo.
Vodnogospodarsko podjetje Maribor, tozd Vodnogospodarska enota MURA, M. Sobota,
razpisuje
1 štipendijo za študij gradbeništva, stopnja zahtevnosti VII/1 (dipl, gradb. inž.)
1 štipendijo za študij gradbeništva, stopnja zahtevnosti VI/1 (gradb. inž.)
Kandidati naj pošljejo vloge na obrazcu SPN-1, h kateri mora biti priloženo potrdilo o vpisu in potrdilo o opravljenih-izpitih na naslov: Vodnogospodarsko podjetje Maribor, Ljubljanska ul. 9, v 15 dneh po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijave.
ZDRAVILIŠČE »RADENSKA« RADENCI TOZD MINERALNA VODA, Radenci
objavlja
licitacijsko prodajo
naslednjih osnovnih sredstev:
1.	traktor Zetor 4718 letnik 1972
2.	Viličar Indos V 16 P, št. 1.1555/5 ni kompl.
3.	Viličar OM BIM 20/5, št. 62372 ni kompl.
4.	Viličar OM BIM 20/5, št. 62382
5.	Viličar OM BIM 20/5, št. 62383
6.	Viličar INDOS V 15 P, št. 8620/18
7.	Viličar INDOS V 16 P, št. 1.1555/16
8.	Tovorni avto TAM 125 T letnik 1979
za izkl. c. 1,000.000
za izkl. c. 500.000
za izkl. c. 800.000 za izkl. c. 1,600.000 za izkl. c. 1,800.000 za izkl. c. 1,500.000 za izkl. c. 1,500,000 za izkl. c. 2,000.000
Licitacija bo v četrtek 26. 11. 1987 ob 10. uri pri vratarnici za osebni promet obrata Beračeva. Udeleženci plačajo 10% varščino od izklicne cene. Ustrezne dajatve plača kupec.
Ogled je možen dve uri pred pričetkom licitacije.
SKUPŠČINA OBČINE GORNJA RADGONA RAZPISUJE
DRAŽBO
ZA PRODAJO DVEH OSEBNIH AVTOMOBILOV:
— ZASTAVA 750 LE, letnik 1982, prevoženih 80.000 km, izklicna cena 595.000.— din.
— ZASTAVA 750 LE, letnik 1982, prevoženih 40.000 km, izklicna cena 805.000.— din.
Dražba bo 24. 11. 1987 ob 11. uri na dvorišču upravne zgradbe skupščine občine Gornja Radgona.
Ogled je možen pred začetkom licitacije. Udeleženci morajo pred začetkom dražbe plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene.
Poleg kupnine plača kupec še predpisani prometni davek.
DO SOBOTA, TOZD KOMUNALA
Murska Sobota, Kopališka ul. 2 objavlja po sklepu delavskega sveta
PONOVNO JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjega osnovnega sredstva:
— traktor Zetor, leto izdelave 1978, vozen, ni registriran, izklicna cena 1,280.000 din;-
Javna dražba bo v torek, 24. novembra 1987, ob’ 13.30 na dvorišču DO Sobota, Murska Sobota, Kopališka ul. 2.
Ogled vozil je možen na dan dražbe od 12.00 do 13.00.
Udeleženci morajo pred začetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Plačana varščina se kupcu všteje v kupnino, drugim udeležencem pa vrne.
Kupec je dolžan plačati kupnino takoj oziroma ob sklenitvi pogodbe. Poleg kupnine plača kupec še predpisani prometni davek.
Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava, Partizanska 82
razpisuje
po sklepu zbora delavcev prosta dela in naloge:
— učitelja matematike, profesor za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom.
Pogoj za razpisana dela in naloge je z zakoni predpisana strokovna in pedagoška izobrazba.
Če ne bo prijav, ki bi ustrezale razpisnim pogojem, se lahko prijavijo tudi absolventi ustreznih smeri.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava, Partizanska 82. v 8 dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 15 dneh po izteku razpisnega roka. Začetek dela je januar 1988.
STRAN 16
VESTNIK, 19. NOVEMBRA 1987
Radijski in televizijski spored od 20. do 26. novembra
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA
ČETRTEK
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Turistična oddaja, 17.30 — Glas-ba-reklame-glasba, 18.00 — »21.232« — propagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55v— Obvestila, 17.00 — Posnetek z otvoritve KIRURGIJE v Rakičanu, 17.20 —
Strokovnjak
odgovar-
TV LJUBLJANA
10.00 Tednik 11.00 S. Lagerlof: Gosta Berling, ponovitev 2. dela švedske nadaljevanke. 15.50—00.30 Teletekst Rtv Ljubljana. 16.05 Video strani. 16.20 Tednik. 17.20 Pisani svet: Prve ljubezni. 17.50 Super stara mama, 3. del ameriške serije. 18.15 Za učinkovito umsko delo, 1. del izobraževalne oddaje. 19.00 Obzornik. 20.05 J. Jakes: Sever in Jug, 7. del ameriške nadaljevanke. 21.00 Planet Zemlja, 2. oddaja dokumentarne serije. 22.25 Tv dnevnik. 22.40 Tujec v moji postelji, ameriški film. 00.20 Video strani.
ja...., 17.40 — Glasba-reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 —-Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 —- Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
16.00
Po domače.
16.30 - Aktualno, 16.55 -Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Glasba-re-klame — Priporočajo vam.
18.00
Iskanje-znanje-
ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 - V živo ...., 17.30 — Glasba-re-klame-glasba, 18.00 — So-
točje, 19.00 osrednjega sporeda.
Vključitev slovenskega
llTV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Re-klame-glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Lepo je v naši domovini biti mlad ... oddaja za pionirje, 19,00 —
Vključitev osrednjega venskega sporeda.
slo-
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja o kulturi, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — Miš-maš, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Znanost: Žive hipoteze. 18.30 Risanka. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Domači ansambli: 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Iz koncertnih dvoran: Koncert orkestra SF (Pahor, Chopin, Karlo-wicz, Szymanowski). 23.00 Šahovski komentar
TV ZAGREB
8.55 Tv v šoli, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika reških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.15 Zakon v Los Angelesu, 21.05 Kvizkoteka, 22.06 Dnevnik, 22.25 V petek ob desetih, 23.55 Nočni program.
TV AVSTRUA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Vrnitev na otok zakladov, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Primer za dva, 21.20 Svojčas, 22.05 Šport, 22.35 Umetnine.
Drugi program
16.00 Program po željah, 16.45 Cena moči, 17.30 Domače živali? 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 čas v sliki, 20.15 1001 noč (dok. film), 21.20 Oddaja o znanosti, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Danes jaz, jutri ti (film), 23.55 Enosmerna cesta v smrt (film).
TV MADŽARSKA
9.05 Bilo je neko gledališče, pon. 10.45 Telovadba za invalide. 16.00 Tretji kanal: pustolovski poklici. 17.10 TV spored za 3 dni. 17.15 Spored za upokojence. 17.45 Teka, koristne informacije. 18.00 Okno, služnostni program. 19.00 Za boljši jezik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Legenda Errola Flynna. 2. del. 20.55 Mislec, 21.55 Uboj, angleški TV film. 23.00 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Dnevni spored — pregled. 14.15 TV novice. 14.20 Ve-
ronica
telenovela.
Zvezde gledajo z neba 3. del. 16.45 Program za otroke: risanke in telefilm. 18.00 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Mary Hartman telefilm. 20.25 TV novice. 20.30 Spomnimo se Du kea Ellingtona Big Band in Zbor RTV Lj. 22.30 TVD vsedanes. 22.45 Cousteaujeva Amazonka — dokumentarec.
8.00 Video strani. 8.10 Kljukčeve dogodivščine, 13. del. 8.25 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja, 6. del. 8.55 Zbis: Regrat Lučka. 9.10 Šola za klovne, 6. del otroške serije Tv Skopje. 9.40 Srečanje na festivalu v Šibeniku. 10.40 »20 let Emone« — folklorna oddaja — 2. 11.10 Mesta, ponovitev 5. oddaje. 16.10 Video strani. 16.25 Ciklus Freda Astaira: Vesela ločenka, ameriški film (čb). 17.55 Kulturna dediščina —mesta, 5. oddaja. 18.25 Da ne bi bolelo. 19.30 Tv dnevnik.
8.55-13.15
in
19.50
Zrcalo tedna. 20.15
Čez 110. ulico, ameriški
film. Oto
22.00 Pop satirikon: Reisinger in Plesna
skupina Arruba. 22.45 Tv dnevnik. 23.00 M. Lawrence : Vrnitev v paradiž, 4. del ameriške nadaljevanke.
Oddajniki II. Tv mreže:
16.40 V registraturi, Tv nadaljevanka. 17.40 Čarovnik iz Oza, otroška prireditev. 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Svet na zaslonu. 21.45 Poročila. 21.50 Feljton. 22.40 Športna sobota. 23.00 Šahovski komentar
15.00-23.25 Teletekst Rtv Ljubljana. 9.20 Živ žav. 10.15 Super stara mama, ponovitev 3. dela angleške serije. 10.40 M. Lawrence: Vrnitev v Paradiž, ponovitev 4. dela ameriške nadaljevanke. 11.25 Domači ansambli: Celjski instrumentalni kvintet. 12.00 Kmetijska oddaja Tv Novi Sad. 13.35 Video strani. 13.50 Košnikova gostilna, ponovitev. 15.30 J. Janicki-A. Mularczyk: Hiša, 3. del poljske nadaljevanke. 16.55 Prisluhnimo tišini. 17.35 Mrtveci ne pripovedujejo zgodb, ameriški film. 18.45 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 M. Vitezovič: Vuk Karadžič, 3. del nadaljevanke Tv Beograd. 21.10 Zdravo. 22.40 Mesta: Priština, dokumentarna serija, 6. del.
Oddajniki II — Tv mreže:
17.15 Izviri, dokumentarna serija. 18.00 Vaterpolo — Pošk:Mladost. 19.00 Reportaža z nogometne tekme Ve-lež:Hajduk. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Avtomanija, po-
10.00 Zrcalo tedna. 10.20 Bledomodra ženska pisava, 2. del avstrijskega filma. 16.35 — 23.15 Teletekst Rtv Ljubljana. 16.50 Video strani. 17.05 Tv mozaik, ponovitev. 17.25 Radovedni Ta-ček: Klobuk. 17.40 Pamet je boljša kot žamet, 8. oddaja. 17.45 Znak, 1. del otroške serije Tv Sarajevo. 18.15 Glasbeni ropot. 18.45 Risanka. 19.00 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 D. Steel: Usodna križanja, L del ameriške nadaljevanke. 21.00 Aktualno. 22.00 Jugoslovanska teveteka. 23.00 Video strani.
10.00 Šolska Tv-kemija: Katalizacija naravoslovje: Svet okoli nas: Morje — zibelka življenja zobozdravstvo IV. .11.05 Jezikovni utrinki. 11.10 Angleščina XXV. 11.40 Francoščina Vlil. 16.05—23.30 Teletekst Rtv Ljubljana. 16.20 Video strani. 16.35 Tv mo-
TV LJUBLJANA
TVUUBLJANA
zaik
ponovitev. 17.45
Zbirajmo star papir. 19.00 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 L Matič: Neveste prihajajo, drama Tv Sarajevo. 21.25 Integrali. 22.05 Tv
dnevnik. 22.20 Klub
23.20 Video strani.
2.
TV ZAGREB
Ijudnoznanstveni 20.25 Mali koncert. Včeraj, danes, jutri. A. Strindberg, 4. del
film. 20.45 21.05 šved-22.00
ske nadaljevanke.
Čas podvigov, dokumentar-
16.45 Poročila, 16.50 Tv koledar, 17.00 Košarka: Jugoplastika—Šibenka, 18.30 Dok. oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Concertino, 20.15 Nebo lahko počaka (film).
na oddaja. 23.00 Tv Galerija
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 14.35 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Nogomet, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nekdo bo zmagal, 22.10 Da, minister, 22.35 Nocoj (o knjigi, kultura in Rožnata serija). Drugi program
14.10 Tedenski tv spored, 14.45 Šah, 15.15 Glasbene želje, 16.00, Pogled v deželo, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Filmske novitete, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 čas v sliki, 20.15 Park odmevov (film), 21.40 Šport, 22.25 Dogodek (film), Odločijgv ob mraku (film).
14.00 Grizly Adams, 14.50 V nedeljo, 16.55 Mesta Beograd, 16.45 Sever — severozahod (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20D0 Vuk Karadžič, 21.05 Zabavna oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.10 Športni pregled, 22.55 In noč in dan.
TVAVSTRIJA
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 12.30 Hallo Dunaj, 13.30 Madagaskar, 14.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Gozdna hiša (nadaljevanka), 21.15 Imate radi klasiko?, 22.15 Spektrum.
Drugi program
15.00
9.00 Matineja, Športno popoldne, 17.15
Klub seniorjev, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.15 Upor obe-šencev (film), 22.15 Šport,
TV MADŽARSKA
9.00 Spored za otroke. 10.40 Naš ekran, pon. 14.30 Naši tigri, 1. del. 15.25 Igra Barkoch-ba. 16.10 Prihodnji čas. 17.00 Dnevnik. 17.25 Burleska; Chaplin kot gasilec. 17.40 Magazin pop glasbe. 18.45 Družina Smola, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Igralec T. Horvath. 20.55 Beg, nemška kriminalka. 21.50 Videti nemogoče, ameriški film. 22.50 TV dnevnik.
22.30 Casanova (film), Četrtkove igre (film).
TV MADŽARSKA
9.00 Spored za otroke: Renesančni Budim. 10.20
1.00
9.45
San-
TV KOPER
14.00 Dnevni spored — pregled, 14.15 Tv novice, 14.20 Ve-
dor Rozsa, 1. del serije. 14.00 Tajna zgodba nafte, pon. 15.00 Popevke. 15.50 Zgodovina madžarskega filma. 16.35 Slonokoščena obala. 17.05 Delta. 17.40 Oglejmo si skupaj. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Legenda Errola Flynna, 3. del. 21.00 Telešport. 22.10 Poročila,
ronica
telenovela, 15.15
TV KOPER
Oddajniki II. Tv mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroci pojte z nami, otroška oddaja. 17.45 Otroška oddaja. 18.00 Beograjski Tv program. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet danes, zunanjepolitična oddaja. 20.30 Žnanstveni grafiti. 21.15 Včeraj, danes, jutri. 21.35 Obala, ameriški film. 23.55 Šahovski komentar.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.30 Angleščina XXV.
18.00 Francoščina Vili. 18.30 Risanka. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Vi-deogodba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Kvaliteta življenja: Delati več ali manj in bolje, 2. oddaja. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Manjšine—bogastvo Evrope: Dolina mojega (ne)mira, 6. del. 21.05 Narodna glasba — vključitev. 21.50 V senci groze, Tv nanizanka.
10.00 Integrali. 10.40 1. Matic: Neveste prihajajo, drama Tv Sarajevo. 16.10-23.25 Teletekst Rtv Ljubljana. 16.25 Video strani. 16.40 Tv mozaik, ponovitev. 17.20 Kljukčeve dogodivščine, 14. del. 17.40 P. Židar-L. Troha: Utonilo je sonce: Kukavičji Mihec. 18.15 Pota odraščanja: Ljubezen pri sedemnajstih. 18.45 Risanka. 19.00 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Film tedna — Ciklus Brazilskega filma: Jubiaba. 21.50 Tv dnevnik. 22.05 Po sledeh napredka. 22.45 Vi-deogodba, ponovitev. 23.15 Video strani.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška serija. 18.00 Topli-ška vstaja, izobraževalna oddaja. 18.30 Risanka. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Tv koledar. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Znanstveni Tv forum. 21.30 Včeraj, danes, jutri. 21.45 Umetniški večer: Mirko Božič.
TV ZAGREB
9.25 Šolska Tv-Umetno-stna zgodovina — Stili, obdobja življenje: XX. stoletje II. Glasbena vzgoja — zapisi .za mlade: Janez Bitenc. 10.25 Sestriere: Svetovni pokal v smučanju — superveleslalom (ž). 11.30/40 Junaki divjega zahoda, ameriški film. 15.25—23.05 Teletekst Rtv Ljubljana. 15.40 Video strani. 15.55 Tv mozaik — šolska Tv, ponovitev. 16.50 Propagandna oddaja. 16.55 Superveleslalom (ž), posnetek iz Sestrie-ra. 17.25 B. Jurca: Miško Poleno. 17.40 Pisma iz Tv klobuka. 18.25 Potrošniška porota. 1-8.45 Risanka. 19.00 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Tednik. 21.10 S. Lagerlof: Gosta Berling, 4. del švedske nadaljevanke. 22.10 Tv dnevnik. 22.25 Manjšine — bogastvo Evrope: Dolina mojega (ne)mira, ponovitev 6. dela. 22.55 Video strani.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Soba 405, otroška oddaja. 18.00 Potopis. 18.30 Risanka. 18.40 Številke in črke,
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
8.45 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika varaždinskih in bjelovarskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Svila, škarje (drama), 21.15 Manjšine — bogastvo Evrope, 21.45 Dnevnik, 22.05 In noč in dan.
9.00 Tv v šoli, 15.00 Tv v šoli, 15.00 Dober dan, 17.10 Kronika osijeških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dokler tečejo leta in dnevi, 21.30 Kontaktni magazin, 23.00 Dnevnik, 23.20 In noč in dan.
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 14.35 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika karlovških, siških in gospiških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Gibljive slike, 22.20 Dnevnik, 22.50 In noč in dan.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami Vice, 22.00 Fronta v ledu in stenah, 22.45 Glasbena oddaja.
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20,15 Dežela gora, 21.07 Dallas,
21.55 Superfliper,
22.22
Londonski rabelj (film), 23.55 High Chaparral.
Drugi program
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Grenka sladkost življenja, 22.22 Šport, 23.55 Nočni studio.
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.30 Fizika, 18.00 Lipova
cesta,
, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki,
20.15
Schwarzwaldska kli-
nika, 21.15 Schilling, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Dogodivščina (film), 0.00 Orkester.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
NI SPOREDA
TV KOPER
kviz. 19.00 Tv 19.10 Risanka, dnevnik. 20.00 glasba. 20.45
koledar.
19.30 Tv Narodna Poročila.
20.50 Goli z evropskih nogometnih igrišč. 21.10 Dokumentarni večer. 22.40 Čas knjige.
TV ZAGREB
9.00 Tv v šoli, 14.50 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika splitskih občin, 17.30 Otroški in mladinski
spored, 20.00
21.00
19.30 Dnevnik, Politični magazin, Dok. film, 22.30
Dnevnik, 22.50 In noč in dan.
|| TV AVSTRIJA
16.00 Program po željah, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Srečni Luka, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.15 Komaj verjetno, 21.07 Le Pen — dok. film, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2.
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Franz Xaver Brunnmayr, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrija L, 21.45 Obrazi Evrope, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Lovec na čarovnice (film), 23.50 Petrocelli.
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tv as, 21.55 Šport, 22.22 Zgodilo se je jutri (film), 23.45 Equalizer.
Drugi program
16.00 Program po željah, 18.00 Dogodki in osebnosti, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 10.05 Krimi-lekcije. 11.00 Delta, pon. 11.25 Telovadba za invalide. 16.40 TV spored za 3 dni. 16.45 Kratki filmi vojaškega studia. 17.35 Koledar 1987. 18.40 Mini studio. 18.45 Zajček Bunny, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20,05 V senci velikega hrasta, ital, serija. 21.05 Studio '87. 22.05 Jezik zvestobe, dokumentarni film. 22.45 TV dnevnik.
9.05 Sanjar, vzh. nemški film. 10.30 Studio '87, pon. 14.55 Tretji kanal; pustolovščina v divjini. 16.10 Svet jezika. 16.55 Nogomet, prenos tekme za pokal Uefe. 18.55 Cim cim, literarne uganke za otroke, Shakespeare. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Modra luč, reportaže. 21.05 Resna glasba. 21.15 TV most Bu-
dimpešta
Varšava.
Igla, češka TV igra. 23.40 TV dnevnik.
9.05 TV doktor, tema: Imuniteta. 9.15 Učenec, TV film. 10.20 Koledar, pon. 16.25 TV borza. 16.35 Svet videa. 17.05 Reportaže. 17.50 Aktualni klipi. 18.40 Miki in Donald, risanka. 19.15 Žrebanje lota. 19 30 TV dnevnik. 20.05 Cirkus jutrišnjega dne. francoski film. 21.00 Panorama, svetov nepolitični magazin. 22.00 Telešport. 22.30 Pianist K. Moesari. 23.05 TV dnevnik.	v
Film: Londonski krvnik — drama, 17.00 Program za otroke — risanke in lutke, 18.00 Mama Vittoria — telenovela, 19.00 Arhiv umetnosti — dokumentarec, 19.30 Tvd stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Mary Hartman — telefilm, 20.25 Tv novice, 20.30 Življenje se nadaljuje — 8. in zadnji del, 22.00 Tvd vsedanes, 22.15 Sence preteklosti — telefilm, 23.15 Zdravnik in pacient ponovitev oddaje o medicini, 23.45 Zgodovina odkritij — dokumentarec.
14.00 Dnevni spored — pregled, 14.20 Veronica — telenovela, 15.15 Film: Invazija zvezdnih pošasti — znanstvena fantastika, 17.00 Življenje znanstvenikov — dokumentarna oddaja, 17.30 Košarka — jugoslovansko prvenstvo, 19.00 Vaterpolo: Jug—Marines Posiliipo, 20.00 Dve strani jadranske obale, 20.30 Sedem dni — tedenski zunanje-pplitični pregled, 21.00 Film: Čarovnik iz Lublina drama, 23.10 Rokomet.
14.00 Dnevni spored — pregled, 14.15 Tv novice, 14.20 Ve-
TV KOPER
TV KOPER
TV KOPER
ronica
telenovela, 15.15
Zvezde gledajo z neba — 4. del, 16.45 Program za otroke: risanke in telefilm, 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo, 19.00 Odprta meja, 19.30 Tvd stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Športni pregled, 20.25 Tv novice, 20.30 Film: Čarovnik iz Lublina — ponovitev, 22.00 Tvd vsedanes 22.15 Film — nadaljevanje’ 23.00 Zdravnik in pacient —, oddaja o medicini, 23.40 Predzadnji tabuji — abortus.
14.00 Dnevni spored — pregled, 14.15 Tv novice, 14.20 Ve-
ronica
telenovela, 15.15
Zvezde gledajo z neba — 5. del, 16.30 Program za otroke — risanke in telefilm, 18.00 Mama Vittoria — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 Tvd stičišče, 19.45 Mesto danes, 19.55 Mary Hartman — telefilm, 20.20 Loto — žrebanje, 20.25 Tv novice, 20.30 Neznanka — I. del nadaljevanke v 4. delih, 21.40 Časovni stroj, 22.30 Tvd vsedanes, 22.45 Rugby.
14.00 Dnevni spored — pregled, 14.15 Tv novice, 14.20 Veronica — telenovela, 15.15 Zvezde gledajo z neba 6. del, 16.20 Program za otroke: risanke in telefilm, 18.00 Mama Vittoria — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 Tvd stičišče, 19.45 Mesto danes. 20.00 Mary Hartman telefilm, 20.25 Tv novice, 20.30 Tvd vsedanes.
22.00 Svet živali dokumentarec, 22.35 Nogomet ali celovečerni film.
13.30 Smučanje: Sestrieres, 14.00 Dnevni spored pregled. 14.15 Tv novice. 14.20 Ve-
ronica
telenovela.
Zvezde gledajo z neba — 7. del. 16.30 Program za otroke: risanke in telefilm. 18.00 Mama Vittoria telenovela. 19.00 Odprta meja, 19.30 Tvd stičišče, 19.45 Mesto danes. 20.00 Mary Hartman telefilm, 20.25 Tv novice. 20.30 Anina zgodba — 3. del. 21.45 Tvd vse danes, 22.15 Eurogol. 22.30 Košarka
Pokal prvakov.
VESTNIK, 19. NOVEMBRA 1987
STRAN 17
Kino
20.	nov, ob 17. uri amer, komedija DVIGNI SIDRO
20. nov. ob 19. uri slov film LJUBEZNI BLANKE KOLAK
21.	nov. ob 17.urš amer, komedija DVIGNI SIDRO
21.	nov. ob 19. uri domači film ŽE VIDENO - NAJBOLJŠI FILM PULE ’87!
22.	nov. ob 15. in 17. uri amer, komedija DVIGNI SIDRO
22.	nov. ob 19. uri domači film OKTOBERFEST
23.	in 24. nov. ob 17. in 19. uri amer, glasbeni film ŠKRLATNI DEŽ
25.	in 26. nov. ob 16.15 in 19. uri amer, film MOJA AFRIKA
Režija: Sydney Pollack, igrajo: Robert Redford, Meryl Streep. Klaus Maria Brandauer
FILM JE DOBITNIK 7 OSCARJEV IN PROGLAŠEN ZA FILM LETA!
Prodam
TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA prodam. Špindler, Orehovci 14, p. Gornja Radgona. GR-13675 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 400 1, prodam. Lukovnjak, MODA — konfekcija Gornja Radgona. GR-13676 BREJO TELICO zaradi starosti lastnika prodam. Segovci 37, p. Apače. GR-13677
EMAJLIRANI VODNI GRELNIK (BOJLER) B. KIDRIČ, 1201, za peč centralne kurjave, peč za etažno centralno ogrevanje TVT central 23, nemške brikete, 2,5 t, in pohištvo za otroško sobo ugodno prodam. Branko Borko ml.. Partizanska 39, Gornja Radgona, telefon: 74-328. GR-13678 OPEL REKORD 1900 KARAVAN, letnik 1969, prodam po delih. Podgrad 8, telefon od 7. do 15. ure: 74-974. GR-13679
PLETILNI STROJ STANDARD z delovno mizo prodam. Jožica Kovačič, Podgrad 19. Gornja Radgona, telefon: 74-987 GR-13681.
TELEVIZOR, črno-beli, star tri leta, prodam. Telefon po 19. uri: 79-095. GR-13682
CITROEN GS PALLAS, letnik 1977, prodam. Kuzma 74, telefon: (069) 78-222. M-666
TRAKTOR URSUS C 355 in ZASTAVO KOMBI 430 K, starejši letnik, naprodaj. Dolina 4, p. Puconci. M-667 KOMPLETNO POH. ZA KUHINJO, mizo in stole prodam. Telefon popoldne: 25-445. M-669
KRAVO, brejo sedem mesecev, prodam. Markišavci 41. M-670
ZASTAVO 101, generalno obnovljeno, prodam. Dolnji Slaveči 80. M-671 TRAJNOŽARNO PEČ in električni vodni grelnik (bojler), 80 I, prodam. Telefon: 71-525. M-672
KRAVO, kontrola A, staro sedem let, brejo sedem mesecev, prodam. Pužev-ci 47. M-674
HRASTOVE PLOHE, debeline 5 cm. prodam. Telefon: 77-166. M-675 RENAULT 4, letnik 1979, avgust, prodam. Telefon od 7. do 15. ure: 70:406. M-676
TELICO (simentalko), brejo sedem mesecev, prodam. Marija Kerec, Radenci, Finžgarjeva I. M-679
GOSTILNA ŠPILAK-SIJAR-TO, PUCONCI vabi v petek, soboto in nedeljo, 20., 21., 22. novembra
NA DOMAČE KOLINE Z BUJ-TO REPO
Postregli vam bodo tudi s PO-SOLANKO.
BALKONSKA OKNA IN VRATA prodam. Flisar, Murska Sobota, Cankarjeva 22. M-680
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, kuhinjo in spalnico prodam. Ogled možen 21. in 22. novembra. Gabor, Beltinci, Kocljeva 1. M-682
ZASTAVO 126 P, letnik 1980, prevoženih 45.000 km, generalno obnovljeno z avtoradiom, prodam za 1,5 milijona. Telefon popoldne in zvečer: 48-230. M-683
ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE, 3101, nerabljeno, prodam. Telefon: 71-146. M-684
MERCEDES 200 D prodam. Murski Čmci 52. M-686
MZ 150, generalno obnovljen, zamenjam za MZ 250. Zastavo 101, karam-bolirano ali po delih, prodam. Bratuša, Negova 74. M-687
POHIŠTVO ZA SPALNICO, rablje no, ležišče tapecirano, poceni prodam. Informacije: Murska Sobota, Borisa Ziherla 12, telefon: 21-559. M-688
ŠKROPILNICO METALNA (ne-kompletno) prodam. Sebeborci 70. M-689
RENAULT 4 TL, letnik 1977,, novo registriran, z novimi prednjimi blatniki m lučmi, ugodno naprodaj. Telefon: 74-347. M-690
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).	.
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-sko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 7.000 din, naročnina za delovne organizacije 15.000 din, letna naročnina za tujino: 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana-50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 350 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
Po dolgi in težki bolezni je v 65. letu starosti tiho zaspala draga sestra
Julijana Domonkoš
iz Strehovec
Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in Domu upokojencev iz Rakičana, duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Strehovci, 5. novembra 1987
ŽALUJOČI: VSI NJENI, KI SMO JO IMELI RADI
KOSILNICO GORENJE MITA s frezo prodam. Radomerščak 55. M-691
FIAT 125 P ugodno prodam. Jože Vr-bajnščak, Banovci 34. p. Veržej. M-692
ELEMENTE ZA KUHINJO prodam. Marija Gačanovič, Titova I b, telefon: 24-167. M-693
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke, uvožen, prodam. Gornja Radgona, Panonska 3. M-694
MOTOKULTIVATOR HONDA 600 s priključki prodam. Naslov v upravi lista. M-695
TELEVIZIJSKO ANTENO za 1. in 2. program (skoraj novo) in kompletno cirkularko prodam. Franc Krenos, Šalamenci 19, telefon: 72-680. M-696 PLUGE, 8-colne, ugodno prodam. Alojz Ropoša, Grad 61. M-697 ZASTAVO 750, letnik 1977, ugodno prodam. Vera Kuzma, Tišina 30 b. M-698
ŠTEDILNIK CALOREX 80 za kuhinjo in svinjsko mast prodam. Sebeborci 44. M-700
ZASTAVO 750, letnik 1976, obnovljeno 1985, prodam. Telefon: (069) 81-108. IN-18566
OSEBNI AVTO FORD TAUNUS XL 1,6 prodam. Ogled od 14. do 15. ure. Dušan Kolbl, Boreči 5 g, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18564
MOTOR MZ 250, letnik 1980, prodam. Zlatko Gasparič, Kokoriči 16, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18563 ZASTAVO 101, letnik 1977, prevoženih 85.000 km, prodam. Jože Antolin, Gaberje 96. LE-13074
TOMO VINKOVIČ 73 R (65 ur), s prekucno prikolico, prodam. Telefon popoldan: (069) 81-576. IN-18560 KOMPRESOR, 80 1, prodam. Branko Klajnčar, Podgradje 6, Ljutomer. IN-16561
MOTORNO KOLO AVTOMAT1K. staro dve leti, prodam. Telefon popoldan: (069) 81-377. IN-18562 ELEKTROMOTOR ZA VODO in rezervoar ter dve peči na olje prodam. Telefon: 23-392. M-701
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK in pohištvo za otroško sobo z nadstropno posteljo prodam. Marta Vukelič, Lendavska 23 b. M-702
SPAČEK, letnik 1976, ugodno prodam. Telefon: 87-108. M-703 TELICO, brejo devet mesecev, prodam. Gančani 26. M-528
MALE PUJSKE PRODAM. Šalamenci 60. M-537
STREŠNIKE MEDITERAN, 4200 kosov, nove, prodam. Lahko naročilnica. telefon: 25-101. M-543 PRODAJA ŽITNEGA KOMBAJNA ZNAMKE JOH DEERE — LANZ, tip M D 150 S, z izklicno ceno 2,850.000 din bo 23. novembra .1987 ob 9. uri v sobi št. 12 Temeljnega sodišča v Murski Soboti, enota v Murski Soboti. M-594
FIAT 126 P, letnik 1980, december, ugodno prodam. Gornja Radgona, Grajska 13, telefon: 74-088 — popoldan. (GR-13683
ZAPOROŽEC, letnik 1976, in kabino za traktor ursus 355, starejši letnik, prodam. Herman, Okoslavci 46. GR-13684
VINOGRAD IN SADOVNJAK V LENDAVSKIH GORICAH, 28 arov, sončna lega, ugodno prodam. Informacije po telefonu: 041 273-040, vsak dan od 20. do 21. ure. LE-13078 ZASTAVO 101, letnik 1975, prodam. Albert Horvat, Čentiba 279. LE-13069
TRAJNOŽARNO PEČ IN KOMBI PEČ ZA KOPALNICO prodam. Žu-panek, Peskovci 35. M-704 PUJSKE in PLUGE, 12-colne, prodam. Borejci 27. M-705 LESENA POLKNA NASLEDNJIH DIMENZIJ: tri polkna za balkonska vrata 80 x 210, pet za okna 140 x 140 in tri za okna 90 x 80 cm prodam. Telefon: 22-204. M-706 FIAT 126 P, registriran do julija 1988, novejši letnik, prodam. Kuhar, Hrast-je-Mota 61. M-707
RENAULT 4 GTL, 8.000 km, z dodatno opremo, ugodno prodam. Telefon: 21-964. M-708
MIZO ZA DNEVNO SOBO ugodno prodam. Sonja Flisar, Murska Sobota, Mojstrska I. M-709
PRENOSNI	KASETOFON
2 x 15 W in ojačevalnik z zvočniki 2 x 70 ter avtomatic z. garancijo nujno prodam. Alojz Kavaš, Lipovci 159. M-7I0
DIANO 6, kleparsko obnovljeno, registrirano do novembra 1988, in BMW 2002, karamboliran (po delih), prodam. Dankovci 26. M-711
OPEL KADETT, KARAVAN, regi striran, prodam. Naslov v upravi lista. M-712
BARVNI TELEVIZOR AZUR, star štiri leta, prodam. Telefon: 26-217. M-713
CITROEN GS SUPER 1,3, v dobrem stanju, letnik 1979, prodam. Noršinci 52. M-714
TRAKTOR URSUS 335, s koso, prodam. Novak, Bodonci 128. M-715 ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO OGREVANJE, nov, z bojlerjem, 25.000 kal., levi, prodam. Gomboc, Puconci 23, M-716
MALE PUJSKE PRODAM. Murski Črnci I7. M-7I7
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Naslov v upravi lista. M-718
PLUG, 12-colni, skoraj nov, prodam. Dolnji Slaveči 93. M-719
PUJSKE, stare dva meseca, in trajno,-žarno peč emo prodam. Kuhar, Nemčavci 25, ali telefon: 24-543. M-720 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO PIONIR, 17 m’, prodam. V račun vzamem tudi osebni avto. Čuževci 57, telefon: 76-988. M-721
MALE PUJSKE PRODAM. Tropov-ci 4. M-723
GLASBENI STOLP JVC prodam. Telefon: 22-353. M-724
GOLF, dizel, letnik 1984, december, 5 vrat, izvedba S, z dodatno opremo, prodam. Telefon dopoldan: 21-987 ali popoldan: 71-115. M-725
MALE PUJSKE prodam. Odranci 252 ali telefon: 70-115. M-726
TRAKTOR URSUS 335 ih »giterrad-ne« ugodno prodam. Gornji Slaveči 102. M-727
TRI PRAŠIČE ZA ZAKOL prodam. Krog, Plečnikova 62. M-728 OTROŠKO POSTELJO (možne tri različne višine) in posteljo iz programa Lik-lak-modro prodam. Informacije po telefonu: (069) 26-166 — popoldan. M-730
MANJŠI PROSTOR ZA MIRNO OBRT V SREDIŠČU BEL-TINEC IŠČEM. NASLOV V UPRAVI LISTA. M-738
JUGO 45, december 1983, prevoženih 29.000 km, prodam. Steiner, Murska Sobota, Štefana Kovača 3, telefon popoldan: 24-488. M-731
FORD ESCORD, letnik 1971, registriran do junija 1988, in FORD ESCORD, nevozen, z vsemi rezervnimi deli, prodam. Informacije po telefonu: (062) 21-925 ali v odvetniški pisarni. J. Korpiča v Murski Soboti. Ogled v Čepincih 147. M-733 OPREMO ZA MLADINSKO SOBO: omara, trised, pisalna miza z zložljivim stolom, raztegljivo mizo za kuhinjo, štiri stole bele barve in trajno-žarno peč. emo, rabljeno eno leto, prodam. Koltaj. Murska Sobota, Cvetkova 19. M-735
ZASTAVO 101, letnik 1984, prevoženih 35.000 km, prodam. Telefon do 14. ure: Gumilar 22-610. M-736 DVOBRAZDNI TRAKTORSKI PLUG SLAVONAC - OLT prodam. Smodiš, Cankova 13 ali telefon: 76-623. M-737
ZASTAVO 101, prevoženih 42.000, prodam. Simič, Beltinci, 71-222. M-739
RODOVNIŠKO KRAVO, križanko, z drugim teletom, odlično molznico, prodam. Turnišče, Štefana Kovača 43, telefon: 70-283. M-740
ŽETVENI KOMBAJN ZNAMKE LANZ, širina kose 2 m, prodam. Jože Cvetko, Gomilica 70, p. Turnišče. M-741
FORD TAUNUS 1,3, kleparsko in ličarsko obnovljen, prodam za 120 milijonov. Radenci, Gregorčičeva 6. M-742
KAVČ, dva fotelja in mizico prodam. Korovci 36 a. M-743
TRAKTOR ZETOR 5011, malo rabljen, ugodno prodam. Čikečka vas 16. M-744
VT6 SIP 2700 ugodno prodam. Mo. ravske Toplice, Dolga ulica 90. M-745
STARO KORUZO V ZRNJU, 350 kg, in trajnožarno peč prodam.
Tišina 67. M-747
TRAJNOŽARNO PEČ prodam. Borejci 48, telefon: 46-184. M-748 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, z velikim ekranom, prodam za 40 SM. Naslov v upravi lista. M-MM
KOBILO prodam. Dokležovje 6. M-767
PEČ NA TRDA GORIVA in otroško posteljico prodam. Mit-njek, Murska Sobota, Kidričeva 16. M-768
HARMONIKO WELTMEI-
STER, 48-basno, ter kunce za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon zvečer: 48 031. M-769 LADO 1300 S, letnik 1983, prodam. Gostilna Majda Zver, Apače — dopoldan. M-770
ZASTAVO 128, staro 24 mesecev, in peč na trda goriva kuper-busch, rabljeno pet mesecev, preprogo 2,5 x 3,5 in pralni stroj, 14-programski, prodam. Gradišče 48. M-773
MIKROFON SHURE, original, malo rabljen, in EFEKT PHASER za kitaro prodam. Visočnik, Murska Sobota, Mojstrska 1. M-774
TRAJNOŽARNO PEČ, pisalno mizo, zložljivo posteljo in dvoka-setnik, skoraj nov, prodam. Lipovci 239. M-775
TRAKTOR URSUS, 50 KM, nujno prodam. Žižki 95 a. M-776 POHIŠTVO ZA SPALNICO, malo rabljeno, prodam. Odranci 228. M-777
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3,5 KW, prodam. Miroslav Nemec, Dokležovje 194. M-779 MALE PUJSKE PRODAM. Sa-tahovci 22. M-780.
POLONEZ, letnik 1989, december prodam. Telefon: 77 180. M-781
TRAKTOR FERGUSON, 35, z bočno koso ali brez, prodam. Police 64. M-782
ŽITNI KOMBAJN EPLLE 211 H prodam. Markovci 81. M-783 RENAULT 4 prodam. Tešanovci 12. M-784
REGAL ZA DNEVNO SOBO prodam. Informacije po telefonu: 24 284. M-749
TOVORNI AVTOMOBIL ZASTAVA 1500 s cerado, letnik 1981, ugodno naprodaj. Srednja Bistrica 56 a ali telefon: 70 139. M-750
PUJSKE PRODAM. Skakovci 45. M-751
TRI KRAVE, starosti tri leta s teletom, pet let s.teletom, sedem let, breja sedem mesecev, renault 4 in 126 P prodam. Gančani št. 149. M-752 RENAULT 4 TL prodam. Rakičan, Štefana Kovača 23. M-753 ZASTAVO 750, letnik 1978, registrirano do septembra 1988, dobro ohranjeno, prodam. Brigita Recek, Kuzma 19 b. M-754
KOMBAJNE ZA ŽITA (od 15.000 do 40.000 Sch), kombajn za krompir, raznovrstni (za 50.000 Sch), samonakla-dalno prikolico za seno, različne (14.000 do 20.000 Sch), trosilnik za gnoj (16.000 do 20.000 Sch) in rabljene dele za traktorje steyr prodajam. Forjan, 8383 St. Martin, Raab 127 (od Kuzme 10 km), telefon: 99433154/502. M-755
TRAKTOR ZETOR 7211,2, letnik 1987, z originalno kabino, in novo tri-prekucno prikolico, nosilnosti -4200 kg (Tehnostroj Ljutomer), prodam. Prometno dovoljenje za traktor izdano 29. 5. 1987, za prikolico 15. 6. 1987. Cena po dogovoru. Možnost zamenjave za stanovanjsko hišo v bližini Radenec ali Gornje Radgone. Naslov v upravi lista. M-OP
PEC ZA CENTRALNO OGREVANJE STADLER, 35.000 cal., prodam za polovično ceno. Telefon: (069) 81 798. IN-18568
ALFA SUD 1,3, letnik. 1982, prevoženih 37.000 km, prodam. Telefon: (069) 79 222. IN-18569
RENAULT 5 GTL, letnik 1985, prodam. Telefon: (069) 79 222. IN-18570 ZASTAVO Idi prodam. Belec, Noršinci 4, Ljutomer, telefon: (069) 81 598, popoldan. IN-18571
NOVO JAWO 350, registrirano, s prtljažnikom, kovčki, krauser, čevlje' 44, sidi, in jakno (skaj) ugodno prodam. Makovec, Lukavci 67, Križevci pri Ljutomeru, telefon: (069) 87 729. IN-18572
DVOBRAZDNI PLUG ZA TRAKTOR IMT 533 prodam. Mirko Štampar, Grabe 18, Križevci pri Ljutomeru. IN-18575
VARILNI APARAT GORENJE VARSTROJ in plinsko napravo za avto prodam. Kovačevci 31. M-756 TRAVNIK NA GORICI, 60 arov, stekleni ustnik za B klarinet in 3—4 m3 okroglega hrastovega lesa ugodno prodam. Telefon: 23 619. M-758.
SUZUKI JEEP SJ 410 in OPEL REKORD CUPE 1700 prodam. Telefon: 75 365. M-758
MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 46. M-760.
ZAHVALA
26. oktobra nas je komaj v 78. letu za vedno zapustila draga mama in babica
Katarina Lorinc
iz Lendavskih Goric
Iskrena kvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, kolektivu Zdravstvenega doma in kirurškega oddelka za prizadevno pomoč ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI: sin Janez z družino, posebno mala Suzana
KV POHIŠTVENEGA Ml ZARJA zaposlim. Dobro plačilo, samska soba zagotovljena. Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjih del pošljite na naslov: dr. Janez Runovc, mizarstvo, Kmečka pot 10, Ljubljana.
LADA 1500 SL ugodno prodam. Petanjci 12, telefon: 46 030. M-761
DIANO, letnik 1978, prodam. Telefon: 26 611, popoldan. M-762
JUGO 45 A, november 1986, 7.500 km, podam. Murska Sobota, Cankarjevo naselje 38. M-763
MALE PUJSKE PRODAM. Skakovci 58. M-764
TRAKTOR URSUS 355, 1200 delovnih ur, prodam. Beznovci. 4 ali telefon: 76'864. M-765
GOLF, letnik 1982, odlično ohranjen, prodam. Telefon po 16. uri: 22 833. M-766
ZASTAVO 101. letnik 1981, prodam. Karoli, Murska Sobota, Vrtna 3. M-MM
Kupim
BALIRANO SLAMO kupim. Telefon: 26 053. M-722
Razno
GOSPODINJE!
IZOLACIJO V HLADILNIH SKRINJAH IZDELAMO z uvoženimi materiali, takoj, z garancijo, večletna praksa. Telefon: 062 774-806. M-24391
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame, sestre, babice in prababice
Ane Meolic
roj. Titan iz Kroga
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam v trenutkih žalosti izrekli sožalje. Hvala tudi g. župniku za opravljeni pogrebni in cerkveni obred ter pevcem za lepo petje. Prisrčna hvala tudi govornici iz KS Krog za poslovilne besede. Posebej se zahvaljujemo vsem zdravnikom in celotnemu zdravstvenemu osebju internega oddelka v Murski Soboti, ki so se žrtvovali in ji pomagali v njenih težkih trenutkih.
Z BOLEČINO V SRCU: VSI NJENI

PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 51910-601-10521, vezava sredstev na tri mesece in hranilne knjižice št. 51910-601-10521-2426-5, izdani pri H KS KZ Gornja Radgona. Viktorija Kolmanič, Grabonoš 37, p. Videm ob Ščavnici. GR-13680
VINOGRAD (šipon, rizling, 5. letnik), 60 arov, oddam v najem. Strehovci 20. LE-13076
GARAŽO V BLIŽINI ULICE STANETA ROZMANA vzamem v najem. Telefon: 24 238. M-496
OSEBNE AVTOMOBILE IN KMETIJSKE STROJE ODKUPUJEM. Janko Antonič, Žerovinci, telefon: 062 714 113. M-18567
Zamenjujemo vse vrste barvnih ekranov za TV po konkurenčnih cenah. Določene tipe zamenjamo takoj, druge pa do enega tedna. Popravljamo tudi vse vrste barvnih in črno-belih TV sprejemnikov. Priporoča se RTV SERVIS, MARJAN ZEMLJIC, Ljutomer, Glavni trg I.
Zaposlitve
ŽENSKO ZA NEKAJURNO STREŽBO STAREJŠI OSEBI V MURSKI SOBOTI sprejmemo. Plačilo po dogovoru. Informacije: telefon 22-886. M-732 ŽENSKO ZA VARSTVO ENOLETNEGA OTROKA v zimskem času iščemo. Informacije na upravi lista. M-MM OSKRBNIKA HLEVA IN KONJEV na ekonomski enoti Murska Sobota v Černelavcih iščemo za 4 do 6 ur dnevno. Telefon 24-130. M-NE
Kje si ljuba žena, mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
STRAN 18
VESTNIK, 19. NOVEMBRA 1987
V SPOMIN
Boleč je spomin na 20. november 1986, ko nas je zapustil naš dragi oče, dedek, tast in brat
Janez Koštrica
iz Bakovec
Ne čas, ne solze, ne morejo ublažiti bolečine in žalosti, ki polni praznino.
Z BOLEČINO VSI TVOJI
ZAHVALA
V 81. letu starosti je za vedno odšel od nas, naš ljubi mož, oče, dedek in pradedek
Za teboj ostaja praznina, v našem domu, srcih so ostali le sledovi tvojih pridnih rok.
Janez Marinič
iz Logarovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, in prijateljem. ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Težko najdemo primerne besede s katerimi bi izrazili globoko zahvalo, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in nam pomagali nositi kruto resnico.
Iskrena hvala vsem, ki ste darovali vence in šopke, s katerimi smo pokrili njegovo zadnje počivališče. Posebna zahvala kolektivom Vesna Ljutomer in Tehnostroj, gasilskemu društvu iz Logarovec, kakor tudi ostalim gasilcem, društvu invalidov iz Ljutomera in Petrol Križevci.
Prisrčna zahvala č. duhovniku za opravljeni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma Jožetu Bobiču in Jožetu Štupfu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala’
Žalujoči: žena Jožefa, hčerke Marija, Marta, in Jožefa, sinova Stanko in Janko z družinami, vnuki in pravnuki
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 61. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Franc Ropoša
iz Melinec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali za sv. maše in ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Andreju Zadravcu za poslovilne besede, kolektivu OZD Mura TOZD Oblačila in Ženski plašči ter TOZD Transport Gornja Radgona.
Žalujoči: žena Katarina, sinovi Franc. Mirko in Jože z družinami, sin Štefan z ženo Martino, hčerke Marija, Cilika in Cvetka z družinami, bratje in sestre ter svak Ivan z družino iz Lenarta.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre
Marije Farič
iz Petišovec
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Iskrena zahvala dr. Bedernjaku, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Petišovci, 6. novembra 1987
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Noč jesenska te je vzela, tiho si odšel od nas. pa čeprav v hladnem grobu spiš, med nami živ si, kot si bil, saj vso dobroto in ljubezen si za nas izlil.
V SPOMIN
Te dni mineva žalostno leto, odkar meje mnogo prezgodaj zapustil dragi mož
Ludvik Kerec
iz Mačkovec
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČA ŽENA ETA
ZMWMJk
V 76. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, pradedek in stric
Kako je hiša strašno prazna, odkar v njej moža in očeta ni.
w
Alojz Zupanec
iz Radomerščaka 12
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za opravljeni obred, govorniku KS, pevcem, številnim gasilcem GD Radomerje, GD Majerje in sosednjih društev. Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu ter posebna hvala družini Sraka.
Radomerščak, 9. novembra 1987
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Nepričakovano in brez slovesa nas je v 67. letu starosti zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
Marija Berden
roj. Šadl od Grada
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki so nam. v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala družini Horvat od Grada 194 za pomoč, g. župniku, pevcem in godbi, govornikoma KS Grad, tov. Ludviku Kočarju, in kolektiva OŠ Grad, tov. Matiji Žižku.
Grad, 5. novembra 1987
ŽALUJOČI: mož Janez, sin Janez, snaha Erika in vnuk Matjaž
Ko živela sem. ljubila sem vas vse, zdaj, ko mene več med vami ni, ljubite me v spominu vi.
Ko se spomnite na me. pa prižgite sveče mi.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 56. letu za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama in sestra
Marjeta Maučec roj. Žižek iz Gančan 55
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, g. kaplanu Vin-koviču iz M, Sobote za tolažilne besede, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS, tozdu Mura, tozdu Beltinka in NK Beltinci.
Vse.n še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: mož Štefan, hčerka Marija z družino, hčerka Regina z družino, hčerka Katica, sin Štefan, brata z družinama ter vnuki Suzana, Klavdija in Tomažck
Kje si ljubi oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ?
V SPOMIN
20. novembra mineva leto polno žalosti, odkar je prenehalo biti srce našega dragega in skrbnega moža, očeta in dedka
Viktorja Obala
iz Rankovec
Ohranili te bomo v lepem in trajnem spominu!
ŽALUJOČI: VSI TVOJI NAJDRAŽJI
V SPOMIN
3. novembra je minilo leto polno žalosti, odkar si odšel od nas in slutili nismo, da se nikoli več ne vrneš med nas, saj si tragično preminil na Jesenicah, naš dragi
Franc Dovidija
iz Šulinec
Ne moremo verjeti resnici in usodi, ki te je odtrgala od nas, starega komaj 31 let.
Dragi Feri! Ostali so nam le sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš, toda v naših srcih živiš in boš živel do konca naših dni.
GLOBOKO ŽALUJOČI: VSI TVOJI NAJDRAŽJI, KI SMO TE IMELI RADI
Že eno leto v hladnem grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
Ne mine ura. dan, ne noč. povsod v mislih si navzoč.
V SPOMIN
Ko je žalost prevelika, se tudi solza posuši, le naša duša preveč trpi. Dan, ki nam je zarezal srčno bolečino, ki je naredil med nami praznino, ta jesenski dan, 16. november, bo za vedno ostal v našem spominu.
Izteklo se je leto polno žalosti in bolečine, odkar ni več med nami dragega moža, očeta in starega očeta
Matije Lendvaja
iz Dankovec 28
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, ki se ustavite ob njegovem grobu s cvetjem ali prižgano svečo.
ZA NJIM ŽALUJOČI: žena Agneza in hčerka Olga z družino
Zaprla za vedno si trudne oči. a lik tvoj še vedno z nami živi, čeprav si tiho in skromno, kot si živela, odšla tja. kjer ni več trpljenja, ne bolečine, le mir. večni mir.
Ne prikličejo te nazaj ne solze, ne bridka bolečina naših src.
Utihnil je tvoj mili glas in obstalo je tvoje ljubeče srce.
ZAHVALA
Ne moremo dojeti in se sprijazniti s kruto usodo, ki. nas je prizadela 20. oktobra, ko nas je po mučni bolezni v 78. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, teta in sestra
Marija Fulder
roj. Antončič iz Lutverec
Iskreno in globoko se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, govornikom, tov. Lampetu za odigrano Tišino, zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu ter dr. Radaši-nu in dr. Kramariču. Hvala tudi delovnim organizacijam KK Gornja Radgona — Črnci —Lutverci in TPO Beračeva, GD Lutverci in Ivanu Vrbnjaku za vso pomoč.
Žalujoči: hčerke Cvetka, Anica in Marija, sin Lojze'in brat Franci z družinami
VESTNIK, 19. NOVEMBRA 1987
STRAN 19
v besedi in sliki
Ostarelim občanom več pomoči
Problem staranja prebivalstva je v lendavski občini živ. Po najnovejših podatkih je že več kot 15 odstotkov prebivalcev starejših od 60 let. Take spremembe v starostnem ustroju prebivalstva so posledica selitvenih procesov, v katere je vključena predvsem populacija, ki odločilno vpliva na naravni prirastek prebivalstva. Odhajajo predvsem mladi iz obmejnih vasi občine, ostaja pa staro prebivalstvo.
Zagotavljanje socialne varnosti starejših občanov je ena temeljnih nalog skupnosti socialnega varstva, še posebej pa socialnega skrbstva. Družbena skrb za odrasle se je doslej izpričevala predvsem skozi dodeljevanje družbenih denarnih pomoči, urejanje zdravstvenega varstva, nameščanje v domsko varstvo in rejniške družine. Za izvajanje družbene skrbi za ostarele občane so zadolženi tudi družbene organizacije RK, društvo upokojencev in invalidov. Glede na gospodarski položaj občine bi bilo potrebno hitreje razvijati tudi prostovoljno socialno delo, sosedsko pomoč v krajevnih skupnostih, društvih in družbenih organizacijah. Društvo upokojencev v Lendavi šteje blizu 800 članov. V zadnjih letih jim je
Srečanje radgonskih starostnikov
V krajevni skupnosti Gornja Radgona je skupno čez 300 občanov, starejših nad 65 let. Ti so tudi prejeli vabila za tradicionalno srečanje, ki je bilo 6. novembra v Osnovni šoli Jože Kerenčič v Gornji Radgoni. Udeležilo se ga je 130 starejših občanov, 25 pa jih bodo obiskali na domu, saj jim bolezen ni dovoljevala udeležbe. Srečanje je organizirala krajevna organizacija Rdečega križa, sodeloval pa je tudi šolski kolektiv (predvsem kuharice). Pri organiziranju srečanja starejših občanov v Gornji Radgoni pa prav vzorno sodelujejo tamkajšnje organizacije združenega dela. Tako je Kmetijski kombinat priskrbel vino, njegov tozd Meso izdelki meso, radgonski Intes kruh in cvetličarka Majda Matjašič rože.
V kulturnem programu so nastopali učenci Osnovne šole Jože Kerenčič in oktet Avtoradgone.	Bernarda Peček
Srečanje,
Tako bi lahko upravičeno trdili za tovariško srečanje starejših občanov Murske Sobote, ki so se konec tedna zbrali v kavarni hotela Diana. Zbralo se je več kot 200 občanov, starih nad 70 let, za katere so mestne krajevne skup
S TOVARIŠKEGA SREČANJA STAREJŠIH SOBOČANOV - Kavarna hotela Diana v Murski Soboti je bila nabito polna, k prijetnemu vzdušju pa so prispevali tudi mladi s kulturnim programom. Foto: A. Abraham.
nosti poskrbele za zares prijetno vzdušje. Že nastop učencev Osnovne šole Edvarda Kardelja iz Murske Sobote z recitacijskimi in pevskimi točkami je bil prisrčen, v nadaljevanju pa se jim je ob glasbeni spremljavi pridružil humorist Geza.
Seveda pa je bilo to srečanje enkratna priložnost, da starejši ljudje pokramljajo o lastnih izkušnjah in doživetjih, hkrati pa
RADENCI
Veselo na srečanju starejših
Krajevna organizacija Rdečega križa in Krajevna skupnost Radenci sta tudi letos organizirali srečanje starejših občanov iz Rade-nec in okolice. V kulturnem programu so nastopili učenci Srednje šole za gostinstvo in turizem, osnovne šole ter najmlajši cicibani. V prijetnem razpoloženju je nekaj dedkov in babic tudi zaplesalo. Vsi si želijo, da bi se v enakem ali večjem številu zbrali tudi prihodnje leto.	Franc Bračko
uspelo zagotoviti 22 stanovanj za upokojence, zagotovili so tudi nekaj posojila za gradnjo stanovanj. Poskrbeli so za organizirano nabavo ozimnice, izoblikovali pa tudi sklad za vzajemno samopomoč. Aktivni so tudi člani društva invalidov, ki jih je nekaj nad 400.
Nosilke skrbi za ostarele in upokojene delavce v delovnih organizacijah so sindikalne organizacije. Ta skrb se vidi v urejanju stanovanjskih problemov, letovanj, nabavi kuriva in ozimnice, obiskovanju na domu in vabljenju na obiske v delovne organizacije. Žal v večini delovnih organizacij ni tako. Še vedno se preveč pozablja pa ljudi, ki so se upokojili in ki so svoje življenje in delo vtkali v razvoj delovne organizacije. Tem ostarelim je najhuje, saj so odtrgani od vsega, na kar so bili vse življenje navezani.
V lendavski občini bo morala biti skrb za ostarele občane večja, najti bo potrebno nove oblike pomoči, vanjo naj bi se vključili tudi mladi. Skrb za ostarele ni in ne more biti samo enkratno srečanje v vaškem domu, mora biti nenehna, saj si ostareli to gotovo zaslužijo.
Jani D.
ki zbližuje
je to pomenilo tudi skromno zahvalo za njihov trud pri razvoju naše samoupravne socialistične družbe. O tem je v imenu mestnih krajevnih skupnosti spregovoril Stanko Farkaš, predsednik skupščine krajevne skupnosti
Partizan. Zaželel jim je predvsem obilico zdravja in osebne sreče. Ob tej priložnosti so predstavniki KS izročili jubilantom in najstarejšim občanom skromna darila. Vse bolehne, ki se tokratnega srečanja niso mogli udeležiti, pa bodo v kratkem obiskali na domovih in v Domu oskrbovancev Rakičan.
M. Jerše
Književna mladina Murska Sobota začenja drugi krog letošnjih pogovorov na obrobju/ pogovorov na robu. Ob izhodišču »kar je bilo včeraj nedotakljivo in sveto, se je danes sesulo v prah« gosti v petek, 20. t. m., ob 18.00 v galeriji soboškega Kulturnega centra rojaka, pisatelja, borca in sodobnika, Ferda Godino.
Referendum 13. decembra Ob podaljšanju plačevanja krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let v krajevni skupnosti Beltinci pravkar potekajo vse potrebne priprave. Tako so se nedavno Beltinčani zbrali na zboru občanov in razpravljali o uresničitvi sedaj veljavnega referendumskega programa, ki poteče ob koncu letošnjega leta, in o osnutku referendumskega programa za podaljšanje krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let.
Na zboru se je ugotavljalo, da je v Beltincih doslej veliko narejeno, vendar ne toliko, da bi z doseženim zadovoljili vse potrebe občanov, da ni vse tako dobro, da ne bi bilo lahko še boljše, ter da so tudi v prihodnje za nadaljnji razvoj potrebna poleg drugih tudi referendumska oziroma sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom. Osnutek programa predvidenih naložb za nadaljnjih pet let te potrebe potrjuje. Omenimo samo nekatere: kulturni dom z večnamenskimi prostori, nadaljnja širitev kanalizacije, telefonskega omrežja, dograditev dveh oddelkov jaslic pri otroškem vrtcu, začetek izkoriščanja termalnih voda itd.
V krajevni organizaciji SZDL pa potekajo ob družbenopolitičnih aktivnostih za pripravo in uspešno izvedbo referenduma za podaljšanje krajevnega samoprispevka tudi organizacijske in kadrovske priprave za volilno-pro-gramsko konferenco KO SZDL.
Komisija za socialno-zdravstve-na vprašanja pri krajevni skupnosti pa pripravlja za 21. november srečanje starejših občanov s kulturnim programom.
A. H.
VELIKA RAZSTAVA PTIC
Prizadevni člani soboškega društva za varstvo in vzgojo ptic, ki so pred tremi leti uspešno organizirali republiško tekmovanje in že vrsto let zapored dobivajo najvišja priznanja v jugoslovanskem merilu, se tudi letos niso izneverili svoji tradiciji. Vsem Iju-
PTICA—LEPOTICA - Takih in podobnih primerkov papig je bilo na so-boški razstavi veliko. Zato so imeli številni obiskovalci kaj videti.
biteljem pernatih živali se je namreč konec minulega tedna izpolnil pravi užitek ob pogledu na okrog 250 raznih vrst ptic, predvsem papig, kanarčkov in drugih, ki so bili na ogled v telovadnici Srednje družboslovne nn ekonomske šole v Murski Soboti. Ob tej priložnosti, so pripravili tudi srečelov, s čimer je v društveno blagajno priteklo nekaj kovancev. Razveseljivo je, da si je razstavo ogledalo veliko ljudi, predvsem mladih, katerim je treba že od ranih nog privzgojiti ljubezen do ptic.
SOCIALISTIČNA ZVEZA O POŽARNEM VARSTVU
Socialistična zveza delovnih ljudi občine Lendava je pred nedavnim razpravljala o požarnem varstvu v občini. Za nekatere ljudi je bilo to neobičajno, saj na prvi pogled ta frontna organizacija nima nič skupnega z gasilstvom in požarnim varstvom. Vendar ni tako. Uspešno varstvo pred požari in drugimi naravnimi nesrečami je vse pomembnejši dejavnik tudi pri reševanju nalog gospodarske stabilizacije. Gasilska društva in celotna gasilska organizacija se z vso zavzetostjo vključujejo v družbenoe-
VSI V ISTEM KOŠU
Nemalo so bili redni plačniki stanarin v Murski Soboti minule dni presenečeni, ko je na njihov naslov prispelo obvestilo s pripisom, da ga pošiljajo samo tistim imetnikom stanovanjske pravice, ki svojih obveznosti ne poravnavajo tekoče.
Pri več kot petdesetodstotnem poskoku stanarin z novembrom delovna skupnost samoupravne stanovanjske skupnosti očitno računa, da bodo tudi redni, zaradi visokih stroškov, postali neredni plačniki in je ukrepala preventivno. Za prepričljivo grožnjo pa pripisala 134-odstotne zamudne obresti, ki jih bodo zaračunavali zamudnikom pri plačevanju stanarine.
Kakorkoli že samoupravna stanovanjska skupnost tako gotovo ni servis v službi stanovalcev in preventivni opomini so na nepravih naslovih odveč, saj je tudi poštnina draga in ogorčenje posameznikov upravičeno. Sodili pa bi tudi lahko, da potemtakem soboška stanovanjska skupnost nima točne evidence stanovalcev in meče redne plačnike stanarin v isti koš z nerednimi.
bb
-------DOBROVNIK---------------------------------
Odprta dvorana
Kulturno društvo Petofi Sandor je s predstavniki družbenopolitičnih organizacij razpravljalo o otvoritvi velike dvorane. Ob prazniku republike jo bodo slovesno predali namenu.
Na' prireditev bodo povabili člane kulturnega društva iz pobratenega Csesztrega v LR Madžarski. Poleg gostov se bodo predstavili člani domačega društva: pevci recitatorji in folkloristi. Sodelovali bodo šolarji, saj se bodo cicibani slovesno zaobljubili.
E. Milinkovič
15 LET TRGOVINE ELEKTROTEHNE V GORNJI RADGONI
Ne le prodajalci
Elektrotehna ima po vsej Sloveniji 52 prodajaln. Ena izmed njih je tudi v Gornji Radgoni, ki je 15. novembra praznovala 15. obletnico.odprtja. Od sedmih zaposlenih so štirje v trgovini vse od začetka, med njimi tudi vodja prodajalne Maksimilijan Korošec, kije dejal: »Povprečno imamo dnevno 50 kupcev, torej smo v vseh teh letih opravili čez 200 tisoč stikov z ljudmi. Do sedaj smo imeli na naše delo le eno pisno pritožbo in, eno v časopisu, ki pa ni bila upravičena. Kupcem ne prodajamo le blaga, ampak jim naredimo tudi druge manjše usluge, na primer kaj sestavimo, poskušamo dobiti blago, ki ga želijo, čeprav je to mogoče težko ... V teh petnajstih
Člani društva za varstvo in vzgojo ptic iz Murske Sobote pa so se odločili, da bodo konec tega tedna, to je od petka do nedelje (20. do 22. november), organizirali podobno razstavo v Lendavi. Ljubitelji ptic si jo bodo lahko ogledali v prostorih Ine Nafte. Te razstave gotovo ne bi kazalo zamuditi! Med letošnjimi novostmi razstave sta lična okrasitev z rožami, ki so jih prispevali delavci soboškega vrtnarstva, iri prikaz priznanj soboškega društva za varstvo in vzgojo ptic.
M. Jerše
Tudi
v Beltincih
Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček iz Beltinec prireja od 20. do 22. novembra 1987 v prostorih stare osnovne šole (pri cerkvi) v Beltincih razstavo ptic. Skupaj s srečelovom bo odprta vsak dan od 7.30. do 18.00. Hkrati bo to tudi društveno tekmovanje, najbolje ocenjene ptice pa bodo sodelovale na republiškem in državnem prvenstvu, ki bo v Kranju od 11. do 20. decembra letos.
FM
konomska prizadevanja socialistične družbe in usklajujejo svoje delovanje z drugimi družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami v občini. Zaradi tega je Socialistična zveza še posebno zainteresirana za delovanje gasilskih društev, ki v nekaterih vaseh predstavljajo gonilno silo napredka. Drugi pomemben vzrok za to, da Socialistična zveza vse bolj uveljavlja svoje naloge v gasilski organizaciji, je ta: v občini Lendava deluje 37 prostovoljnih gasilskih društev v krajevnih skupnostih, 2 industrijski gasil-
letih je pripeljalo do naše trgovine čez tisoč tovornjakov z blagom. V najkritičnejših trenutkih, ko na trgu ni nujnega materiala, pa čaramo. To pa je skoraj vedno. Sodelavci so hkrati tudi čistilci, saj nimamo zaposlene posebne čistilke. Tako sami pometamo, belimo in skrbimo za okolico prodajalne.«
Ker morajo skrbeti, da v prodajalni ni prevelikih zalog (kar bi škodilo uspešnosti poslovanja), imajo razstavljeno le vzorčno blago ali pa kataloge. Po želji lahko potem naročijo dodatne količine. Vendar opažajo, da naši občani še niso navajeni na tak način poslovanja, ampak raje kupijo dražje v sosednji Avstriji (čeprav mogoče tudi tisti trgovci blago naročijo) ali pa se odpeljejo v oddaljeno večje mesto. V prihodnje bodo morali ponudbo še bolj zožiti, najprej bo odpadel program ročnega orodja in akustike, saj je tega dovolj tudi v drugih trgovinah.
Bernarda Peček
IZ PORABJA — Okrog 94 kvadratnih kilometrov ozemlja, kolikor obsega Porabje (Slovenski del), je eno redkih območij v Ljudski republiki Madžarski, kjer je zemlja ostala v zasebni lasti. Najbrž zato, ker je večinoma ilovnata, gričevnata in bolj slabo donosna, zato državna posestva niso imela interesa uvajati intenzivnega kmetijstva, kot je to drugod na Madžarskem. Med Dolnjim in Gornjim Senikom pa je pred leti vseeno nastala zadružna parcela,jia kateri pridelujejo različne kulture. Pred dnevi smo srečali tam številne delavce, ki so pulili oziroma pospravjali mlade hrastove sadike. Domačini so nam povedali, da se jim splača iti na takšno ,sezonsko’ delo, saj dnevno zaslužijo 300 forintov, poleg tega pa jim dajo še pivo, vino in kavo. Le hrano si morajo prinesti s sabo.	Jože Graj
ski društvi in 4 pionirska gasilska društva na osnovnih šolah Lendava, Črenšovci, Odranci in V. Polana. V gasilski organizaciji je 1837 članov, kar ni malo, saj je vpliv na razvoj vasi pri gasilcih največji. To, kar v tem trenutku gasilce najbolj skrbi, je prepočasno pomlajevanje članstva v društvih. Socialistična zveza bo skušala urediti ta problem tako, da bo v krajevnih konferencah, pa tudi v sodelovanju z organizacijo mladih spodbudila širšo razpravo. Nadejajo se, da bi v prihodnjem letu pridobili nekaj novih mladih članov.
Jani D.
III. turistični ples v Vidmu ob Ščavnici
Ko pride čas okrog Martinovega, Turistično društvo Videm ob Ščavnici že tretje leto zapored pripravlja turistični ples. To ni zgolj ples, vanj je vselej vpleten tudi kulturni program, v katerem nastopajo ljudski pevci in godci; ne manjka pa niti humorja. Lani je Kopjazarjev Tina krstil vino, a to ni bila le poskušnja novega vina, pred gledalci je potekal pravi krstni obred.
Letošnji III. turistični ples bo teden po Martinovem in je za vinski krst prepozno, zato pa bo beseda tekla o zrelem vinu, katerega po pameti pijmo, da pameti ne izgubimo. Tudi ljudski pevci in godci bodo nastopili. Pa so se prizadevni člani turističnega društva domislili še nečesa. K sodelovanju so povabili pridne kmečke gospodinje, da pokažejo svoje kuharske spretnosti in znanje ob peki domačega kruha in pogač, kar vse bo razstavljeno v gasilski dvorani v soboto, 21. novembra, od 18. do 19. ure, ko bo začetek uvodnega enournega programa. Prinešeni kruh in pogače bo'ocenila posebna komisija, ki bo po končanem kulturnem programu podelila tri priznanja gospodinjam, ki bodo dosegle največje število točk. Člani turističnega društva pravijo, da bo ob plesu tudi praznik domačega kruha in pogač ter zrelega vina.
Vabijo pa vse, ki si želijo sprostitve ob vonju domačega kruha, pesmi in zvokih ljudskih pevcev in godcev ter plesu, ki ga bo usmerjal Slovensko-goriški kvintet.	A. M.