Šl. 33.
sobota 19. marca.
lit. tečaj. 1870.
SLOVENSKI
Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez posilja-
nja na dom za vse   leto 8 g. — k,
„ pol   leta 4 „ — „
„ četrt   „   2 „ 20 „
l*o pošti :
ca vse leto 10 g. —k n pol leta •■*,, — „ „   četrt „     J „ 00 „
Vredniitro in opravnistvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. št. 170.
O / n,in i I a :
Za navadno tristopno
vrato *a plačuje : ♦> kr. če se tiska I krat, o ,, „ 2krat, 4 .. 3krat. večo pmnenke so pla-("ii|«'jo po prostoru.
Za vpak tisok je plačali kolek (atfiiipelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo.
N&rodnl glitNovi o položaji.
Kadi prepuSčamo rodoljubom  izmed  naroda, da apregovore  besedo o naših homatijah in zatorej denos priobčujemo pismo znanega narodnjaka iz Gradca: V članku: ^Slovenskemu  narodu v preudarek" je bilo omenjeno, da so po mislih enega poslanca Poljaci najbolji prijatelji Slovencev.  Dovolite meni o tej stvari nekoliko besedi spregovoriti.   Ni bilo nekdaj većega prijitfeljif osvobodenja Poljske, nego sem bil jaz. Že pred trideset letmi me jo zanimavalo polJ3ko vprašanje, in zato sem si skrbel, da sem v ožjo zavezo stopil z odličnimi moževi poljske emigracije.  Vžival sem redko zaupljivost velecenjenega in učenega poljskega grofa, kteri me ni samo seznanil s  poljsko lepo literaturo, nego tudi s poljskimi političnimi razmerami. Na mojih potovanjih po Nemškem sem bil marsikteremu imenitnemu poljskemu emigrantu priporočen, in pri vsoh sem našel geslo:   »A vb tr iaci ze m ni za nič." Lota 1848., ko smo južni Slovani se tako navdušeno vzdignili za obstoj Avstrijo, mi omenjeni grof oponaša, kako morem jaz svojo besedo in pero posvečevati „avstria ci z m u."   Vprašajočemu, kaj s tem izrazom hoče reči. mi odgovori:  ne poznate li bistva in lastnosti „av striacizma"?   On  vse obljubi  tlačenim naro dom, — kaderje v zadregi, ali nič ne izpolni, ko si zopet pomaga, ergo: ego censeo Austriam esse delendam.   Ko sem mu dokazoval, da vsaj za nas Slovence je obstoj   Avstrije conditio sine qua non, — je postal hladen, in od onih mal ni bilo več one odkritosrčne ljubezni med nama, kakoršna je bila takrat, ko sem še bil zvest učenec njegov. Te nazore sem naSel tudi pozneje. Vsem Poljakom je Poljska od leta 1772 edini ideal, in za vse druge cis- in trans-litavske Slovane jim je malo ali celo nič mar. Poljaki le poznajo politične narodnosti; individualnosti narodov, ktere obstoje v zdrževanji in gojevanji jezika, narodne vlastovitosti itd. prezirajo povsod.   Zato jihovo koketi-
ranje z Magjari in Nemci; celo Turčinu so posveče-ali za svojo idejo svoje mišice, nekteri ko zatajili vero. dasiravno so v katoličanstvu zmirom iskali notranjo moč in simpatijo pri druzih katoličnih narodih, posebno Francozih. Ker Poljska leta 1772. ui več mogoča, in ne v koristi nobene evropske velevlasti, ali ker vendar bodo lo s slednjim Poljakom izginil jihov uzor, ne zapopadom g. Svetčevega optimizma, in pomilujem ga, da sladkim sirenskim glasom naših, čo že ravno ni neprijateljev, tako vendar tudi ni iskrenih ljubiteljev — posluša. Razlagam si lehko Svetčevo simpatičnost do Poljakov. Kakor so vsi naši politični kolovodjo, da so nemškega izraza poslužim: „G o f ii h 1 s p o 1 i t i k n r", tako tudi g. Svetac, in godotnnst vzbuditi v človeku izvrstno zastopi jezik in obnašanje Poljakov. Naš profesor statistike sivoglavi dr. Schreiner v Gradcu je zmirom simpatično rekel : Der Pole is t der Franzosc des Nordens. V vsem jihovem bistvu jo nekaj poetičnega — in to jihovo bistvo so vrlo prilega bistvu slovenskega značaja, med tem ko preračunajočo praktično in nepoetično bistvo Cehov tako ne ogreje. Vendar v politiki mi velja več um, nego srce.
Dunajski politični nemški kolovodjo so še zraven tega sami gojenci iz sv. Pavlovske cerkve, in o njih velja, in bode do jih smrti veljala hrvatska prislovicu: Krsti vuka a vuk u goru.
Oni bi Poljake rajši denes, nego jutri izpustili iz Cislajtanije, ako ne bi so bali Prusijo in Rusije, — za sedaj bodo jim dali toliko samostalnosti, da sc morejo, kader bodo v Evropi križem šlo, hitro organizirati, in proti Rusiji obrniti. Med tem bodo gojenci Pavlovske cerkve poslali svoje vedeto na Adrijo, v zavezo stopili z Magjari, in cislajtanski Slovan aa ponemči ali izgini — Hrvat pa so pomagjari. — X Ako g. Svetec ne previdi teh namenov, ga zelo pomilujemo in svetujemo, naj bodo zopet Podgorski« in naj rajši svojemu narodu rešuje jozikovske oblike, nego politična vprašanja, saj jo sam Zemialkovski tako
odkritosrčen bil, in slovensko politične kolovodjo imenoval — filologe. Mož je pravo zadel. Kakor filolngi piplejo korenje jezika, tako tudi slovenski pol itični kolovodje rovajo v zemlji in manjka jim vso uznešenosti in praktičnih nazorov. Žo več domačih in stranjskih listov je omenilo, da ko Poljaki našli novega Don Qui-xota, kteri jim obljublja veliko prihodnost, ali ta mož je veri prijatelj Katkovov, nogo Poljakov. Potujte dragi slovenski poslanci v Moskvo, tam Vara bodo znali lepe reči povedati, in ako bi vi svojo skušnjo potom v državnem zboru očitali, gotovo ne bi so zarezal g. Jiskra: Das ist njeht vvahr.
Naša solidarnost s Poljaki no pomaga nič nam, ni Avstriji, in vendar nam jo Avstrijo treba, ako hočemo politično in narodno samostalnost si ohraniti. Mislite li, da bodo pri razpadu Avstrije nas Rusija vzela pod svojo pokroviteljstvo? Kdor Rusiji pomiiga dobiti Carigrad, temu hode ona dala avstrijsko Slovane za plačilo, to g. Beust dobro ve, kteri ni tako hud sovražnik Bismarkov, kakor sc dela. Ko bi v državnem zboru sedela večina mož, ktori šo niso zgunili avstrijsko misli, bi na vso moč si prizadevali močno avstrijsko stranko vstvariti, celo Nemci, ki sanjajo o edini Nemčiji od Bolta do Adrijo, bodo sicer prepozno si okusili, da šo pod avstrijsko „čako" bluženejso jo živeti, nego pod prusko „pikel-haubo." Naši poslanci so šo dosloj zmirom visoko držali katoliško načelo, zakaj pa no poveste očito Vašim tovarišem Nomcetu, kteri niso so katolicizma kot moćnoga faktora v Avstriji celo zavrgli, da Pruska, dasiravno je sedaj katoličanom pravedniša, nego naša sedanja vlada, bode. ko bodo njeno zastavo vihrale kraj Adrijo, — na prestoljo postavila p ro t es ta n t i z o m. Sicer je ta mil većemu delu nemških vodjev, in nekteri so mi sami pravili: bili bi Vam Slovencem dali lep kos narodnih pravic, ko bi se vi preveč no držali katolicizma. Ali to so nepraktični sanjači, in no sprevidijo, kako so brez krvavo vojsko  no da vpeljati  nov verozal on pri naro-
Flg-a mož.
Kako je naš narod prišel do te prislovice, saj vendar, dasiravno v njegovi zemlji f i g a m o ž i , — fige v obče ne rastejo. Tudi beseda figa ni njegova. Tako so se mu mogli dozdevati jednoč Lahi, kteri med našim narodom fige prodajajo, noznačajni, ker v besedi: „figa mož" tiči malovoljaven pomen. Res v občo ne veljajo dosti, ali kako figa pride v zavezo s pomenom maloveljavnosti V „Komu figo pokazati; ni fige vreden," — vse te prislovice so izraz zaniče-valnosti in brezvrednosti. Kako so nasproti fige in figova drevesa častili židovje 1 »Pod figovim drevesom prebi v a t i, o d s v o j o g a figovega drevesa jesti" poraenja v bibličnem jeziku: sročno-brez-skrbno živeti. Tudi Rimljanu jo veljala prislovica: ficus odore fige jesti, za dobro — slastno življenje. Grkom je figa bila znamenje rodovitnosti, in ubogo nevesto so domači s figami obsipali, ko jo ženi na prvokrat v svoji hiši sprejela, v znamenje , naj bi bil nju zakon blagoslovljen usejuo ad tertiam et quar tam generationem do tretjega in štertega kolena, kakor je že židovski duhovnik molil. Schraellcr piše, da tudi nerodovitne Bavarke na svojih roženkrancih umetno ponarejene figo nosijo in prosijo, naj bi ne o-
stale jalovice. Za vejo figovega dreva se jo prijel Oddv-seus, da je tako ušel Charvbdi. Ka bi figovo drevo rastlo v lesenjači pred škotskimi vrati, ne verjamem, da bi se za njegove vejo lovili naši državni poslanci, tudi bi njim nič no bi pomagalo, ker ko menijo uiti Charyh-tidi, padejo v žrelo Scylli. Grkom jo figovo drevo bilo tudi znamenje neumrljivosti, — Slovenci sadite figova drevesa , mi imamo toliko velikih mož, kteri so mislili, da bodo neumrljivi med svojim narodom, sedaj pa jih žo živo iz spominu brise — sadite figova drevesa, nad njihovimi grobi bomo znali postavljati svmhole neumrljivosti z napisom : p o d tom 1 i g o v i m d r o-vosom počiva mož, kteri je rad lige jedel, pa tudi r a d f i g e k a z a 1. — Figa jo v starem svetu imela tako posvečen pomen, da je sam Al lah prisegal: »pri moji fige", in no: „pri moji bradi" (glej Koran). No molim se, da državni poslanci tudi prisegajo : pri moji figi, namesto: pri moji duši, ker poslednja prisega je prefilistar-ska in lo so pristaja mesarjem, dasiravno je dosti enakosti najti med mesarji in poslanci, vsi ko loj o, prvi goveda, slednji pa m o Š ti j e svobodnih državljanov. V iztočni Indiji mislijo, da kedar eno njihovih velikih figovih dreves sc posuši, — bodo proč z gospodarstvom dežole. Hvala Bogu, da pri nas figovi drevesi : Asvatha in Pipala, no rasteto : gotovo bi se v novi eri žo vse posušile, in ubogi Cislajtanci bi živeli v vočnem trepetu.
kako jo figa pri tem važnem pri /ulovih.  Grkih, Rimljanih,
Res jo čudovito, častji, ki ga je vživala Egipčanih in Indih, pri Slovencih postala znamenje za-ničcvalnosti. Menda so Slovenci žo zvedeli, kako so jo enkrat M i 1 a n e z o m z figami godilo, in odtod prislovica: figa mož? Beatrika, žena Friderika rudečo-hradca je morala enkrat od Milanezov veliko zasramo-vanjo prestati. Milanczi so jo na Otlioo posadili z licem proti repu obrnenim. Tako so jo vodili po celem mestu. Ko je cesar Friderik mesto zopet si osvojil, jo dal je razdreti, in po ra/vilinah sol potrositi, lo onim prebivalcem jo pustil življenje, kteri so so pogodbi podvrgli s svojimi zobmi figo izoslično guzice izmekniti in zopet figo na enak način v guzico v tekniti.
Najuniniši mož pa je bil Aleksander T a s s o-D i. On se je dal namatati z figo v roki , da jo tako naznan al, ka za velike službe, ktere jo velikim gospodom izkazal, ni imel toliko dobička, kar bi lo er\o figo vredno bilo, kar tudi distikon pod njegovo sliko nam sporočuje, ki se glasi :
Dextra cur licu ra, quaeris, mea gostot inanetn ? Longa; operis mercea hasc fuit, a ti 1 a dedit.
Ubogi A 1 e s s a n d r o ! Ko bi ti denes živel in služil naši vladi, bi imel lep grad blizo Salcburga iti hi postal „ Venvnltungsrath", kakor sigurno A 1 o s s a n-d r o S c h i n d l o r, tudi bi smel na vi d oz opozi-
1812
dih, kterim je stari postal skoz stoletja mil in drag, inlSchmerzcn, Herr Homeopnth! vvollen auch Sie die jo prešinil vso jihovo domačo  in dru"twnu življenje.    Ikranko Austria kuriren?
Ako to boBte naši poslanci v državnem zboru pov-' darjali, bodo zopet Poljaci, vsaj ti, ki sedaj v državnem zdoru sedijo, vaši nasprotniki, no iz prepričanja, nego iz samega koristolovstva, da jih Nemci izpuste iz Avstrije. To da nas tudi katolicizem slabo ž njimi vežo, dasiravno Poljaci po vseli časnikih trobijo in jadikujejo, kako so žali jihovo religiozno čutenje, in celo v Rimu imajo svoje stanovitne sporočevalce, kteri vsaki dan naznanujejo kuriji tisk in tlačenja katolicizma. Kakor mi nikdar no bo demo več na nogo spraviti mogli politične Slovenije z doma čimi vojvodi, kakor smo jo imeli pod Karolom velikim, tako tudi težko Poljaci svojo Poljsko od leta 1772. Ker Rusija se drži načela starorimskega: „Tbi R o-m ,111 n s vi m-it, Romanu s bab i ta t", in nadomc-fitujo namesto: Roman us — ime: U usu s — binaj-praktičniše bilo, ko bi Poljaci več žrtovali /a avstrijsko misel, ali — uti figura docet, — ni nikjer pravo dobro voljo videti. Po tem takem no razumim, kako bi Poljaci bili bolji prijatelji Slovencev nego Cehi, kteri stoje v enačili razmerah, kakor mi, in morajo tudi obstoj Avstrijo želeti, ako hočejo sa mostnin ost svojo narodno in politično ohraniti.
Toraj g. Svotec, ker na Dunaji od sedajne vlade ničesar ni druzega dobiti, nego diete, — pnstito tovarištvo Poljakov in podajte se domu; dolgo tako ne moreto ostati, ker predlog vladin o diroktnib volitvah bode zmagal, in g. J i s k r a ž o po slovenskih deželah organ iz njo, kako bode svoje možake v lesonjačo pred škotskimi vrati spravil. V Ljubljani je ž o imenik kandidatov napravljen; in okrajni glavarji so obljubili ■ Arm-strongkanonatni proti narodnim luknjastim trdnjavam operirati. Lukonj v narodno trdnjavo pa ni napravil g. Jiskra, nego neodločnost slovenskih poslancev. Bi Vi odšli s Tirolci, bi tudi iz naših gora in planin odmevali ploski, in narod bi no iz novega navdušil, sedaj je postal apatičen, in si misli, če so že cedro libanonsko mšijo, — bode za zgrajo državnega doma tudi pesi-kovec dober. Prišel nam jo v roke imenik oktroiranih kandidatov, ktere bi rad g. Jiskra po direktnih volitvah spravil v državni zbor. Mod temi jo tudi za celjski okraj naznanil jen eden si o v en s k duhovnik, 8 kterim so jo prod nekimi leti kavsala pražka „Politika", ker je v „Neuo froie Presse" dopisoval zoper sklepo pražkega deželnega zbora, da so naj na česko-moravskih gimnazijah vsi nauki v češkem jeziku učijo. Bil jo nekdaj tudi stranski šolski svetovalec, sedaj živi v  rodovitni   zemlji Hanakov.   Habcn Sic sonat kcine
Seja „Soče" 24. februarja
(Konec.)
Fagancl priporoča prošnjo na cesarja in pravi: Ni davno od kar sem dobil od goriške mestno sodnije italijanski ukaz, da moram priti ta in ta dan k neki obravnavi; jaz ga nisem hotel sprejeti in zahteval sem kot Slovenec slovensko vabilo. Kaj sc zgodi V Obhodnik in i pribije italijanski ukaz na hižne duri z dostavkom, da če no pridem k obravnavi, me bodo pa s /andarji tjekaj pritirali. Kaj pomaga pri takih razmerah tirjati, ako cos. služabniki prav nočejo ustrezati ljudskim željam in ravnati so po postavah ? Sila je, da se pritožimo in zarad tega priporočamo prebrano prošnjo do Nj. Veličanstva.
Klavžar ponavlja, da enakopravnost našega jezika nam je zngotovljena po 10 in lo potem jo najprej v resnici dosežemo, ako sami v tem zmislu delamo in neprestano zvrsovanje tega tirjamo in dejansko podpiramo. Ako bomo od eno strani sklepali, prosili in zahtevali — od druge strani pa samo nemške ali italijansko vlogo c. k. oblastnijam podajali in dokler no bomo tudi od naših odvetnikov in bilježnikov zahtevali, da nas slovenski zngovarjajo in nam slov. pisma sestavljajo, bodo vsi naši sklopi, našo prošnje in zahteve — bob v steno. G. F a g a n o 1 u pa odgovarjam, da kaderkoli nam nnšo oblastnijo nočejo izpolniti postavno utrjenili zahtev — tačas so moramo pritožiti za vsak primerljaj posebej — če treba tudi do zadnje in najvišo stopnje.
Dr. L a v r i č , kot poročevalec ima zadnjo besedo : „Postave so za to, da se izpolnujejo in ne da lo mrtvo ostanejo na papirju. Državljanom zagotovljajo postavo pravice, državnim služabnikom, to je, uradnikom nalagajo pa dolžnosti, in ako jih nočejo iz-polnovati, nam no ostane drugo poti, kot pritožiti se. Iz tega stališi"a priporočam nasvetov;,no prošnjo.
Pred glasovanjem želi Klavžar, da so njegov prodlog loči v dva dela in da sc o vsakem posebej glasuje, namreč 1. „I)a so zdaj šo prostano s prošnjo do Nj. V. in
2. Da se naloži odboru, naj sestavi poduk, kako se imajo dejansko rabiti pravice, izvirajoče nam iz §.10 temeljnih postav.
Dr. L a v r i č zavrača, da to ne gre ; ako želi KI., da obvelja drugi del predloga, naj ga po končanem dnevnem redu samostalno sproži.   Na to prekliče KI.
svoj predlog, češ, da ga ponovi, kader se mu ponudi primerna priložnost.
Potem se pretresa prošnja na drobno in zbor jo enoglasno zahvali z malimi premembami.
Ker je razprava prvega predmeta dolgo trpela, odnese se naslednja točka dnevnega reda : .Predlog o postavi zastran  žganja tropin" na prihodnji obč. zbor.
Prcstopivši k nasvetom posameznih družbenikov, sprejme se Faganelov nasvet, da ima odbor pretresati, kako bi se dalo pokončevanju Trnovskega gozda n (losi.Mlnjemu pomanjkanju drvišč v okom priti, in da naj prih. občnemu zboru poroča, kaj bi se dalo o tem storiti.
H koncu govori Klavžar: Vsak narod časti svoje veljavno može in ima dolžnost častiti jih. Enako dolžnost ima tudi vsako društvo častiti in slaviti tako može, ki zagovarjajo in zastopajo njegova načela. Našemu društvu je poglavitni namen „hramba narodnih pravic". Kdo pa v dejanju tako odločno in nevstraš-ljivo zagovarja in zastopa naš narod in njegovo pravice, cakor štirska dež poslanca gosp. Mih. Hermann in Jož. Vošnjak, potem kranjski dež. poslanec dr. Zamik n vrednik „Slov. Naroda" gosp. Ant. Tomšič ? — Od teh mož smem reči, da se v resnici žrtvujejo za narod. (Slava, Živili t) Zategavoljo nasvetujem, da sprejmemo junaško boriteljo za narodno našo reč kot častne ude našega mladega društva.
Vsi nazoči podpirajo predlog. Predsednik vpraša, je-li ta predlog nujen. D o 1 j a k : da, nujen je 1 Te dni smo brali, da je ljublansko polit, društvo Slovenija poslalo zaupnico po telegrafični poti dr. Tomanu in tovarišem, ker bo v državnem zboru lepo govorili. Pokažimo mi denes, da častimo bolj tiste može, ki narodno nafto reč določno in nevstrašljivo zastopajo ne glede na lastne ioristi, kakor tisti ki v Beču z lepimi govori prazno slamo mlatijo.
Obvelja nujnost in sprejme so enoglasno in z Živijo-klici nasvet.
Konec seje ob 2f/tt ure popoldne. Prihodnji občni zbor Soče bo 7. aprila t. 1. ob 12 uri opoldne; na dnevnem redu med drugim: Kje se imajo napraviti letos tabori na Goriškem in kedaj ?
c i j o delati, in še bi le ti neslo kakih enkrat stoti-soč forintov.   Altri tompi — altri mori.
Ker žo govorim toliko o figah, naj šo povem onim, kteri ne vejo, od kod imo: S v ko p h ant? Beseda je grška in pomonja: ovaduh fig, 1'cigonan-g e h o r.
Atinjani so po posebni postavi prepovedali fige zunaj atiškega okrožja prodavati, ker so je sami radi jedli, kakor dencR Jiskrovi Mamelnki. Postavili so posebnega ogloduha , ktori jo dobil naslov : ±'vxnq iirrt^. Tem ogleduhom pa jo jihova služba podajala priložnost roarsikterega po skrivnem obtožiti, večkrat iz sovraštva, večkrat iz družili krivih pogonov , in tako jo obveljalo ime Svkophnnt v pomenu obrekovalca, ovaduha, do nuncianta — špiceljna. Ker „SlovenskiNarod" špicoljni v Mariboru, v C 'olji, posebno pa v gnjezdu Svkophnntov, v sivi Ljubljani radi berejo, in kor prav dobro slovenski ne razumejo, marsikteri članek krivo tolmačijo in donuncirajo, jim hočem nemški prestavek predložiti, naj zvedo, kako dobro je Grk Aristophanes (Oae, 145. 140) špicoljno svojo dobe naslikani. On pišo: „Dort aul dem Markto der bager o Manu, mit dem s c h W a r z e n , s t r u p i g e n II a a r e, der umhergeht, selbst nichts kaufend, aber allo Leute boobachtend, iit einer der gefahrlichstcn Svkophnntcn ; \vioeino Schlange, vvie ein Scorpion schleieht cr auf dem Markto umhcr, den giftigen Stachel bereil haltend und spiihend , wem
er Unghick und Verdcrben anrichten, von wcm er durch Androhung gcfahrbringonder Anklagc am leichtesten Geld crprcssen kbnne ; mit Niemandco vvirst du ihn sprechen, mit Niemandem umgchon soben, aber vvie die Maler die Sckatten der Gottlosen in der Untervvelt mit den Schreckcngestalten des Fluches und der Ver lliumdung, des Neides, der Zvvietracht und des Haders uniringen, so ist das auch sein Gefolge. D as ist derFluchunseror Stadt, d as s s i o d i oso g i t' t i g e Brut hogt und s c h i i t z t und sie als Anki il gor gobraucht, und dass der rccbtliche Mann ilmen schaieicholn und sio zu gevvinnen suehen muss, um sicher vor ihnen zu sein." —
Aristophanes (Plutos, 940. 047) rablja figov les ker malo ali nič no velja, za poznamljanje ovaduhob L'tegnc tudi slovenska prislovica : „figa mož" iz sla bih lastnosti figovega drevesa izhajati. Vendar tud iz figa moža, hočom reči: figovega d revosa zna šo so kaj imenitnega narediti. Spomni so samo Martialovega:
Olim tul flculneus truocus, Nune Deus Mercurius *) — denes punta r, jutri minister, zato: vivat figa mož
*) Po nemškem: „Sectionsrath im Handolsminiateriuni."
Dopisi.
Iz Izubijane 17. marca [Izv. dop.] Nek ljub-ljansk list, ki se je porodil le zarad tega, da dela neslogo iu razpor ter ščuje razne avstrijske narode, ki se živi edino le od škandalov, je izlegel misel, da mora biti za štirske slov. voditelje jako neugodno vreme, ker se jo preselil g. dr. Razlag iz Brežic v Ljubljano in g. dr. Vošnjak misli zapustiti nemčursko Slov. Bistrico ter se podati v Šmarje poleg Jeli, kjer bode njegovo neutrudljivo delovanje imelo gotovo bolji uspeh. Ko bi bil le malo pomislil naš listič na presele vanje prvih glav konšt. društva i o druzih nemčur-skib Turničkov iz Ljubljane in druzih slov. krajev gori v „rajh", gotovo bi bil molčal ter pridržal svoj res jako malo iznajdljiv humor za svoje vrtoglave malike, ne ga pa raztrobil po malovrjetnem svetu. — .Novice" tolažijo v nekako mističnem zlogu zdaj, ko je padel v drž. zboru Petrinov predlog in naši poslanci vender-le tiče še vedno v lesenjači, svoje bralce s tem, da jim bo kažipot iz Dunaja poljska resolucija. Radovedni smo, kako bodo zagovarjale Novice zrele naše drž. po-litikarje po izidu poljsko resolucije; da ne zapuste Dunaja, naj se izido resolucije tako ali tako, tega smo popolno prepričani. Primarnim, dobri Slavjani pa res morajo biti Poljaki in le od njih imamo kaj uspešnega pričakovati; denes glasujejo oni zoper naše prizadevanje, jutri bomo pa mi zoper njihove. — Zdaj toraj je konec Janjče-vevške končne obravnave in tako položen kamen na grob tistega slavnega shoda hrabrih ljublj. vitezev 23. maja lanskega leta, ki je odtegnil deželi toliko delavnih rok, ki je dal povod damačim in ptu-jim nam sovražnim časopisom, da so grdili ljudstvo, med keterim žive, in oskrunjevali deželo, ktera jih redi.
Le zaprti jetniki se bodo  spominjali Se tega osodepol-nega dne, ko jim bode odvzeta svitloba, zdravi zrak in jedilo.   Iz vse obravnjave je  razvidno, da jo mnogo ljubljanskih gostov Slo na Janjče lo zarad poboja, nikakor pa zarad sprehoda in zabave, kajti sicer bi se gotovo ne bili preskrbeli tako dobro z orožjem. Zaprisežena pričajo vedela celo imenovati turnarja, ki je dan pred shodom žugal:   „Jutri se pa bomo". Kakor znano bil je Rode prehoden  in prestrljen,  n pri celi obravnavi  se ni čulo besedice o tisti smrtni rani, ki mu jo je piizadela krogla.   Zvedeli smo tudi, da je bil nesrečni ranjki že ves razmesarjen, ko  so ga dobili Sandarmi  v roke.   To vse menda se pari z inteligencijo t — Kako slabo vest imajo tudi vojaški poveljniki sedanje liberalne ustave, videli smo zopet pretočen teden, ko je Slo nekaj kmetov na ljubljanski grad, si malo ogledati okolico.   Panični strah je protresel celo posadko v trdjavi tako, da je hitelo vse pod orožjo in, preganjalo iz grada mirno gledalce. —
Is Gorice 14. marca [Izv. dop.| (Konec.) Sicer ste se nedavno lehko prepričali, da vam zveza z Italijani tudi v drugih rečeh zelo škoduje in to pri volit-
tudi nimajo še dovoljenje krono. — Isti list ve tudi povedati , da so Poljaki mnjenj.i oditi iz državnega zbora, kader bo resolucija odbita. Ako torej vlada to poljsko resolucijo še dolgo zavlačuje ter je niti no odbije niti ne potrdi, srdeli bodo Poljaki in čakali. Slovenci pa bodo v božjem in vladnem strahu sedeti pomagali, če se kaj dovoli ali odbije, vse en kup.
O stroških, ki jih je prizadel dalmatinski upor, magjarska in dunajska vlada še nisto zgovorili se, kako se bo plačevalo. Denar jo dajal dozdaj „pošteni" Brestel. Mag j ari pak so prav pri dobri volji vse breme na Cislajtanijo naložiti.
Magjarski časniki prinašajo zopet eno Košu tovo pismo nečemu poslancu ogersko levico. Košut stavlja ogerskira levičnjakom opozicijo Čehov kot izgled vztrajnosti in opominja svoje prijateljo na to delati da bode pri bodočih volitvah zmagala (leva) stranka, ki bode magjarsko poravnanje od 1. 1867. podrla in vez z Avstrijo pretrgala.
vemo. ali ono naše besede, ktere smo iz prijateljskih pogovorov posneli, v privatnih pismih Svetčevih kje tako od črke do črko stojo. Od strani v tej zadevi kompetentno pa smo pooblaščeni toliko povedati, da to kar smo priobčili o prijateljstvu slovenskih poslancev s Poljaki in o njih izogibanji Č e h o m, nismo samo od prejemnikov Svetčevih pisem ustraono zvedeli, ampak da tudi in najbolj dosedanje dejanje naših po-slancov v državnem zboru resnico rečenoga s zgodovinsko aktičnostjo potrjuje. Konečno pa i-skreno izpovedujemo, da ko hi mi tako srečni bili, od g. Svetca po pismih pmlučevani biti, gotovo no bi takih podukov slov. občinstvu prikrajševali. Kaj si g. Svetec pri tem vsem misli, on in njegovi preveč delikatni korespondenti sami najbolj vedo.
* (Odgovor.) Ni so čuditi, da najbolji prijatelji Slovoncov , t. j. Slovenci sami no morejo zvedeti, kaj slov. državni poslanci šo zdaj na Dunaji iščejo, nko vidimo, da njih lastni organ no vo nič  druzega o njih
vab cenilnih komisij. Koliko so Vas Slovncev, ki ste akim postavam, hočejo se vlado s civilnimi svojimi po navezani   na Gradiščanski okraj , volili v tamkaj šno| stava m i izvrševanju enacih sklepov ustavljati. — Fran-
Evropsko vlado so se bajo diplomatično zedinile, povedati, kakor „da so šo gotovo nobenemu slovenske-v Rim ne pošiljati posebnih pooblaščencev na koncil, mu poslancu sanjalo ni" in pa „da naši poslanci niso Ako bi se kaj skonilo, kar bi bilo protivno državljan- boba v steno motali."   Srečni slovenski narodi Tvoji
poslanci tako mirno spe, da jih niti sanjo no motijo, in — boba res,  prav res niso v steno motali.   Manj lju-
koroisijo? — Nobenega. Kdo bo zastopal Vaše interese eoski minister Daru, ki so jo v Rimu pismeno oglasil v tej komisiji? Kdo bo primerjal lepe vaše pridelke v proti nezmotljivosti papeževi, od tam ni šo odgovora vinu in sadji s krvavimi žulji in z velikimi stroški, dobil.
Iz Madrida so telegralira, da bodo vojvoda Montpcnsierski zavoljo dvoboja z intantom Henrikom Burbonskim sodnijsko preganjan. — Poslednji jo prilizoval se ropublikancom, kakor vsi Orleanei. Njegovega pogreba so so udeležili le republikanci in frajmavrerji, Zarad poslednjih noben duhovnik ni bil pri pogrebu.
ktere vas je stalo zelo težavno obdelovanje vaših zemljišč ? — Menda nobeden! — Naj vam pa mi rnzo-denemo kaj nam je nek italijanski veljak o tem na uho povedal: V furlanski planjavi smo imeli zdaj vsled trtne bolezni in bolezni sviloprejk zaporedoma že več slabih letin, pri vsem pa smo morali visoke davke pla čevati; Brici pa, ki niže davke plačujejo, so med tem obilo vina pridelavah in ga drago prodajali. Pravično (?) je tedaj, da se ta razloček pri prihodnji preurav-navi zomljiščnega davka nekoliko poravna s tem, da se Briska zemljišča nekoliko više, naša pa niže cenijo." Res je, da je to le eno posamezno mnenje, vendar, kolikor naše ital. sosede poznamo, ne moremo dolanjim Bricem obetati, da se bo delovanje omenjene komisije za njih ugodno vršilo.
In zdaj sodite sami, koliko dobička vam prinaša zveza — kakoršna si bodi — z Italijani! Zatorej Briski starešine, poprej ko boste o tej zadevi sklepali, pre tehtajte vse te razloge prav dobro in natanko. Naj
bolje bo, da se zberete poprej vsa občinska zastopstva t Martin 8 mesecev; Janez Anžur 2 leti; Ant. Zganjal skupaj in da se z ozirom na lanski taborski sklep in 1 leto. — Vsi, ki so jim naložili 1 leto ali več imajo na jasno izražene želje vaših občinarjev prijazno pa 23. maja tudi temen zapor in vsacega meseca en posten določno porazumete   Zapazili smo že lani pred tabo- \ dan, —
Kazno stvari.
* (Sodba v j a n j š k o - vevški stvari.) Obsojeni bo: Anžur Janez na 2 leti težko ječo; Žgan jar Lovre 3'/« leta težko ječe; Anžur Ant. 2'/« lota; Anžur Andrej 8 mesecev težke ječe, vsakih 14 dni en posten dan; Omahenj Jožo 1'/a l©tft» R°jf?c 1 \oto\ Godec Ant. I leto; Mohar Ant. 1 1.; AnŽur Jakob 6 mesecev; Stergnr Jožef 8 mesecev; Marolt Nace 6 mesecev; Mohar Janez 1 leto; Bratun Peter 1 leto; Ostrož Jernej l leto; Štrus Jan. 1 leto ;   Anžur France 4 meseco: Jerant
borom nekako razprtijo zastran sedeža sodnije. Sve-
* (Pojasnilo.) G. Luka Svetec nam jo iz tujemo vam — in ne le to — ampak prav živo vam I Dunaja, kjer še zmerom napoto dela narodni politiki na srce polagamo, da opustite za zdaj popolnoma to {slovenski, poslal neko pojasnilo, ktero hočemo priobčiti, vprašanje, ker to bi vas utegnilo najprej razcepiti, da mož ne bo mislil, da so ga imamo bati, ali prek I i Kader bo enkrat določeno, da se ima posebna sodnija cavati kar smo pisali. Čudno je le, da poslanec volil za'Brda osnovati, potem naj bo vladna komisija v ta cera nikdar ne pojasni in razloži svoje politike, da pa namen poslana, to vprašanje razsodila. To vendar vsak hitro zastoka, kader misli, daje njegova oseba
lehko sprevidi, da ni mogoče vsem v vseh zadevah po polnoma ustreči.
Sicer bi bilo pa tudi prav nespametuo in otročje, da bi se zarad kože razprli in razbukali kakor ste ovco dobili.
poprej še,
V
sklenen
Politični razgled.
proračunskem odseku odsek finančne postave za leto
drž. 1870.
nevarnosti. Svetčeva „magna charta" se glasi : „Slavno vredništvo I Slov. Narod od 15. t. m. v opombi piše s „Posla nec Svetec v privatnih pismih trdi, da so Poljaki edini slovenski prijatelji in da Čehom ni upati."
Na podlagi §. 19. tisk. postave prosim,   da to novico, ki jo od konca do kraja laž, prokličete.
Svetec."
Mi hočemo za zdaj vse drugo oa stran pustiti, v zbora je I formalnih zadevah g.  poslanca samo   opomnimo, da Zrnanj-j kader se bo šo sklicaval na svoj §. 19, naj si tiskovno
kovalo bo 3 milijone in 451.118 gld., kteri so bodo na postavo natančneje ogleda, in našel bo, da imamo pra-
posodbo vzeli. — Ta odsek je na dalje vladni predlog zastran plačila profesorjev na srednjih šolah tako spremenjen sprejel, da bode prvo plačilo na Dunaji 1000 na druzih gimnazijah pa 800 gld. na leto ; dalje pa čezpetletna priloga do 26, službenega leta 200 gld priloga za stanovanje na Dunaji in v Trstu 300 gld., po druzih mestih 150 gld.
Z reformo volitev v državni zbor, znanim rešilnim Giskrovim zdravilom, ne gre naprej. Stara „Presse* poroča, da to vprašanje v zdanji sesiji drž. zbora ne pride na vrsto, ker zraven druzih zaprek
vico tirjati, da sc nam tako stvari pošiljajo via liibl. Staatsanvvaltschaft in Cilli — in glede Svetca so bomo v prihodnje to pravice posluževali. Beseda „laž" jo v slov. polemiko tako zalezla kakor osat mod pšenico, torej se s Svetcem no bomo pričkali zarad nje, zlasti ker vemo, da njegovo staujo ni po tem, da bi vabilo k mirnemu premišljevanju. Ad rem Svotčcvega „razjasnila" za zdaj to-le: Ker niti sami od g. Svetca drugih pisem ne dobivamo nego takih, ki so na §. 19 tisk. zakon, odnašajo, niti nam je kdo svojih od g Svetca prejetih pisem  čitati dal,   zato tudi ne
beznjivo je, ako teh gospodov organ vso zatajiti hočo, kar mi  pozitivnega o  njih zvemo.   Kar smo nedavno pisali o „molodovanji pri nekom mameluku za podporo Petrinovoga nasveta," imonujojo  „Novico" „kovarno in tondeneijozno laž" (kakšna genijalna bistroutnka !) in so samosvestno,   kakor da hi hotelo pokazati: „Roma lo-cuta estu potrkajo po prsih, češ : „To vemo iz gotovega vira."   Tudi  naš vir jo  bil vsaj tako dober, kakor Novičen in bolji,  ker je bil nepristransk. Obljubljeni so nam dokazi, in  mi jih bomo priobčili — potem pa nikar ne kričajto na nas, saj no daste drugačo miru. Med tem bi „Novice" dobro storilo , ko bi razpisalo v svoj lastni poduk nagrado za kakšno popularno razlagan jo pojma „laž",  kajti  zdaj besedo tako okorno rabijo, da jo žo ostudno in zde se nam podobno zlate-ničnomu bolniku, ki misli, da jo ves svot—rumen! Ako pa slov. poslanci — kakor „Nov." pišejo — na Dunaji šo le čakajo kažipota in pa dvojno  mero, potem jih obžalujemo;   kajti kdor šo zdaj ni sprevidel, kam mu jo iti, temu  no bo  nikdar luč spoznanja svotila; kdor pa čaka šo lo dvojno more, ta jo prišel mnogo prekasno,   kajti zdaj smo menda žo vsaj pri trojni ali četvorni. Na najnovejši „Novični fristgesiich" za našo po-slanco moramo toroj iz vseh obzirov negativno odgovarjati : saj so jim na Kranjskem tudi no bo treba sanjati, in boba tudi no bo treba v steno metati.
* (Porota). Prihodnji ponedeljek so bo v Celji pred porotniki obravnavala privatna tožba zarad žaljene časti, storjeno v nečem poslanem v „Mbg. Ztg." Novi porotniki so izžrebani, nam pa še ne znam. Samo to vemo, da so tikrat tudi Konjičani med porotniki, kar prvikrat ni bilo. Dolžnost naših poslancev bi bila, da si preskrbe prvotni zapisnik porotnikov in da vlado interpelirajo, kako in zakaj so so prvotni porotniki dvakrat volili po različnih načolih.
* (Nova čitalnica.) Iz Središa se nam piše: Objaviti Vam moram veselo novico, da se jo ustanovilo pri nas v Središči narodno bralno društvo, in po postavni poti žo 24 februarja t. 1. stopilo v življenje. Prihaja mu lepo število podučljivih in političnih listov, n. pr. „Slov. Narod, slov. Gospodar, Novice, zgodnja Danica, Juri s pušo, Vaterland, Grazcr Volksblatt" na ime vrlega rodoljuba Andreja Zajnkovič-a, kteri je prepustil brez plačo snažno sobano društenikom za društveni namen ; očitno mu bodi zato tudi gorka hvala izročena v imenu vseh društvenikov.
P o m I a ii o.
Zastop ,,8XiAVU3E'* so prevzeli na Koroškem tudi naslednji gospodje: Za pliberško okolico: Miha Ferjan, uradnik; za provaljsko in lješko Marko L i p o 1 d , zalogar ; za trajberško Jože Crnu t, učitelj.
V Trajberku dno 17. marca 1H70.
Jan Jorob, uradnik in organizator
okolico okolico
i« i< ►
►! H i
K h
A 4 ► ►
l4
i'nNlitim prebival«-«"!!!
mariborskim in drngih mest, posebuo pa kupčcval-cem in obrtnikom s tem uljudno pod garancijo in diskrecijo priporočamo, da jim bomo oskr-(3) bovali njih dotično
v vse domače in lujr rasniki*. fcllt'Olo * 7W/eno im ii" MM MtfrMsl
Haasenstein I- Voglef
na Dunaji, Neuer Mnrkt 11.
Hamburg, Neuer \Vall SO. Leipzig, Mnrkt 17, K6> nigahaus. Frankfurt a.M., (irosse Galusstrasso 1. lior-liu, Leipzigerstrasse 40. Breslau, l J in-. M. Hane I, Steinenbprg '29. Ziirich, MarktgasBe U. St. (Jal len, Ohero (Irabenstrasse 12. (ionf, Place nu Molanl '2. Stutt-gart, Kronprinzenstras« 1 li.   K«. In a.lt., Ijohstrasse \V2.
V grajščinski dvorani gosp. grofa Brandisa v Mariboru bodo na željo zunanjega občinstva
v soboto 19. in v nedeljo 20. marca
še  igrale se
pasijonske predstave,
in sicer vsak dan ob 3. in ob %/,xS. uri. Kdor ima od društva kaj tirjati, naj se oglasi pri direkciji v nedeljo.
Epileptieiii krč
(božjast)
pismeno  zdravi  specijalni zdravnik za božjast doktor O. K.illi£;oli v Bero linu.    Mittelstrasse 6.   —   Odzdravil jih je že nad sto. (6)
[ (5)     Stalna pomoč proti spolovni slabosti!
Originalna izdaja v ;10. natisu izdano za vsace-I ga koristne knjigo:
Der personlichc Seliutz j
(osobna varnost) imenovana i Zdravniški sve-
»Fasse Mul h« 1 tovalec
v telosnili slabostih.   En vczek '23'2 strani s i!0 anatom, podobami. V zavitek zapečaten. Cena 1 tolar 10 sr.gr. '2 f. 40 kr., dobiva se po vseh knjigozaložnicah, kakor t pri Geroldu & Comp., Stefansplutz na Dunaji.
30 nat Isov! Ta visoka številka od-,~ višno dela vsako drugo priporočanje. Vsak iztis X izvirne izdajo od Lavrontiusa mora || biti zapečaten s tu ponatisnenim pečatom, na d kar naj se pazi!
K      VVeliler & Vtiisim od 70 f. pofenši
ZALOGA pravih amerikanskih
za s i v a n j e
od
KI. Bowe-a
in
Wheler \\ilson-a
za
krojače, ifovljar|<» in doni. rabo.
potem i»o^5iio maline*
t. veriženjeiu   in   dvojnim prc/.ivnn jem. Uit Jo lai'o^s plaiio.
krojaški   mojster   nit   graščinskem trgu
v Mariboru. (2)
'isua-nod j zz po vuishui «uooj|
rt*
Lucemarska detelja,
nemška,  in  francoska, pahovka (Ray-gras), malinski hren, frišne polenovke (Stockfisch ), slanike (arenke) i Id. priporoča
IVI. Itardajs
(4) v Mnriboru na graščinskem trgu (Burgplatz.)
C O lil lil i*.
slovenščine in nemščine popolnoma zmožen, so takoj sprejme v špecerijsko prodajalnico (2) IVI. Berdajs-a, trgovca na graščinskem trgu v Mariboru.
Dr. J. R. Razlag,
do  sedaj odvetuik (advokat) v  H r e ž i o a h 6e je preselil V
I/)ubijano.
kjer ima na starem trgu, it. 168, tik železnega mosta svojo odvetniško pisarno.
(C)
so Redlinger-jevi svalki že sto let znani po vsem svetu. 159.040 spričeval zdravniških avtoritet, kakor tudi zasebnikov dovolj dokazujo njih dobrodejni učinek in torej ni temu zdravilu, kterega naj bi v nobeni hiši ne manjkalo, treba nobenega druzega priporočila.
Lastnost in korist Kedlinger-jeviu svalkov:
Ti avalki so sestavljeni iz utopljujočih se , raznmkajočih in odpeljajočih zdravil. Ulavni upliiv imajo na tre-buije ; škodljive snovi, nečistosti, pokvarjeni žolč preganjajo, trde, zastale šoke. ožive, in odpravijo stekline in trdobe v trebušjem drobovji; poleg tega pa še zbude tek, zboljšajo žolč. čistijo kri in drugo soke. Torej so vsled stokratne sku-nje koristne v Bledečih slučajih : ...
7. pri trebušni vodenici,  če izvira  i/ trdobe tega ah onega drobovja;
8. da so odpravijo gliste in glistni Mi/ ;
9. pri debelih otročjih trebuhih, čojih večkrat napenja in grize ali če se jim zapira.
10. pri nekterih boleznih na prsih: zaslizauji •lisasti jetike, notranjem nemirji, pri glavobolu, omotiei, če to izvira iz obstrukcij trebušjega drobovja.
11. na spomlad v čiščenje, oživljenjo in odpravljeujo ti-čečih snovi, posebno pri ljudeh s sedečimi opravili.
12. tudi pri vladajočih kugih , kajti ako se odpravijo škodljive snovi, ako se ožive Učeči soki, ako so leno drobovje oživi in tako telo postane čvrsteje in zdraveje, tem
1. Da odpeljejo škodljivo snovi, nečistosti, pokvarjeni žolč itd:
'J. po neprebavah, ako jo kdo zavžil (rde, mastne, težko prebavljive stvari, kterih želodec ne more prekuhati, torej pri napenjanji, napihavanji Irebušja, koliki in enakih bolestih ;
5. pri napihavanji sploh, ako to izhaja i/ neprebavlja-nih jedil, sedečega življa, hipohondrije ali obstrukcij ,
4. pri perpici ali zaprt umu želodcu, ako to izhaja iz obstrukcij drobovja;
6. pri zlatenici izvirajoči iz trdob ali enakih jetiinih bolesti ;
C. pri oteklinah in trdobah trebušjega drobovja, t. j. : jeter, vranice, obisti, ložesen, pečice, žleze itd
! Ncn%ac* l|a!
Amerikanski patent. (io)
'**' Kdo si ne želi lepih, zdravih zob V   Samo z novimi
^električnimi    k a v č u k a s t i m t    krtačami zi. ■■■obS (brez ščetin) jih je mogoče dobiti.   Te najnovejš«1 ■ krtačice, o kterih govori na tisoče spričeval in pohval, so popolnoma izdelam' i/, kavčuka in imajo namesto ščetin — J fPft kavčukasta žela,  ki morejo segati v najdrobneje votlino^ zob  in odpraviti, kar so je škodljivega nabralo. Kavčuk
in tako ampak . krtacice
& naj i>i se po zdravniških sodbah rabile pri najmlajih otro-'Jk kili, ila bo pride zobnim boleznim v nkom. Kazen teh do- ^ ^ brot se te krtačice skorej ne dade uničili in se lahko ena W krtača rabi celo leto.   ftnu taka velja samo i)0 kr.
" trolil   Pil nami vlrni I Damnf-Annnra^ ^|
Parni kotel tega apnralu se napolni s čistilno voti- Ap, javo za to odločeno, potem se razgreje na špiritni lampici i ^ aparatu prideti , vsed tega se razvije hlap in oprosti naj- j; * ^ večo sobo v malih minutah vsacega škodljivega ali uepri- J jjfl jetnega zraka ter jo napolni  s prijotnn vonjavo.   Neoh- j T In n In 11 potrebno za bolnišnica, šole, urade, de-^£ glavnice,  stanovanje, kakor tudi  za salone. Tac <K mašina je iz zlatega bronsa prav čedno izdelana, da mora* id> veljati kot zaljšalo.   En stroj velja 1 f.   S teklića čistilne«^ ^vonjave s potrebnim špiritom 50 kr. [Zadostuje za 50krat]. j jC
h
*p zoo  in oupravm,  Kar so je sKouijivega nar>raio. j ^ iraii v sebi električno moč, ki so po ribanji zbudi, i "S so zgndi, da so vsled ribanja zori ne očisti samo, ^t* da se tudi polira  in zabrani proti krhanju.   Te k
1 golil, en parni stroj iDampf-Apparat)
za čiščenje škodljivega zraka.
Zmaga vednosti.
Naposled bo je enemu najimenituejih ločbarjev po- \ J jj| srečilo iznajti sredstvo , ktero bo desetletja največ« kapa- j % ~ citete na polji kozmetike zastonj iskali,   rretervativ proti ; jt slabi sajii [athcnipraaservativ] mahomo odpravi  vsako sla- ^ ^ bodišečo sapo, naj  izhaja iz slabih  zob ali iz drugih ho-I lezni, ker tudi  zobno meso zdravo ohrani in tako zobe« otrjuje.   Prav priporoča se kadilcem, ker se more zaostali « ^ JTS tabakovi duh mahoma zameniti za prijetno, dobrodejno in | J TPfe ohlnjnjočo aromo, tudi kot toalotski predmet nepogrešljiv;?™ Mm ako  so zjutraj  s to esenco usta enkrat spero, ostane pri- J ^jetni duh ves dan. V svojem učinku jo ta esenca razločna«^ M od vseh drngih, ker je čisto nova, od nobenega druzega še g^g ne z naj (hiii i kemična procedura, oil visokih znanstvenih -i osebnost i preskušena in za izvrstno izrečena.   Steklica z " napotilom 90 kr.
Klektro-galvanićni prstani,
jako važna, za vsakega potrebna iznajdba. Najviše medicinične kapacitete so dognale, daje i galvanizem dobrodejen ]>roti niže zaznamovanim boleznim. I Po napotilu imenitnega pariškega zdravnika so se prstani vsake večine iz novega zlata napravili z uloženim elektro-magnetičnim dratom,   ki ima gotovi učinek vbranjevati i in zdraviti vse protinske, reumatične in bolezni na živcih ' itd.   Tak gladek prstan velja samo 90 kr. zdravniki ga , priporočajo nositi.
Najnovejša iznajdba.
Srajčne gumbiće za našiti iz pravega lSlotnega
srebra.   S to iznajdbo so je dosegel vrhunec v tem arti-keljnu, kajti združuje eleganco z varčnostjo,   če se prera-X čuni, da taka gumba skoraj vekomaj traja in da se lahko i z nerabljivih srajc odreže in na nove prišije, a obdrži ven-a^; dar staro vrednost, med tem ko se druge kakorfinekoli gum-
bo v perilu, pri likanji, munganji ali tudi nošenji prehitro^ ?PC končajo.   Vsacemu ducendu je prideto ])ismo, ki garantujej ^
za najbolje srebro ali zlato.   Cena je zato tako nizka, da * ^ se more ta artikulj hitro udomačiti v vsako hišo.   1 du-, £ ^ cend najlepše guillonchiranih srebrnih 8*ikr., gladkih 70 kr. —
Zanimljiv peresni ročnik. (Fedcrhalter.)
Ko je Nj. V. cesar Napoleon 111. pisal delo Julius \ a> Csasar, je naroČil, naj mu eden najurnujših mehanikarjev | ^ po njegovem lastnem napotilu napravi peresni ročnik, da j !T: , Be v okom pride sitnemu namakanju in da sploh postane i » pri pisanju pogresljivo vsako drugo orodje.   Naročilo se jej a* I izvršilo i. b. kar najsijajnije, že v 8 dneh se jo N. V. roc- j *^ Bf| nik izročil. G. Gilbert Itochee je idejo še zboljšal in je za; J to izvrstno delo  dobil 50 napoleondorov, ker je nad vse | Wl nade namenu odgovarjalo.   Mene je   izdatelj še le zdaj i (► opomnil na to iznajdbo in jaz sem vsled tega prevzel edi-j ^ no zalogo za avstr. ogr. monarhijo.   Ta peresni ročnik je S ^ iz finega kineškega srebra, zapirljiv, konstrukcija je taka, ™ b> da se lahko piše od rana do mraka brez vsake ovire in j
""g j«
Napoleonovih peres 15 kr. I ■
Kavanska vonjava. [Havanna-Bouquet]. 8
Za IV, kr. cigara 30 kr. vredna; namreč najcimoja* h cigara se da s pcmočjo havanske vonjave spremeniti v« *ij pravo Havanko.    Ta čisto novo vpeljana originalna esenca so dela iz korenino in grmovja pravega zapadno-indiškega g ^ 5 tabakovega  zelišča.   Ako  se slaba cigara z njo namoči, ffti, odpravi se njegov pravi duh in so zameni za lepo vonjavo j" jjM izvrstnih Uavank.   Steklica zadostuje zn 5U0 cigar, velja; W l R 50 kr.
Jk Ke/ni plašii.
laže se izogiblje, da so ga kužni strup ne prime. Pisma najnovejših časov potrjujojo, da so tudi preservativno sredstvo proti koleri.
J. C. Kedliiigcr v t u g* burili. Za avstrijsko-ogersko monarhijo naročila »prejema edino in sama komisijska kupčija /1.  1 K I IDTI i \ \- t na »unaJI, Praterstrassc Hir. Stokllea s podukom "^r* lti-,
(io),
iz nopreniočljivega, nerazstegljivega blaga brez šiva, an-gležk izdelek; ta plašč je tako izdelan, da ga je moč nositi tudi pri najlepšem vremenu, ker je na drugi strani podoben najlepši površni suknji. Ku plašč velja 10 f. 50 kr.
Omenjene reči ho v   avstrijski   monarhiji edino in samo pri podpisani zalogi dobiti.
A.FRIEDMANN na Dunaji, Praterstrasse Nr.26.
Tiskar Kduard Jantle.
Izdatelj in vrednik Anton Tomali.
Lastniki: Dr. Joie Vošnjak u dragi.
C4