IZDAJA POGODBENA SKUPNOST ČASOPISA »DOMAČE NOVICE« LENART NOVICE LETO IV. Stev. 15 Lenart, 13. avgusta 1964 Urejuje uredniški odbor: Vet. Ivo Rapoc, predsednik — člani: Breda Štuhec, Jože Šuman, Slavko Leva-čič in Franček Štefanec. — Odgovorni urednik Franček Štefanec. — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska 9. — Izhaja stalno na 8 straneh drugi in četrti četrtek. — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din. — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor številka 604-11-608-103. — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart. — Tiska CP »Celjski tisk« Celje. POVEČATI NIŽJE - NEUPRAVIČENO Odpraviti kategorije osebnih doliodkov do 25.000 din. — Najnižje kategorije osebnih dohodkov približati 30.000 din. — Povečanje osebnih doliodkov se lie sme zagotavljati z dviganjem cen. — Osebne dohodke zaposlenih povečati za 1.500 oziroma 2.000 din. — Povečane osebne dohodke izplačevati od 15. T. 1964 dalje. — V gostinstvu nerealne cene. — Poživeti delo organov samoupravljanja. Ekonomski ukrepi na področju cen kmetijskih proizvodov, ki so vplivali na povečanje življenjskih stroškov, zahtevajo hitro in učinkovito uskladitev osebnih dohodkov. S tem namenom je (bila razširjena seja občinskega komiteja ZKS Lenart in dve posvetovanj,i z direktorji in predstavniki delavskega samoupravljanja, ki jih jc sklical oddelek za gospodarstvo OS. Na vseh omenjenih posvetih so sprejeli stališča, da naj se o-sobni dohodki zaposlenih povečajo za 1.500 din. oziroma 2.000 din. Zlasti jo potrebno zosotoviti zvišanje osebnih dohodkov, /a kate^oriio delavcev, ki imajo dohodke do 30.000 din. Sredstva za omonieno ipovečanje osebnih dohodkov je potrebno zagotoviti, pa čonrav iz ustreznih skladov delovnih organizacij. Upoštevati je potrebno, tla bo podjetjem po novih ekonomskih ukrepih ostalo več sredstev. če pa bo notrobno. naj so angažira tudi dol teh sredstev za povišanje osebnih dohodkov. Povečani osebni dohodki so morajo začeti izplačevati za do-lo od 15. 19(V4 dalio. s 'tem. da so žo s 1. S. 1964 izplača dodatek za ipolovico julija. Povečanje osebnih dohodkov so no smo zagotavljati z dvigom ton. Vsako neosnovano povečanje con bo tržna inšpekcija onemogočila. OSEBNE DOHODKE POVIŠANJE GEN Gostilna Grozd v Lenartu jc na-prirner podražila turško kavo od 53 na 65 din, to jo storila zaradi podražitve sladkorja. Vsekakor ni umestno, da skuša gostilna [tri petih kavah zaslužiti znesek za katerega jc ibil podrazen 1 kg sladkorja. Vemo. da pride iz kilograma sladkorja precej oslad-kanili kav. Podobnih primerov jo še precej. Na posvetovali jih so priporoči, li. da je potrebno posvetiti več skrbi borcem NOB. zlasti tistim, ki so stopili v NOB pred 9. 9. 1943. Osebno dohodke teh bor-ccv je potrebno vskladiti z obstoječimi predpisi. Analizirati je potrebno osebne dohodke tisitih delavcev, ki prejemajo do 30.000 din mesečno. V dveh do treh mesecih se morajo urediti realne obnovo za dosego osebnih dohodkov talko, da bodo za redno zaposlene odpravljeno kategorijo osebnih dohodkov do 25.000 din. Istočasno ro potrebno stremeti, da se najnižjo kategorije osebnih dohodkov približalo 30.000 din. Po zadnjih podatkih imamo v občini 33% prejemkov do 25.000 din. Ker so periodični obračuni za I. polletje v končni fazi obdelavo. jo nujno, da ise izdelajo po teh obračunih t o, meljite analizo o frosoodair jen ju v T. polletju, :ki bodo omogočilo, da se ugotovijo vsi potencialni faktorji za dvi.s produktivnosti. O ugotovljenih rezultatih analiz morajo razprav, ljaii organi samoupravljanja in celotni delovni kolektiv. V okviru analize periodičnih obračunov jo potrebno izdelati posebno analizo o osebnih dohodkih. iz katero naj bo razvidno v koliki meri so bili viselbovani v osebnih dohodkih elementi nagrajevanja po delu m kako se to odraža na produktivnost dela. (Nadaljevanje na 3. strani) PRAZNOVANJE V VOHOM V soboto 25. in v nedeljo 26. julija so v Voličini proslavili svoj krajevni praznik. \ soboto 25. julija so člani ZROP in prodvojaiške vzgojo improvizirali napad na Voličino, v kulturnem domu so uprizorili igro iin predvajali slovenski film Akcija-. Po teh prireditvah jo bil mladinski ples. V nedeljo 26. julija je bil zbor motorizacije pred spomenikom v Voličini, nato jo kolona krenila proti Zavrhu. V popoldanskih urah istega dne je ibila velika zabavna prireditev v Zavrhu. PRAZNOVANJE 90-LETNICE Gosilsko društvo Lenart praznuje v dneh od 13. do 16. avgusta pod pokroviteljstvom skupščine občine Lenart 90. letnico obstoja. SPORED PRIREDITEV: 13. 8. ob 20. uri v Lenartu: veliki gasilski manever na Radgonski cesti. 14. 8. olb 20. uri v Gradišču: velike gasilske vajo v trgu. 15. 8. ob 20. uri v Lenartu: kresovanje, ognjemet in koncert gasilsko godbe na pihala v parlku. 16. 8. v Lenartu: ob 6. uri budnica. od 8. do 9. ure sprejem gostov, ob 9. uri slavnostna seja gasilskega društva Lenart v domu kulture, ob 10. uri gasilska parada, ob 10.30 gasilsko zborovanje v parku, o(b 11.30 manever s sodobno gasilsko opremo v trgu. Po končanem sporedu bo prosta zabava v parku pri Lenartu. Igra »Veseli Svenškov kvintet,; iz Maribora. Na prireditve vsi vljudno vabljeni! Uredništvo Domačih novic čestita lenarškim gasilcem ob njihovi visoki obletnici! UMRL JE MILOŠ LEDINEK V Mariboru je dno 27. julija umrl Miloš Ledinck, direktor časopisnega podjetja Mariborski tisik. Tovariš Ledinak je bil ploden družbeno politični delavec in jc med opravljanjem svojih dolžnosti prihajal velikokrat na naše območje. Življenje je posvetil borbi za napredek svojega ljudstva. Njegov lik bo stal vedno med nami. ENONADSTROPNA TRGOVINA V počastitev občinskega in krajevnega praznika so v nedeljo dne 12. julija odprli v (.Yrlkvenjaku prvo enonad-stropno trgovino v občini. Prejšnji lokal »Izbire« v Cer-kvonjaiku je (bil premajhen in zastarel. Nova trgovina je bolje založena iin je dovolj prostorna. DONU Sprejet odlok o ustanovitvi sklada m m svetil | za preživninsko varstvo kmetov 15. SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LENART V Kairu je bila druga konferenca šefov držav Organizacije afriške enotnosti. Zasedanja se je udeležil generalni sekretar Združenih narodov U Tant. ki se je zavzel za odpravo kolonializma in rasne diskriminacije. ZIS je na zadnji seji pred počitnicami izdal ustrezne ukrepe, da se popravijo razmerja v cenah kmetijskih artiklov, električne energije in premogu. To naj da materialno vzpodbudo za povečanje proizvodnje o omenjenih panogah. Obenem je sklenil povečati osebne dohodke in otroški dodatek. Hruščoo. Gomulka. Noootni/ in l Ibricht so se v Varšavi udeležili slovesne proslave ob 20-letnici LR Poljske. V črnski četrti v llarlemu (del Nem Yorka) so nastali nemiri, ker je neki policaj ubil 15-letnega črnskega fanta. Ta uboj je bil pravzaprav samo povod. Prebivalci Harlema živijo v revščini in hočejo doseči človeka vredno življenje. Na poti iz Londona v Rangun se je generalni sekretar OZN U Tant za pol ure ustavil na Beograjskem letališču. V Skopju so ob obletnici potresa prevzeli od podpredsednika sovjetske vlade Dimšeca tovarno za gradnjo montažnih stanovanj. Ob obletnici potresa so bila dana priznanja tistim, ki so nesebično pomagali Skopju v najtežjih dneh. Na otoku Visu so svečano proslavili dvajseto obletnico prihoda Vrhovnega štaba. Nacionalnega komiteja in tovariša Tita na otok. Praznovanja se je udeležil tovariš Tito in ostali visoki predstavniki političnega življenja. Ob tej priložnosti so odkrili spomenik na katerem so med drugim napisane te Titove besede: Tujega nočemo — svojega ne damo«/ Ciprski predsednik Makarios je bil na razgovoru v Atenah. Pogovarjal se je o kritičnem stanju na Cipru in njegovi rešitvi. Na tem otoku so že del j časa nemiri med grškim in turškim prebivalstvom. Zunanji ministri neangažiranih držav se bodo sestali o začetku oktobra v Kairu in se pogovorili o pripravah na drugo konferenco neangažiranih držav. Po dolgotrajni krizi v italijanski vladi je končno predsednik italijanske vlade Aldo Moro predstavil parlamentu novo vlado levega centra. Amerikanci so spustili na mesec vesoljsko ladjo Itanger VIL Njen namen je bil posneti površino meseca in poslati posnetke na zemljo. Ranger je to nalogo v celoti izpolnil. V Ljubljani je bil XV. mednarodni kongres za uporabno psihologijo. Ameriška letala so bombardirala DR Vietnam. Izvršila so 64 napadov na štiri severnovietnam-ska pomorska oporišča. Po tem dogodku je bila sklicana seja Varnostnega sveta. Ob tem dejanju je postal svet zaskrbljen. Aleksander Zamadski, ki je bil predsednik državnega sveta LR Poljske od leta 1952 je 7. avgusta umrl. Pereče vprašanje TBC v občini - Okrepiti dejavnost inšpekcijskih služb — Interes za individualne gradnje — Potrebno bo ustanoviti center za socialno delo — Izvoljen novi odbornik okrajne skupščine. Na zadnjem zasedanju OS so odborniki sprejeli odlok o ustanovitvi sklada iza preživninsko varstvo kmetov v občimi Lenart. Omenjeni odlok prilagamo na 6. strani. Odlok o preživninskem varstvu bo sprejet na eni od prihodnjih zasedanj. V UO sklada za preživninsko varstvo kmetov so bili imenovani: Franc Šuman, podpredsednik skupščine občine Lenart. Stanko Žinavc, cdlbornik OS. Kondrad Rebernik, uslužbe-nec skupščine občine Lenart, An. gelca Kraner, medicinska sestra iz Lenarta in Stanko Rojko, kmet iz Nadlbiščca. Protituberkulozni dispanzer v Lenartu vodi trenutno v evidenci 746 (bolnikov TBC, ki se zdravijo doma. Od teh je 216 bolnikov z aktivno pljučno tuberkulozo in 14 bolnikov iz iz ven pljučno aktivno tuberkulozo. Večina teli živi pri svojih družinah, to se pravi v dnevnem neposrednem kontaktu z zdravo okolico. Največ aktivnih 'tuberkuloznih bolnikov je na področju KU Lenart. Da bi Ibillo mogoče voditi še nadalje redno evidenco nad bolniki TBC ter da bi ise jim mudila: pomoč pri zdravljenju, iso odborniki sprejeli odlok o obveznem fluo-rografiranju prebivalstva 'v občimi Lenart. Omenjeni odlok objavljamo na 6. strani i. Inšpekcijske službe pri občinski skupščini imajo široko področje dela. Pri izvajanju svojih nalog pa so te službe večkrat naletele na nerazumevanje. O delu inšpekcijskih služb so odborniki sprejeli naslednje zaključke: Zagotoviti družbeno disciplino ili odgovornost vseh tistih, ki so bili izvoljeni v organe samouprav. Ijanja, imeti odgovornost do delovnih ljudi, ki so jih izvolili, kakor tudi do celotne družbene skupnosti. Poskrbeti za čimprejšnjo zadostno zasedbo delovnih mest is strokovno in politično razgledanimi inšpektorji. Sedanji inšpektorski kader je potrebno dopolnilno izobraževati. Po potrebi je potrebno organizirati skupne inšpekcijske službe z drugimi občinami. Inšpektorska — Kaj nese vajenka Metka? ■— Vsako opoldne nosi kosilo iz gostilne v svoj kolektiv, pomočnici Tereziji! služba naj bo usmerjena predvsem kot jK)moč delovnim organizacijam. Organe samoupravljanja morajo inšpektorji seznanjati o napakah v kolektivih. V bodoče bo potrebno zagotoviti. inšpekcijsko službo na vseli področjih in tudi izven rednega delovmega časa. >:Agrokombinat:: KZ Lenart bo v prihodnjih 7 letih odkupil 2.303 ha zemljišč v dolini Pesnice. Zaradi tega mu je bila odobrena garancija v višini din 436.084.443, za najetje kredita za nakup zemljišč. Statut osnovne šole Vol.iči.na je imel nekatere pomanjkljivosti in je bil nedavno vrnjen s pripombo, da se spremene nekateri Slani. Popravljeni statut je komisija za statute pri OS pregledala in se z njegovo vsebino strinjala. Statut so potrdili tudi odborniki na zadnji seji. Odborniki so dali soglasje k združitvi katastrskega urada skupščine občine Mairiibor-Ceniter in katastrskega urada skupščine Maribor-Tezno ter k ustanovitvi novega upravnega zavoda za i.z-mero in kataster zemljišč, 'ki ga ustanovijo občine Mar.ibor-Cen-ter, Maribor-Tezno in Lenart, kot skupni zavod. Sprejet je bil odlok o 'določitvi akontacije dohodnine ter občinskih doklad ced kmetijstva za III. tromesečje 1964 v občini Lenart. 1. člen — Davčnim zavezancem dohodnine in občinskih doklad na dohodke od kmetijstva se predpiše III. akontacija za leto 1964 v zneskih, ki bodo skupno z že predpisano I. in II. akontacijo za leto 1964 znašali 73 % odmerjenih davkov za leto 1964. 2. člen — Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Maribor, uporablja pa se za obračun III. akontacije za leto 1964. Na prošnjo dveh interesentov so lb.ila dodeljena zemljišča, ki bodo služila za individualno gradnjo. Parni pekarni Lenart se oprosti vplačilo razlike v ceni za pšenič-no in rženo moko. pšenični ter rženi zdrob po popisu z dne 17. julija 1964 s tem, da ta sredstva vloži v svoj poslovni sklad. Za vse zaposlene v javni upravi in šolstvu naj se zagotovi od 13. julija 1964 dalje povečanje osebnih dohodkov za 1300 din neto mesečno. To povišanje naj ne bo linearno. Večje naj bo tam koder so nižji osebni dohodki. To povišanje naj samoupravni organi izvršijo takoj in zagotovijo do septembra, najkasneje do oktobra pa pripravijo potrebne spremembe pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov in drugih aktov, da bodo lahko od 1. oktobra dalje to povišanje vkl ju. čili v osnovo osebnega doliodka in obračunali po delovnem učinku posameznega zaposlenega. Šolski sklad naj manjkajoča sredstva nakaže posameznim šolskim zavodom. Manjkajoča sredstva bo OS zagotovila šolskemu skladu v kolikor priliv po dosedanjih instrumentih ne bo zadostoval. (Nadaljevanje na 3. strani) TURIZEM, (iOSTIVSTVO l\ REKLAMA V naši občini smo začeli turizem in deloma tudi gostinstvo pospešeno razvijati šele zadnji dve leti. V relativno kratkem času smo dosegli lepe uspehe: zgradili smo osnovne objekte; turistično 'postojanko v Za vrhu, obnovili prostore Gostinskega podjetja v Lenartu in z znižanjem davščin omogočili hitrejši razmah zasebnega gostinstva. To torej pomeni, da smo osnovo že zagotovili. Prišli smo tudi že do prepričanja, da turizem ni samo lepa beseda, ki nič ne pomeni, ampak da dobro organizirani turizem pomeni predvsem rentabilno gospodarsko panogo, ki je seveda ozko povezana z gostinstvom. V prihodnjih letih nameravamo urediti turistično postojanko z olimpijskim bazenom v Švicarskem dvoru v Zamarkovi in še (bolj razviti zasebno gostinstvo. To je ena plat vprašanja, ki 'ga obravnavamo. Druiga pa je. kako mi občane in tujce,ki potujejo skozi naše kraje, pa tudi tiste, ki ne potujejo tod obveščamo, kaj jim lahko v naših gostiščih in naših turističnlili postojankah nudimo, kakšne so cestne zveze, kakšna je ciko. lica itd. A' Lenartu smo obnovili gostišče Grozd«, ki še danes po tolikem času odkar je obnovljeno nima svojega imena in se zlasti tujci vozijo mimo namesto, da bi zavili v gostišče. Za Zavrli prav tako ni ustreznih opozoril ob magistrali, zato ni čudno, da je obisk tej postojanki sorazmerno slab. Nismo uredili osnove, kaj šele, da bi razmišljali o širši propagandi našega turizma in gostinstva. Ugotavljamo, da skozi mariborski okraj dnevno potuje na obmejnem prehodu v Šentilju več desettisoč gostov, nekoliko manj vendar veliko tudi skozi rad-igonski prehod. Večina jih gre mimo naših gostišč in postojank. Z uspelo propagando. ki Ibi se nujno morala začeti že na obmejnih prehodih. bi :se marsikateri gost ustavil 'tudi v gostiščih naše občine, zlasti to velja za tiste, ki potujejo skozi Lenart ali pa so sicer v Radencih na letovanju in bi jim izlet v Lenart bil dobrodošel, če bi vedeli s čim jih lahko postrežemo in kdaj. Torej: natisniti kaže potrebno propagandno gradivo in ga poslati na obmejne prehode, v dnevnem časopisju in radiu bo potrebno začeti s sistematsko in učinkovito reklamo za katero se nam ne sme zdeti škoda denarja, ker se dobra reklama bogato poplača v večjem prometu. Trgovska podjetja v občini bodo morala končno razmisliti ali ne bi kazalo uvesti 20-odslO'tnega popusta pri blagu za tujce, kakor je to urejeno v Mariboru. Tone Štefanec Zdravo mleko - zdravi ljudje IZŠEL ZAKON O HIGIENI PROIZVODNJE MLEKA PRAZNOVANJE DNEVA VSTAJE •Na predvečer praznika 'dneva vstaje slovenskega naroda je mladina iz Gradišča pripravila družabni večer. 22. julij so naši občani proslavili z izleti v naravo ali pa so ibild na obiskih pri svojcih. Mleko je zelo važen preliran-beni artikl, vsebuje obilo snovi, ki so potrebne za rast teleisa. \ seibuje lahko prebavne ,beljakovine, maščobe, vitamine, minerale (ikaleij, fosfor in druge), elemente (železo, baker, kobalt...) in druge sestavine. Zaradi omenjenega je nujno (potrebno dojenčkom. 'bolnikom in ostalim ljudem. Ker mleko vsi uživamo, lahko postane nevarno, če pri pridobivanju mleka, vse ido njegove potrošnje, nismo dovolj previdni in se mleko okuži z raznimi bolezenskimi klicami ali pa je že okuženo od bolne živali (tuberkuloza). Da bi preprečili okužbo mleka je izšel Zakon o higieni proizvodnje mleka in prometa z mlekom. Pravilnik o minimalnih higiensko tehničnih pogojih v proizvodnji in prometu z mlekom za ljudsko prehrano, ki predvidevata ostre ukrepe za vse tiste, kateri se ne bodo držali spodaj navedenih navodil. Vsem zbiralcem mleika (bodo poslana navodila, ki jih bodo dobili pro. izvajalci mleka. Po domovih se bodo vršili pregledi in vsi iisii. kaieri ne bodo imeli pogoiev navedenih v navodilih, 'bodo dobili odločbe, s katerimi se jim ibo prepovedalo prodajanje mleka, dokler lie bodo nepravilnosti odpravili. NAVODILA 1. Hlevi: morajo biti svetli in zračni, jasli se mora čistiti, tla in hodniki morajo hiti iz nepropustnega materiala, a stene morajo biti ometane in pobeljene z beleže.m. Odtok za gnojnico mora ibiti urejen tako, da od,teka gnojnica v gnojno jamo. Hlevi morajo biti dnevno očiščeni ter vsaj enkrat na leio razkuženi in pobeljeni. \ hlevih ne sinejo bitj perutnina in za/jti. drobnica in prašiči pa v posebnih pregrada h. 2. Posoda: mora biti i/ aluminija ali iz nerjavečega jekla ali iz pokosi t rane oziroma pocinkane pločevine in oblike, ki je po- voljna iza čiščenje. Ta posoda se ne sme uporabljati za druge namene. Ne sme se uporabi jati emajlirana posoda. Po vsaki u-porabi je treba posodo splakniti /. mrzlo vodo. nato oprati z vodo, ki smo ji dodali sodo ali druga čistilna sredstva, iki so odobrena oci sanitarne inšpekcije in nato posodo splakniti v vroči čisti vodi. Posodo je treba hraniti pokrito na čistem prostoru, pred novo uporabo pa jo ponovno iz-plakniti s svežo pitno vodo. 3. Molža: molž ti smejo le zdrave, za molžo izurjene osebe v posebej zato predpisanih Oblačilih (delovna obleka). Pred vsako molžo si je potreibno umiti roike ,s toplo vodo in milom. Prav tako je potreibno uimiti vime in njegovo Okolico in nato osušiti s čisto (brisačo, posebej za vsako molznico. Prvi curki mleika se morajo izmolsti v posebno posodo in odstranili. Ce se to mleko uporablja za prehrano živali se mora prej prekuhati. Molznice, katerih mleko je po videzu spremenjeno, se mora po-molzti nazadnje in njihovo mleko se ne sme mešati z mlekom drugih krav in ne dajati v promet za ljudsko prehrano. Kmetijske organizacije s 'sistemom proste reje molznic morajo vpeljati strojno molžo v molži-ščih. Namolzeno mleko je potreibno takoj ohladiti in do oddaje hraniti v hladnem prostoru. Kmetijske organizacije, ki imajo več kot 50 molzniie, morajo imeti posebne shrambe za mleko. i. Prevoz mleka: mlekarska podjetja ne smejo prevažati mleko v času dnevne vročine. Mleko smejo prevažati le z motornimi vozili na vzmeteh, bodisi v cisternah ali zaprtih vrčih. Posoda mora ibiti iz materiala in očiščena. kakor je zgoraj omenjeno. =>. Katere pogoje mora izpolnjevati mleko, iki se daje v promet? Mleko mora biti dobljeno najmanj 15 dni pred telitvijo in od 8. dneva ipo telitvi, mora imeti značilen vonj in okus, mora biti enolične in nepresojiie bole barve, do rumenkasto bele (barve ira mu ne sme ibiti dodana voda ter mora imeti 3.2% maščobe. 6. Prepovedano: je dajati v promet mlelko bolnih živali, kot iiu primer pri tuberkuloznih kravah, dokler ne gredo v zakol, pri obolenju vimena, pri izločanju gnoja iz spolovil, pri živalih •katere ne vzamejo hrane in dajejo videz (bolne živali in podobno. Pri tem opozarjamo vse kmetovalce, da se pri vseli bolnih živalih posvetujejo z živinozdrav-nikoni, (katerega naj pokličejo na dom. ker le samo živinozdra.vnik lahko odloča ali je mleko užitno ali ne. Opozarjam kmetovalce, da se ravnajo po teh navodilih. Ne samo zaradi stralru pred odločbami o prepovedi prodaje mleika za javno potrošnjo, temveč zaradi pravilnega odnosa do soljudi. Star pregovor pravi: »Bolje je preprečiti bolezen, kot pa jo zdraviti«. Občinski veterinarski inšpektor Milan Vauda dipl. vet. Sprejet odlok o ustanovitvi sklada za preživninsko varstvo kmetov (Nadaljevanje z 2. strani) Odborniki so razpravljali o potrebi po centru za socialno delo v občin,i in so sklenili, da je potrebno zagotoviti kadre in prostore ter nato ustanoviti omenjeni center. Naloga centra naj ibi bila analizirati in reševati socialne probleme v občini. Za novega odbornika okrajne skupščine Maribor je bil izvo- ljen Feliks Vogrin uslužbenec zavoda za duševno defekitne iz Hrastovca. Dopolnilne volitve so bile izvedene zato. ker- odhaja dosedanji odbornik okrajne skupščine tovariš Tone Štefanec na študij in je zato prosil za razrešitev te dolžnosti. Povečati nižje osebne dohodke-Neupravičeno povišanje cen (Nadaljevanje s 1. strani) Zlasti je potrebno analizirati o-sebne dohodke po (kategorijah delovnih mest in kriterije, po katerih so ovrednotena posamezna delovna mesta. Kljub ustavnim in statutarnim določilom samoupravni organi še vedno niso povsem vključeni v obravnavo problematike gospodarjenja. zato se nalaga direktorjem dolžnost, da osebno poskrbijo, da se organi samoupravljanja v polni meri vključijo v reševanje aktualnih problemov delovne organizacije. Vse gospodarske organizacije ter zavodi, iki poslujejo po načelu dohodka, naj pristopijo k izdelavi oziroma izpopolnitvi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Pravilniki morajo biti vsklajeni s statutom delovne organizacije. Ko danes čitate ia sestavek, so nekatera od omenjenih priporočil že analizirana. Po nekaterih vprašanjih pa ibo potrebno še veli,ko napraviti. Najvažnejše bo okrepiti delo samoupravnih organov in ne odločati o važnih vprašanjih v zaprtem krogu, kot se je to do sedaj večkrat dogajalo. VELIKO GRADBIŠČE V nreišnii številki Domačih novic smo pisali v reportaži pod naslovom: »Velikan v Sentarovi«, o izgradnji hlevov za 900 glav živine Danes vam prikazujemo gradbišče v Šetarovi. Gradbena dela izvaja Gozdno gospodarstvo Maribor obrat za gradnje. S tem objektom bo lenarški Agrokombinat pridobil tri hleve, tri senike in dva silosa. Vsi objekti bodo sodobno urejeni. Tednik Gliiil* Sacialistiia« «»«• 4«l««atfa Ijiiiln ca Podravjt NIMAJO SENIKOV M INTERVJU Z DELOVODJO DELOVIŠCA AGROKOMBINAT A KZ LENART V JUROVSKEM DOLU TOV. FRANCEM KOVACICEM: IZ PRIJATELJSKE KOMUNE PTUJ OD KOI) TELETA ZA GOVEJO FARMO V SREDIŠEl! Lanske jeseni je pričela kmetijska zadruga Ormož graditi v Središču govejo farmo za 2.500 govedi. Farma bo letos zgrajena in kapacitete morajo ibilti v celoti izkoriščene, saj gre za investicije s smotrnim izkorišča njem. laku bo potrebovala farma že letos 2.500 pitancev, zato bo poslalo vprašanje nakupa telet pereče. Lani je bilo odkupljenih povprečno ob večjem staležu plemeni« samo 2.000 telet. Praksa pa kaže, da je le 50% odkupljenih telet sposobnih za pi-ta-lišča zaradi bdlezni ali telesne hibe. Vedeti je treba, da so odkupljena teleta že odbrana. Lepša teleta si zadržijo zasebni proizvajalci za lastno proizvodnjo. Približno 5.000 telet bo treba ku-pbi letno izven občine in to v Meidžimurju in še drugod. Omeniti je tniba nekatere pomanjkljivosti. Z odpravo teli bi lahko dosegli večje število telet. Živinorejska služba naj bi preusmerila svoje prizadevali je v smeri rednega pripusta -piemenic. Skrajšati je treba čas med telit-vijo in mod naslednjim pripu-stom ter uvesti obvezno kontrolo o brejosti. Čredi je potrebna izdatnejša prehrana. Zavarovati jo moramo predvsem pred zajedav-ci. \ prašanje prehrane živine je kompleksno, zato ga je treba po. sebej obravnavati, predvsem v kmetijskih občinah. Odlomek iz članka Problemi živinorejske proizvodnje na re-rešetu občinskih odbornikov ,<, Tednik št. 50 z -dne 51. julija. Redek obisk v Hrastovcu Pred dnevi sta obiskala zavod za vzgojo duševno prizadetih v Hrastovcu dr. Rosemarv in dr. Dybwad iz Ženeve, predstavnika zasebne mednarodne organizacije za vzgojo invalidnih oseb ter pomembna strokovnjaka. Med tritedenskim potovanjem po Jugoslaviji, sta obiskala številne domove v Srbiji, Hrvatski in Sloveniji ter se pogovarjala 7. domačimi izvedenci o problemih vzgoje invalidne mladine. Mariborski okraj sta obiskala na povabilo stalne konference za rehabilitacijo invalidnih oseb pri okrajni skupščini Maribor, ki je pripravila tudi obisk v Hrastovcu in Dornavi. Po krajšem obisku v Avstriji bosta gosta za tri mesece vrnila v Jugoslavijo. ČLTAJTE „damaie name" S kakšno kmetijsko dejavnostjo se ukvarja vaše delovišče? Pri nas imamo največ travniških površin, nato površine za gojitev koruze in pšenice ter sadovnjake. Redimo tudi 85 g-lav plemenskih telie. Kiiko napreduje pri vas košnja otave? Košnja otave lepo napreduje. 80 ha površin imamo na večjih združenih kompleksih, ki jih ibo_ mo pokosili za lastno proizvodnjo. Na odročnejših območjih imamo 40 ha travniških površin. Košnjo na teh kompleksih smo prodali induvidualnim kmetom in zato dobili 2 milijona din. Na SO ha smo vsa dela opravili strojno. Letošnja otava je kvalitetna, kvaliteta pa je odvisna od časa spravila. Dobro kaže tudi tretji otkos, ki ga bomo uporabili za silažo. Kmetom smo pri košnji IZDELUJE KLOPOTCE V 15. številki Domačih novic smo objavili ina prvi strani v /gornjem levem kotu simbol Slovenskih goric — klopotec in stiskalnico (prešo). Omenjeni siin- Franc Murko s klopotcem bol !bo v bodoče krasil -naš list. Dolžni suno, da vam predstavimo tov. Franca Murka iz Lenarta, ki je izdelal naš model preše in klopotca. Murko je pravi mojster za izdelovanje mini jatiurnih lesenih predmetov. Že od otroških let izdeluje podobne okrase z veliko (ljubezni j o. V Murko vem stanovanju na Jurovski cesti številka. 1 v Lenartu, je mogoče najti izredno lepe predmete, ki so v veselje še taiko izbranemu okusu. KUPUJTE SPOMINSKI ZBORNIK Družbene organizacije iz Cerk-venjaika obveščajo občane, da lahko kupijo Spominski zbornik diružlboniih organizacij Cerkve-njaka v vseh poslovalnicah trgovskega podjetja »Izbire*: i/ ('erkveinjaka v ilenarškem »Potrošniku in kiosiku. pomagali z ročnimi kosilnicami in smo vse usluge izvršili. Polovico krme moramo spravljati v kope, ker nimamo senikov. Takšno spravilo pa je zelo V teh prelepih sončnih dneh so mnogi naši bralci na počitnicah ob morju, v hribih ali pa so odšli na potovanje v inozemstvo. Vsak bo videl kaj novega. Za vas dragi bralci, ki ste ostali doma pa posredujemo opis potovanja po morjih Evrope, ki ga je pred leti izvedla skupina rado-znalih tovarišev. Jože-Marjan Tratar: Deset tovarišev se nas jc vkrcalo na poltovorno ladjo Jugoli-nije , llijeka v zanimivem dalmatinskem .mestu Šib-eniku. konec junija ter smo krenili na pot polno 'doživetij ... Otrantska vrata smo prešli brez obveznega guganja, in že smo proti jutru pluli skozi Messinstka vrata, kjer j.e ena naših potnic odvrgla stekleničko v kateri je bilo pismo in nekaj cigaret. Pismo je prispelo pravočasno na -določen naslov v domovino. Torej je v tej ožini še vedno navada omenjeno pošiljanje pošte. Tamkajšnji ribiči za priložene cigarete radi izvršijo to uslugo. Messina je za nami, v jutranjih urah zagledamo male kiparske otoke, kjer so med vojno živeli kot zaporniki tudi mnogi J ugoslovani... Nato -smo srečni zavili v Sicilj- rtraigo in bomo morali gledati, da bomo potrebne senike čimprej zgradili. Kako bo obrodila koruza? 2,40 ha koruze imamo posejane za silažo, 6.60 ha pa za .zrnje. Računamo, da bo koruza lepo obrodila in je bo od 9. do 10.000kg na 1 ha. Tak donos bomo dosegli zaradi bolje obdelanih površin. V bodoče bomo v obliki kolobar-jenja gojili koruzo in pšenico, ker nam ti dve kulturi najbolj uspevata. Koruze ne okopa\amo, ampak uničujemo travo s škropljenjem. Na 1 ha porabimo od 5 do 4 kg gesaprina, to škropivo koruzi ne škoduje, ostalo travo pa uniči. Vaše perspektive v sadjarstvu? Naš idejni program predvideva, da bi bilo Partinje sadjarsko področje, tam bi pridobili blizu 50 ha površin. Sedaj imamo 40 ha mladik sadovnjakov. Letos bo zaradi neugodnih vremenskih razmer sadna letina slaba. ski preliv, ki nam je kljub vedremu vremenu prinesel pravo guganje in nas je prisilil na celodnevno poležavanje, lo je bilo edino guganje na naši dolgi poti po morjih Evrope. Naslednje jutro smo se oribli-žali afriški obali? To je bilo za večino nas zanimivo snidenje. Dolg hrbet visokega Atlasa na^ je spremljal velik del poti. Zgoraj je po ras tel /. zelenjem, spodaj na ravnini in na obali pa so veliki kompleksi sadnega drevja. Peti dan vožnje smo se brez vmesne postaje navezali skoraj v mraku v alžirski Inki ORAN. Ta luka je bila takrat v jeku znane osvobodilne vojne proti Francozom. Zato je bilo mesto v temi in komaj drugo jutro so nam dali. da si ogledamo to za nas prvo mesto v Afriki. Preveč je bilo vtisov tega dne. Pokazalo se nam je dvoje nasprotij. Na eni strani za Francoze velike aleje, parki, avtomobili, na drugi strani pa za Alžirce iz blata grajene hišice, -pomanjkanje in zatiranje. Med vsem tem je bilo polno vojaštva. taborišča pa so bila polna Alžircev. Vrnili smo se na ladjo, ker nam jc biio težko pri srcu. PO MORJ H EVROPE Tovorna luka v Oranu (Alžir), zadaj mesto z utrdbo i»«iii'i$mm PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV ČASOPISA »DOMAČE NOVICE« ZA LETO 1»6> Dohodki: Doseženo: Izdatki: Izvršeno: 1. \aroenina SIK).»110 800.000 1. Osebni dohodki 94).000 945.000 2. Reklamni J. Honorar oglasi 1,000.000 1.(10(1.(1(11) / dajatvami 175.000 171.000 5. Dotacij C OliC. \ Stroški tisk« 3,330.000 3,130.000 skupščine 2.610.000 2,650.000 4,450.000 4,430.000 Skupaj doseženi dohodki. 4,450.000 Skupaj izdatki: 4,450.000 strogo '__zaupno Čakanje v TRGOVINI Prostori špecerijslke trgovine ; Na griču« v Gradišču so silno 'tesni, itako, da je v njih pogosto gneča, vendar 'bi tudi tu moral vladati red. Opisujem primer, tki je značilen za ta lokal. Dne 20. julliija sem prišel v trgovino naikupovat. V desnem kotu je čakalo dekle, da bi jo postregli. Točno vem. da je bilo dekle pred trgovino. preden so to odprli, to je ob 7. uri zjutraj. Ko sem jaz prišel v lokal je IbHa ura že 9. A" trgovini je (bilo še več otrok, ki so čakali v ■nedogled. Ob 9.30 se je dekle začelo jokati. Ko je prodajalka to opazila je dejala, da je na njo čisto pozabila. Hit ix> se je oglasilo več starejših ljudi, češ --decat lahko čaka. Ali so ti ljudje (ker jih poznam, vem, da so bili med njimi očetje in matere) pomislili, da so že več krat poslali tudi svoje otroke nakupovat in da so od otrok zahtevali in jiim grozili. da naročeno prinesejo čimprej domov? Dekle, ki je čakalo od sedmih ni dobilo kar je naročilo. Ko so ob 8.30 pripeljali kruli so imeli »prednost« odrasli. Ali hi lahlko bil red? I. š. Gradišče Lenarčani olepšajte naselje Od t3. do 16. avgusta bo lenarško gasilsko .društvo praznovalo svojo 90. obletnico. Glavne prireditve bodo v nedeljo dne 16. avgusta in ho takrat v Lenart prišlo veliko ljudi. Lenarčani izobesile za ta 0 enegu člana imenujeta »Agrokombinatc KZ Lenart in KZ Zg. Ščavnica. 5. člen Mandatna doba upravnega odbora traja 2 leti. Vsako leto sc menja polovica članov upravnega odbora. 6. člen Sklad ima statut. Statut sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa ga skupščina občine Lenart. 7. člen S statutom se podrobno določi način oblikovanja sredstev sklada, delokrog in odgovornost organov upravljanja, način poslovanja, razpolaganje s sredstvi, odgovornost za zakonitost in pravilnost uporabe sredstev, pravice in dolžnosti organa upravljanja do občinske skupščine in koristnikov sredstev sklada, postopek za sprejem programa finančnega načrta in zaključnega računa, način obveščanja javnosti in vsa druga vprašanja, ki so pomembna za samoupravi julije in poslovanje sklada. 8. člen Dohodki sklada so: a) Kupnine in druga odplačila za zemljišča, ki jih vplačajo v sklad kmetje, ki prenesejo svojo zemljo v družbeno lastnino; b) del cene stoječega lesa (3. tč. 39. člena zakona o gozdovih Uradni list LRS, št. 30/61), ki ga nosilci pravice do Josip Merdaus: (5) Razpravljali naj bi vsi prisotni vprašanjih življenja in dela šole o vzgoji, izobrazbi in o uspehih učencev in podobno. Tako bodo morali na sestanku eni in drugi delati, če si želijo res uspešne sestanke. Učitelj bo tak sestanek vsebinsko pripravil in ga tudi vodil. Na sestanku se naj obravnavajo stvari, ki zajemajo problematiko celega razreda, ne pa posameznih učencev, kar bomo prenesli na osebni razgovor. Ni pa dovolj, da na teh roditeljskih sestankih stvari samo obravnavamo, temveč je naša dolžnost, da probleme s skupnimi močmi skušamo rešiti. Šolske roditeljske sestanke poznamo iz dosedanje prakse v večini šolskih okolišev. V bistvu velja za šolske roditeljske sestanke isto kakor za razredne sestanke. Toda obiskovalci teh sestankov so starši učencev vseh šolskih in starostnih stopenj. Zaradi tega bo morala biti izbira tematike še bolj skrbna. Starše bomo v začetku šolskega leta seznanili z delovnim načrtom šole, z nalogami, ki jih zastavlja učencem in staršem šola. Zanimive preživninskega varstva odstopijo skladu: o) sredstva, ki jih skupščina občine določi /a namene sklada; č) obresti od sredstev sklada; d) prispevki, volila in darila; e) drugi dohodki. 9. člen Sredstva sklada se smejo uporabljati samo za odplačevanje preživnin kmetom, v kolikor ni drugače določeno s tem odlokom. 10. člen Sklad posluje po predpisih o poslovanju skladov in tem odloku. 11. člen Dohodki in izdatki sklada so določijo s programom in finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor sklada. Upravni odbor sklada predloži skupščini občine: v soglasje program in letni finančni načrt: v odobritev letni zaključni račun. Sklad ima rezervo. Rezervo predstavljajo vsa vložena sredstva posameznikov, ki niso potrebna za financiranje obveznosti do posameznega koristnika po finančnem načrtu v tekočem letu. 15. člen Rezervna sredstva lahko upravni odbor vroči pri banki, v skladu s programom financiranju obveznosti skiada. C) vročenih sredstvih sklene sklad z banko pismeno pogodbo. H. člen Odredbodajalec sklada je predsednik upravnega odbora. 15. člen Sklad jamči za svoje obveznosti z vsemi svojimi sredstvi. Sklad lahko prevzema obveznosti na podlagi pogodbe ali drugega nkta do višine dohodkov, ki so predvideni s finančnim načrtom. 16. člen Sklad samostojno prevzema dolgoročne obveznosti nasproti posameznim korist-nikom, v kolikor zadostujejo vložena sredstva po točki a) in b) S. člena lega odloka za kritje obveznosti. Vse ostale dolgoročne obveznosti prevzema sklad v soglasju s svetom, ki je pristojen za zadeve financ. 17. člen Občina Lenart jamči za obveznosti sklada samo do višine sredstev, ki jih je določila za namene sklada po točki c) člena 8, tega odloka. 18. člen Sklad vodi samostojno finančno in administrativno poslovanje. Upravni odbor sklada lahko pooblasti za vodenje finančnega in administrativnega poslovanja tudi drugo organizacijo. Knjigovodstvo sklada vodi sredstva in privlačne bodo oblike sodelovanja šole in doma v novem šolskem letu, oblike razvijanja šolskega in izvenšolskega uveljavljanja mladine, o izvršitvi raznih ekskurzij in izletov, pa bodo starši lahko dajali tudi svoja priporočila. Ob zaključku šolskega leta bo starše zanimal vzgojni in učni uspeh posameznih razredov, kakor tudi poročilo o izpolnitvi letnega delovnega načrta, o nagradah in pohvalah najboljših učencev, pa tudi navodila, kako najboljše zaposliti otroka med počitnicami. Tudi šola za starše je koristno odigrala svojo vlogo. V njih so se srečali pedagoški, zdravstveni in socialni delavci s starši, kjer so se v skupnih pogovorih tesneje zbližali, kakor je bilo to v navadi na roditeljskih sestankih. Mnogo bi lahko pripomogle k medsebojnemu razumevanju tudi vzgojne posvetovalnice na šoli. V teh bi morali sodelovati razredni učitelji, šolski psiholog, socialni delavec in šolski zdravnik. Družbeni in oblastni organi bodo morali razumeti, da je šolski psiholog in sklada glede dohodkov in izdatkov analitično po posameznih virih in korist-nikih. 19. člen Sredstva sklada se vodijo na posebnem računu Službe družnenega knjigovodstva SFRJ. 20. člen Dokler ne bodo izdani predpisi o preživninskem varstvu kmetov, se razmerja med skladom in posameznim koristnikom sklada urejajo s pogodbo. 31. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Maribor. Predsednik skupščine občine Lenart Edo Zorko ODLOK SKUPŠČINA OBČINE LENART Na podlagi 181. člena statuta občine Lenart ter 3. odstavka 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ štev. 2-22/59 je Skupščina občine Lenart na Seji obeh zborov dne 30. 1964 sprejela ODLOK o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Lenart Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede obvezno fluorografi-ranje vseh prebivalcev v občini Lenart, ki so rojeni v letu 1946 in starejši. 2. člen 1'Tuorografiianje je brezplačno. Stroški f luorograf iranja gredo za zavarovane osebe po predpisih o zdravstvenem zavarovanju delavcev, o zdravstvenem zavarovanju posameznih skupin oseb in o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev v breme pristojnega zavoda za socialno zavarovanje. Za nezavarovane osebe gredo stroški fluorografi-ranja v breme proračuna Skupščine občine Lenart. 3. člen čas fluorografiranja določi svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine Skupščine občine Lenart. 4. člen ]'o izvršenem fluorografiranju se morajo na individualni poziv pristojnega upravnega zavoda odzvati na kontrolni pregled pozvane osebe. 6. člen Z denarno kaznijo do tO.000 din se kaznuje, kdor se ne udeleži fluorografiranja ali kontrolnega pregleda ali ki sicer ovira izvršitev tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov. T. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Maribor«. Predsednik skupščine občine Lenart Edo Zorko socialni delavec za šolo, ki ima šeststo in še več otrok, važen in potreben šolsko družbeni delavec in da je vzgojna posvetovalnica na veliki šoli nujno potrebna, družbeno ter pedagoško utemeljena in koristna. DODATNA POMOČ UČENCEM Osnovna šola je dolžna organizirati šolsko delo tako, da omogoča napredek tudi tistim učencem ki zaostajajo in se počasneje razvijajo. V skladu s poudarjeno zahtevo, da mora nova šola v večji meri kot doslej vzgajati, moramo presojati učenčev uspeh v celoti — gledati ga moramo vsestransko, koliko je posamezni učenec na splošno razvit v izobrazbenem in vzgojnem pogledu. Ob tolmačenju novega načina napredovanja učencev moramo poudariti potrebo po dodatni pomoči učencem, katerih učni napredek je v zastoju. Dejansko v praksi sploh ni mogoče izvajati nov način napredovanja ločeno od organizirane dodatne pomoči učencem. Kljub ' temu, da zakon govori o potrebi nuditi pomoč učencem, katerih učni napredek je v zastoju, je posvetil vendarle premalo pozornosti temu bistvenemu vprašanju. Potrebno bi bilo s posebnim predpisom dodati tudi širša in natančnejša določila o ustrezni organizaciji dodatne pomoči. Nujno je torej osnovnim šolam res zagotoviti potrebne objektivne in subjektivne pogoje za kvalitetno redno vzgojno izobraževalno delo in dodatno pomoč. Osnovni namen dodatne pomoči je, pomagati učencem, ki nikakor ne morejo učnega gradiva osvojiti pri rednem pouku. Zato naj s posebnimi načini in dodatnim delom popravijo nezadovoljiv učni uspeh. Iz tega sledi, da je prvi in najvažnejši pogoj za uspeh učencev, tudi slabših, čim bolj kvalitetno redno vzgojno izobraževalno delo. Popolnoma zgrešeno bi bilo, 'da bi učitelj s posebnim dodatnim delom popravljal svoje napake in pomanjkljivosti, ki jih je zagrešil zaradi lastnega nekvalitetnega dela pri rednem pouku. Pomisli ■ ugani Za higanko objavi jemo v 13. številki Domačih novic, smo dobili T pravilnih odgovorov. 2re/b je izbral Majdo Pavalec iz Kom ar niče št. 10. ipošta Cenkvenjak. Nagrado ji bomo poslali po pošti. Točen odgovor je: Vrata, ki ste jih videli na sliki so v cerkvi treh kraljev pri Benediktu. Danes vam predstavljamo pomembnega moža iz slovenske književnosti. Uganiti morate, njegovo ime in priimek in v katerem našem kraju je nekaj mesecev pisatelje val? Izmed pravilnih rešitev 'bo ena izžrebana ;i*n nagrajena. Odgovore pošljite do 1. septembra na naslov: Uredništvo Domačih novic, Lenart. Radgonska cesta 9. Pedagoški in materialni normativi za osnovne šole PRISPEVEK K RAZPRAVI O ZDRUŽEVANJU OSNOVNIH ŠOL RAZPORED FLUOROGRAFIRANJA PREBIVALCEV NA OBMOČJU SKUPŠČINE OBČINE LENART V LETU 1964 27. 8. 1964 6.00 27. 8. 1964 11.00 28. 8. 1964 6.00 10.13 12.45 7.45 Js. S. 191,4 s. "II 10.43 Js. s. i 91)4 11.30 14.3(1 29. s. 1954 6.00 12.20 29. S. 1954 (i.1)1) S.00 29. s. 191,4 9.(10 1 1.3(1 >1. S. 1964 h.(1(1 11.0(1 Baza /a naselja s. mM (um 11.31) Gradišče pri Kulturnem d. Gradišče, Z.g. 1'orčič, /g. Vcrjane N. S. 19.',J (i.dii s.43 Osek pri Osek Slara gora, l ransformutorj u I.očki vrh rsku, Js. s. 1954 9.30 13.13 /g. Senarsku pri Majžir /g. Senarska, S]). Sena Gočova. Sp. Vcrjane .9. S. 19!,4 5.00 1 I.OII Sp. Voličiiia pri. Zadr. domu Sp. Voličiiia. /g Voličiiia - - det M. s. |9(,4 5.00 1 1,00 t Irastovec v zavodu /g Voličiiia - - del, llrastovee, Vinička vas Ekipa Ii: Brengova pri Kajsersbergerj u Cerkvenjak pri zadr. domu ( erkvenjak pri zadr. domu Župetinci pri Žižek J. Cogetinci pri Rajšp T. Benedikt pri šoli Iliova pri Rilitarič Drvanja pri gradu Žce pri gostilni Krajnc Brengova, Vanetina, Čagona (erkvenjak. Cenkova, Andrenci, Stanetinci, Kadrenci, Peščeni vrh isto kot zgoraj, ker se deli na dva dni ista naselja Župetinci, Smolinci Cogetinci, Komarnica, Ivanjski vrli, Grab. vrli Benedikt, Trije kralji, Trotxkova, Trstenik, Sp. Ročica, Štajngrova, Negov. vrli, Obrat, Ženjal Iliova Drvanja. Balčkova — del Žice, Ledinek Ž i tence (Ostalo -prihod n j ič) Zakaj neplačana komunalna dela? V juliju je M pri občinski skupščini seminar s predsedniki in blagajniki krajevnih skupnosti. Na seminarju so bila dana navodila o načinu poslovali j a s sredstvi krajevnega samoprispevka. Tega seminarja se niiso -udeležili predstavniki KS Voli« in a, Benedikt in Lokavec. Na seminar ju je bilo dogovorjeno. da KS od.pro pri Komunalni banki Maribor svoj žiro račun, nakar bi jim lahko občina nakazala pripadajoče zneske krajevnega prispevka. l)o sedaj iso žiro račune orlprle KS Gradišče, Cerkvenjalk in Zgornja ščaviniioa. Po seminarju je dala občinska skupščina ponovno urgenco. vendar 5 KS še ni odprlo tekočih računov. Na terenu so bila med tem časom izvršena razna komunalna dela. ki niso bila plačana prav zaradi tega. iker KS nimajo urejenih omencjnili vprašanj. FILMSKI ^ LENART: 16. avgusta »Nesrečniki«, franc. CS, (I. dol). 19. avgusta Ncsrcčnikia franc. CS, (11 .dot). 23. avgustu. i.Monpti , frano. ljub. film. 26. avgusta >\'Urnberški proces-, nemški film. GRADIŠČE: II) .avgusta TVX — Mina x rilmuc, ital. zub. glasb. film. 23. avgusta Dvorski norci' , ameriški barvili film. VOLICINA: Ki. n\ glista Nesrečniku, franc. C S (11. del). 23. avgusta ..Ncilol/ui čarovniki«, poljski ljub. film ti V« nosi Piše: Franc Šuman (2.5) Ohranjene knjige in ra;zni spisi, največ računi, ki nas peljejo daleč nazaj v preteklost. Iz njih so razvidne niizke cene blaga in vi-solka vrednost denarja. O cenah blaga in o vrednosti denarja v različnih obdobjih boim govoril kasneje. Nekdanja trška sodnlija Lenart je imela naslednje knjige. ki se v prevodu iz nemščine nazivajo: 1. Knjiga tržianov o (posvetovanjih od leta 1719 naprej. 1. Knjiga za sodne posvete in tožbe od leta 17)9 naprej. 3. Knjiga za davek, trgovino tiii pašo od leta 1640 naprej. 4. Knjiga porok, od leta 1643 naprej. Knjiga ženitvenih in kupnih pogodb od leta 1~19 naprej. '). Knjiga obrtnikov od leta I~s4 naprej. 7. Knjiga /a evidenco beračev ktaji pa teiu in postopačev! od leta 1TS. na-iprej. Nazivi knjig nam že samii povedo, kaj je trška sodnija v nje zapisovala. V iprvi 'knjigi, ki se je naziivala -Bu tiger unid Ratspro-tokoll de-s Markt-Geriichtes Sanet Leonharid . V tej knjiigi ugotavljamo. da je bil vsak novii držam vpisan z dnem. ko je bil sprejet za tržan a in je položili prisego. Trška pravica ni bila dedna. Moškj potomci tržana so morali /a njo prositi kot vsak diringti in -morali imeti pogioije. kot vsi dru-igi, ki s-o želeli postati tržan i. so iinoTalii določeni čas (v 19. stoletju 10 let) bi vatli v območju kraja. 'Io je bilo potrebno zato. dla iso ga tržami vsetransko spoznali in to njegovo neo|>oročnost, duševno in .premoženjsko stanje, iza trškega sodnika pa je veljal še pogoj, da je moral biti še hiš- 1000 - (ni posestnik. Tržanii so se strogo držailii teli preidipisov, to nam dokazuje primer, ko je v .lotu 1806 izvoljeni »trški sodnik Blaž Sev-fried prodal svojo hišo spomladi ]. 1807 in je s tem izgubil pravico trškega sodnika, na njegovo ■mesto je prišel Tadej Splitzer. Trška sodinija v Lenartu je delovala okroig 320 let iin je ena najstarejših na Spodnjem Štajerskem. Med leti 1750 in 1790 je veliko večjih krajev izgubilo privilegij trške sodnije. V največ primerih radi -nesposobnosti trško sodnega (Upravljanja. Lenarško .trsko so-idiščc jc svoje posle opravljalo ves ča.s zadovoljivo in je dobilo v priznanje. da je smelo svoja ,pisma ipečatiti z rdečim vosikoini. česar druiga tovrstna sodišča niiso smela opravljati, ampak so iso morala posluževati -papirnatih .zalepk. na katerih je vtisnjen ali natisnjen grb kraja v katc-,rem je bilo sodiišče. Trška sodniija v Lenartu jc imela dva pečata z razlličnima grboma, ker razen oblike in velikosti ne bi mogel točno opisati grbov in Iker se nadejam, da se bosta mogoče danes aJli jutri našla puščam podrobnejši opis. Na območju naselja Lenart je malo prastarih naseljencev. Večina je prihajala iz drugih krajev. od teh se jih je nekaj za stalno naselilo, drugi pa so ostali krajši čas. S tem je nastalo v vseh časih idovdlj življenjskega prostora, ki so ga lahko zavzeli delavoljni priseljenci, ki so bili več sto let iz vrst raznih obrtnikov in rokodelcev. (Se nadaljuje) Blizu stričevega mlina je bil gozd. V njem je bilo precej zajcev in fazanov, zato ga je imel Jakec rad. Tu so rasli tudi jurčki. lisičke. sivke in druge gobe. Zgodaj zjutraj je Jakec hodil v gozd in se je vračal s polnim predpasnikom gob. Ob jutrih je bila v gozdu rosa, sončni žarki so jo osvetlili, da je izgledala kot biseri. Nekega jutra sta šli z Jak-cem nabirati gobe Katica in sosedova Julka. Razporedili so se po gozdu in iskali med rjavim listjem. Takrat je imel Jakec srečo. Okoli njega je bilo največ gob. Pričel jih je vneto trgati in klicati Katico in Julko. Obe sta takoj prišli k njemu. Dekleti sta trgali gobe, med tem pa sta gledali druga drugi v košaro. Sosedova Julka je nabrala največ gob in je to Katico jezilo. Ko sta se z Jakcem vrnila domijv, ga je začela karati: »Zakaj pa si poklical Julko, ko si našel toliko gob. Če je ne bi poklical, potem bi vse gobe ostale nama. Ti si pravi tepček!« Jakcu to karanje ni bilo všeč. Vesel je bil. če je lahko ustregel drugim. Mislil si je. da so gobe last vseh, saj so jih nabirali v tujem gozdu. Spretnejši jih je nabral več. Ko je Jakec poklical Julko je to storil bolj iz navdušenja in ni mislil, da mu bo kdo drugi potrgal dragoceno odkritje. Leni ari in druga naselja v Gibali i imajo večinoma stara stanovanjska poslopja. Privatniki v preteklih letih niso zgradili veliko hiiš. A' zadnjem času pa je na tem področju opaziti ibi-stve.ii napredek. V .današnjih pogovorih o individualni izgradnji sodelujejo: SLAVKO KUREČ I C', referent za koni/unal ne, gradbene in stanovanjsko zadeve OS' Lenart, BRANKO KOS. gradbeni,i tehnik pri olbrtnem gradbenem podjetju Lenart. MARTA GRATIORNIK, uslužbenka in TINKO VOVK, prosvetni delavec. SLAVKO KUREČTC: V občini Lenart so je pričelo intenzivneje z individualno izgradnjo lota 1963-64. Interesentom, ki želijo graditi stanovanjske hiše v gradbenih okoliših, predvsem pa v gradbenem Okolišu Lenart, daje stanovanjski sklad občine, na podlagi natečaja, posojila za dobo do 25 let po 2% obrestni mori. Posojilo se lahko dobi do višino 50 % od vrednosti gradbenega objekta, če ta vrednost ne presega 5.000.000 din. Torej mora imeti interesent 3() % lastnih sredstev, bodisi v gotovini, materialu ali v delu. Sedaj je v občini v gradnji 29 individualnih hiš. v bližnji bodočnosti pa jih bo še 26. Posamezni interesenti želi jo graditi izven gradbenih okolišev. N jih skušamo prepričati, da ima gradnja v gradbenem okolišu, predvsem, v Lenariti, določene prednosti. V neposredni bližini so komunikacijski objekti, vodovod. kanalizacija, elektrika in ugodne prometne zvezo. Stanovalki .imajo v bližini tudi šolo. zdravstveni dom, trgovino itd. Izvem gradbenih okolišev lahko izjemoma gradijo stanovanjske hiše in gospodarska .poslopja le kmetovalci, ki jim je kmetijstvo glavni poklic. Delavcem in uslužbencem gradnje hiš izven gradbenih okolišev ne dovoljujemo, ker taka gradnja ni v skladni z uredbo o izdajanju izjemnih dovoljenj za uporabo zemljišča v gradbene namene, niti s priporočili skupščine SRS. V letošnjem letu je bilo na razpolago za individualne gradnje 7 milijonov din. Če bomo hoteli stanovanjsko krizo omejiti, potem bomo morali v bodoče dajat,i več. kreditov in pod boljšimi pogoji. BRANKO KOS: V zadnjih dveh letih opažamo zelo razgibano gradbeno 'dejavnost v naši občini. v letošnjem letni pa še pospešeno individualno izgradnjo. INDIVIDUALNA IZGRADNJA V gradbenem okolišu Lenart jo Zavod za urbanizem Maribor izdelal v sklopu urbanističnega programa zazidalni načrt za 27 a-iisokopr it 1 i čn i h s t a no van j siki h hiš. Zemljišče se nahaja na južni strani Mariborske ceste, za-padno od certkve. do zgradbe Kramberger in do občinske poti, k,i vodi od Mariborske ceste proti kovaču Trstenjalku. Parcele so že odmerjene in merijo od 5 do 7 airov. Glavni vzroik. da se je do sedaj izgradilo malo individualnih hiš je v tem, ker nismo imeli izdelanega zazidalnega načrta in nismo mudili kreditov v dovoljuj višini. Stanovanjski problem v občini Lenart nii tako majhen. 84 interesentov čaka na rešitev prošenj za stanovanja. Vsem tistim, ki imajo -v saj malo možnosti, priporočamo, da si zgradijo lastna stanovan ja v gradbenem okolišu Lenart. Pri nekaterih objektih individualne izgradnjo tudi sam sodelujem in laluko rečem, da je koncept izgradnje sodoben in ekonomičen. To so v isokopri tličn i objekti z vsemi potrebnimi bivalnimi prostori in sanitarijami. Skoraj vse hiše imajo cnosobiia podstrešna stanovanja, kar se doseže z minimalnimi dodatnimi gradbenimi stroški. Predračunska vrednost gradbenih in obrtniških del za te vrste objektov znaša ca. 4 milijone dinarjev, brez zazidalne parcele in komunalnih prispevkov. Ta predračunska vrednost se znatno zman jša ob lastnem fizičnem in materialnem deležu«. Pojavljajo se težave pri nabavljanju gradbenega materiala in pomanjkanje kvalificiramo delovne sile. ki te objekte izvaja. Poudariti jo potrebno, da gradbena podjetja /a te vrste gradenj iz razumljivih razlogov niso zainteresirana. Težave nasta- jajo tudi pri sami realizaciji načrta. Kljub dobrim zasnovani projektov, so '.i še vedno v večini primerov pomanjkljivi, predvsem kar se tiče iz mer. Zaradi tega bodo morali projektivni biroji posvetiti več pozornosti temu vprašanju, da ne Ibo treba med samo gradnjo reševati ometi jenih problemov. MARTA GRAHORNIK: Z d,nižino sem do sedaj stanovala v zelo slabem stanovanju in smo sc zato odločili, da bomo zgradili lastno hišo. Polog tega želimo biti na stara leta v miru. Pri stanovanjskem skladu OS smo najeli 700.000 dim kredita, nekaj denarja smo si prihranili, pomagali pa so nama tudi starši. Veliko gradbenih dol smo napravili sami, ker jo zidarje težko dobiti i ti so dragi. Zgradili smo enodružinsko visoko pritlično hišo. ki stoji na eni od 27 parcel. ki so namenjene za individualno izgradnjo ob mariborski cesti. Zaenkrat bomo dokončno izdelali samo spodnjo .prostore. Ko smo so pripravljali na gradnjo smo na gradbeno dovoljenje čakali 2 leti. ker ni bil narejen urbanistični načrt. Danes se dovoljenje dobi zelo hitro. TINKO VOVK: Zo večkrat smo nameravali kupiti manjšo hišo. vendar primerne nismo našli. Skupno s starši smo se dogovorili."da izgradimo hišo. ki jo bomo potem souporabi ia I i. Čez ileta so si staršii prihranili nekaj denarja, jaz pa sem vzel pri stanovanjskem skladu 800.000 din posojila. Doma imamo tudi gozd in nam ne bo potrebno kupovati los.a za gradnjo. Zidarje iin delovno silo smo težko dobili, zato precej dela o-pravimo sami. Težavo smo imeli tudi z nabavo opeko, ker jo v naši okolici premalo opekarn. Nai-bližnji opekarni sta v Radgoni in v Mariboru. Strešno opeko smo dobili po treh mesecih. Stavba bo dokončno urejena čez tri leta. ker sedaj nimamo na razpolago dovoli sredstev. V spodnjih prostorih hišo ibo kompletno družinsko stanovanje, v zgornjih prostorih pa bosta dve sobici z ballkonom. Pri dollu nam aktivno nomaiirn nadzornik Branko Ko«. ki pride vsaki dan na gradbišče. PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Dragi bralci, kakor ste ugotovili iz gornjih pogovorov imate tudi vi verjetno možnost, da pristopite k novogradnji. Pogumno pričnite z izgradnjo in sc držite zgornjih ugotovitev. Tovarišem, ki so v pogovorih sodelovali, iskrena hvala. Pogovor z dopisniki Od tovariša IIolc Francka i/. Gomile smo prejeli dopis v zvezii s turističnimi prireditvami pri njih. Dopisa nismo moglii objaviti. ker bi bila novica preveč zastarela. Za prejšnjo štev i ko pa je dopis prispel prekaisno. Tovarišu Jožetu Rajliu iz Dra. že.n vrha se za dopis lepo zahvaljujemo. Njegove ideje bomo skušali delno uresničiti. Za novico lepa hvala in jo bomo enkrat obširneje objavili. Oglasite se še kaj in pišite tudi o problematiki kmetijstva na vašem področju. Ena od najbolj marljivih dopisnic jo pionirka Slava šrbau iz Lenarta. Njeno iprispevlke bomo objavili. Stanko Vogrin, učenec 5. razreda osnovne 'šole Gerkveinjalk nami je poslal risbico. Vsem pionirjem želi vesele počitnice. Dragi Stanko, tvoje risbice žal no moremo objaviti. Pošlji nam še kakšno risbico, ki naj predstavlja tvoje delo in življenje v domačem okolju. Vaibinio tudi ostale občane, da z nami sodelujejo UREDNIŠTVO Tončka Jaz imam pa sestrico, Tončka ji je ime, jo poredna, včasih pridna, z mano rada se igra. Manto ona ros uboga, vendar vedno tudii ne, pa se smeje, pa spat joče, da mi slkoz ušesa gre. Slava Škrban Lenart Slavko Kurečič Branko Kos Marta Graliornik Tinko Vovk