Varčevaii bo tfreba s pfeSiranoI V velikih vojnah ima glavno besedo prefirana. V svetovni vojni je padla odločitev po letih, ko je zmanjkalo kruha, ki je močnejši od orožja. Nismo še pozabili skrajno slabih prehranjevalnih razmer proti koncu svetovne morije, že nam grozi s pomanjkanjem tudi sedanja evropska vojna, dasi je Jugoslavija kot agrarna država strogo nevtralna. Kakor pred 25 leti je tudi ta vojna zaeela z zaporo ali blokado, katera se vedno oolj zaostruje in jo že občutijo na vseh koneih in krajih celo oni, kateri se ne vojskujejo. Cilj naše države v sedanji vojni je nepristranost, katero hočejo naše odločilne osebnosti obdržati do skrajnostL Jugoslavija je _ot nevojujoča se sila v položaju izvažanja prehrane. Že dosedanji naš izvoz precej obžutiino, ker rastejo cene prehrani. Izvozili smo toliko živine, da je manjka. Lanski slabi pridelek krme je silil živinorejce v dobro prodajo živine. Tudi slovenski kmet je prodajal v zimi živino v nadi, da bo na spomlad, ko se bo odprla paša, dokupil. Z nakupom za naialjnjo vzrejo ni nič, ker vozne živine ni, če pa je, pa je predraga za kmetovalca. Saj vijimo na deželi, kako primanjkuje posestnikom vozna živina. Pri spomladnem oranju so si pomagali nekateri na ta način, da je več 8osedov skupaj zmoglo par volov ali krep_ejših krav, s katerimi so komaj in komaj opravili oranje in druga najpotrebnejša dela. Kakor glede živine bi znalcs postati s časom tudi glede prehrane. Slovenija mora uvažati kruh. Zelo dolga ter huda zima je občutno udarila ozimine. Dasi smo bogata agrarna država, pa nas vznemirjajo zbrani podatki, da moramo biti previdni ter štedljivi, sicer bomo trpeli pomanjkanje kakor med svetovno vojno. Svareea slika zgleda takole: Letošnja zima je bila na veliko škodo ozimini po vsej Evropi. Razen tega smo doživeli letos po naših najbolj žitorodnih pokrajinah velike poplave, ki so uničile od ozimin še tisto, kar je prestalo od zime. Radi slabfh vremenskih prilik je samo v Jugoslaviji obsejanih 250.000 oralov manj nego v preteklem letu. K temu treba prišteti 100.000 oralov poplavljenih polj. Že to pomeni 50.000 vagonov izgube na žetvi. če bomo hoteli zavarovati lastno prehrano, nam ne bo preostalo za izvoz Bog znaj kaj. Lansko leto smo morali uvoziti 10.000 vagonov koruze. Letos so vzele povodnji 200.000 oralov zemlje, ki je bila določena za koruzni prideiek. Radi tega je ogrožena tudi prehrana naših svinj ter živine, dasi se je živinsko stanje precej skrčilo radi izvoza. Položaj na Madžarskem je enak našemu. V Romuniji je boljši, a je tudi morala ustaviti izvoz žita, da si zavaruje lastno prehrano. Nič bolj povoljni izgledi niso v Nemčiji in na Poljskem. Po južnih krajih naše države poplave, v se~ vernejših grozi polju suša! Ni znano, kako je kaj v Rusijt, ki pa ne pride veliko v poštev za prehrano Evrope in posebno ne v vojnem času. Pri vseh naravnih neprilikah preostane samo še uvoz prehrane iz prekomorskih krajev. Vsa morska pota so pod nadzorstvom zaveznikov. Zavezniški velesili bosta odločali, kateri državi bo treba priskočiti na pomoč a prehrano. Nevtralne države bodo morale skrbno paziti na to, kakšno politiko bodo vodile napram vojskujočim se državam. Zgoraj navedena dejstva so pasivni Sloveniji resen opomin, da bo treba z letošnjim pridelkom, ki je v božjih rokah, varčno postopati, sicer nam grozi pomanjkanje, kakor smo se z njim borili med svetovno vojno. Kmetje, glejte na to, da bo vsak košček zemlje skrbno obdelan in pridelek shranjen ter ne razmetan ali prodan iz pohlepa po dobrem izkupičku!